Evropska investicijska banka

 

POVZETEK:

Protokol (št. 5) o statutih Evropske investicijske banke (EIB), ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije

KAJ JE NAMEN TEGA PROTOKOLA (ŠT. 5)?

• Vsebuje pravila za delovanje Evropske investicijske banke (EIB), finančne institucije EU.
• Ta protokol določa sestavo EIB in njene naloge.
• EIB je pravna oseba, je finančno samostojna in ima lastno strukturo odločanja.

KLJUČNE TOČKE

EIB je bila ustanovljena, da bi pomagala pri uravnoteženem in enakomernem razvoju EU, zagotavlja financiranje in strokovno znanje za dobre in trajnostne investicijske projekte v Evropi in zunaj nje. Je v lasti 28 držav EU (1), projekti, ki jih podpira, pa prispevajo k pospeševanju ciljev politike EU.

Sedež, članice in kapital

EIB ima sedež v Luxembourgu. Vse države EU prispevajo v njen kapital, ki je 1. julija 2015 znašal 243 milijard EUR. Vsaka država prispeva v skladu s svojim ekonomskim ponderjem (izraženim kot bruto domači proizvod) v času, ko se je pridružila EU. Ko se EU pridruži nova članica, se kapital poveča. Svet guvernerjev EIB lahko tudi soglasno sklene, da poveča vpisani kapital.

Sestava

Svet guvernerjev

Svet guvernerjev sestavljajo ministri, ki jih imenujejo države EU (po navadi finančni ministri). Svet guvernerjev je glavni organ odločanja v EIB. Določa smernice za banke in sprejema pomembne odločitve, kot so:

• smernice o kreditni politiki,
• imenovanje in nagrajevanje članov drugih upravljavskih organov,
• odobritev računovodskih izkazov,
• odobritev delovanja Banke zunaj EU po posameznih državah,
• povečanje kapitala.

Svet direktorjev

Svet direktorjev sestavlja 29 direktorjev – vsaka država EU imenuje po enega direktorja in enega Evropska komisija. Poleg tega je še 19 namestnikov direktorjev. Da bi se razširilo strokovno znanje sveta direktorjev na nekaterih področjih, je svet uporabil možnost kooptiranja šestih strokovnjakov, ki sodelujejo na sestankih sveta brez pravice glasovanja.

Svet direktorjev potrdi vsako odločitev o odobritvi financiranja in program najemanja posojil. Pregleduje najemanje posojil in zakladniške posle ter izvaja nadzor nad dejavnostmi upravnega odbora.

Upravni odbor

Upravni odbor je odgovoren za tekoče poslovanje Banke pod vodstvom predsednika EIB. Ima predsednika in osem podpredsednikov. Tradicionalno imenuje po enega člana vsaka od največjih držav EU glede na svoj vplačani delež (Francija, Nemčija, Italija in Združeno kraljestvo (1)), preostalih pet pa imenujejo druge države članice, razdeljene v pet skupin držav. Člani upravnega odbora so odgovorni samo Banki in so pri opravljanju svojih nalog neodvisni.

Odbor za revizijo

Odbor za revizijo je neodvisen organ, neposredno odgovoren svetu guvernerjev. Odgovoren je za preverjanje pravilnosti poslovanja in knjigovodstva Banke. Odbor za revizije je odgovoren tudi za revidiranje poročil Banke. Odbor preveri, ali delovanje Banke ustreza najboljšim veljavnim praksam v bančništvu. Odbor za revizijo sestavlja šest članov. Poleg tega se lahko imenujejo največ trije opazovalci pomočniki.

Cilji in poslovanje

Glavna dejavnost EIB je podpora dobrim investicijam. EIB prispeva s posojili, mešanim financiranjem in strokovnimi nasveti, tj. z zagotavljanjem financiranja, dopolnjevanjem financiranja EU in svetovanjem pri zasnovi programa ali projekta. Poslanstvo EIB je določeno v členu 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

EIB zagotavlja financiranje za velike, pogosto nadnacionalne projekte (vključno s svetovnimi podnebnimi ukrepi) ali za gospodarske dejavnosti, ki nimajo neposrednega dostopa do financiranja (npr. v manj razvitih regijah in MSP) na območjih v državah EU. Vendar lahko Banka na podlagi odločitve sveta guvernerjev odobri financiranje tudi za investicijo, ki se bo izvajala zunaj EU.

Načela, ki jih je treba upoštevati pri dodeljevanju posojil

Sredstva se morajo uporabiti čim bolj racionalno v interesu EU.

EIB in države EU ne smejo postavljati pogojev, ki bi določali, da se morajo posojila porabiti v določeni državi EU. EIB ne sme financirati naložb, ki jim nasprotuje država, na ozemlju katere naj bi se izvajali.

Prošnje za posojilo

Prošnje za posojilo ali jamstvo se lahko naslovijo na EIB prek Komisije ali države EU, na ozemlju katere se bo izvajal projekt. Podjetje lahko zaprosi za posojilo ali jamstvo tudi neposredno. V vsakem primeru se pridobi mnenje Komisije in zadevne države EU.

Upravni odbor preveri skladnost prošenj za posojilo ali jamstvo. Projekti in programi morajo biti izvedljivi na štirih področjih: gospodarskem, tehničnem, okoljskem in finančnem. Vsi projekti se natančno ocenijo in spremljajo do zaključka.

Poslovanje na trgih kapitala

EIB ima dovoljenje za poslovanje na trgih kapitala. EIB:

• si lahko na trgih kapitala izposoja sredstva, potrebna za izvajanje svojih nalog;
• lahko kupuje in prodaja vrednostne papirje na finančnih trgih;
• lahko vlaga na denarnih trgih.

Hčerinske družbe

EIB lahko ustanovi hčerinske družbe ali druge subjekte. Ti morajo biti finančno samostojne pravne osebe. Svet guvernerjev mora soglasno sprejeti statute teh organizacij.

OZADJE

EIB, ki je bila ustanovljena leta 1958, je banka EU za dolgoročna posojila. Leta 1994 je bil ustanovljen Evropski investicijski sklad (EIS), da bi podprl razvoj hitro rastočih malih in srednjih podjetij (MSP) in/ali podjetij, ki so dejavna v novih tehnologijah. EIB je večinski delničar in izvajalec EIS. Leta 2000 je bila ustanovljena skupina EIB, ki jo sestavljata EIB in EIS. Znotraj skupine EIB dodeljuje srednje- in dolgoročna bančna posojila, EIS pa se specializira za posle tveganega kapitala in zagotavljanje jamstev za MSP.

EIB in EIS bosta imela v naložbenem načrtu za Evropo instrumentalno vlogo z ustanovitvijo Evropskega sklada za strateške naložbe v obdobju 2015–2017.

Za več informacij glejte:

• „Kratek pregled EIB“ na spletnem mestu EIB.

GLAVNI DOKUMENT

Protokol (št. 5) o statutu Evropske investicijske banke, priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije (UL C 202, 7.6.2016, str. 251–264)

Zadnja posodobitev 03.08.2016

---

(1) Združeno kraljestvo 1. februarja 2020 izstopi iz Evropske unije in postane tretja država (ki ni članica EU).