Nadzor proračunskih politik

 

POVZETEK:

Uredba (ES) št. 1466/97 – o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik

KAJ JE NAMEN TE UREDBE?

• Ta uredba uvaja preventivni del Pakta za stabilnost in rast. To so preventivni ukrepi, katerih namen je zagotoviti potrebno proračunsko disciplino za nemoteno delovanje Evropske unije (EU).
• Ne nanaša se samo na tiste države EU, ki so uvedle enotno valuto, temveč tudi na tiste, ki še ne sodelujejo.

KLJUČNE TOČKE

• Cilj te uredbe je nadzirati in usklajevati proračunske politike držav EU v obliki preventivnega ukrepa za zagotovitev proračunske discipline znotraj EU.
• Zato na začetku vsakega leta načrtuje evropski semester, da bi pomagal državam EU pri oblikovanju zdravih proračunskih politik. Države EU predložijo Evropski komisiji programe za stabilnost (za države v evroobmočju) in programe za konvergenco (za države zunaj evroobmočja), v katerih sprejmejo srednjeročne proračunske cilje. Komisija te programe oceni, Svet pa v zvezi z njimi izda priporočila za vsako državo.

Evropski semester za usklajevanje gospodarske politike

• Evropski semester je šestmesečno obdobje, v katerem se opravi presoja proračunskih politik držav EU.
• Svet na začetku semestra opredeli ključne gospodarske izzive za EU in zagotovi državam EU strateške politične smernice, ki jih morajo upoštevati.
• Nato morajo države EU na podlagi teh smernic pripraviti:
  • svoje programe za stabilnost ali konvergenco v skladu s to uredbo,
  • svoje nacionalne reformne programe v skladu s širšimi smernicami gospodarske politike in smernicami politike zaposlovanja.
• Na koncu evropskega semestra in po oceni programov Svet pošlje vsaki državi EU priporočila. Svet na podlagi ocene Komisije poda svoje mnenje, še preden države EU pripravijo svoj končni proračun za naslednje leto.

Srednjeročni proračunski cilji

• Vsaka država EU ima srednjeročni cilj proračunskega stanja glede primanjkljaja v strukturnem smislu. Cilji se med državami EU razlikujejo: kjer so raven dolga in ocenjeni stroški starajočega se prebivalstva višji, so ti cilji strožji.
• V državah EU, ki so sprejele evro, in v tistih, ki sodelujejo v mehanizmu menjalnih tečajev (ERM II), ta cilj znaša od -1 % BDP do uravnoteženega ali presežnega proračunskega stanja.
• Cilji se lahko pregledajo med izvajanjem večje strukturne reforme ali vsaka tri leta, kadar se objavijo napovedi, ki omogočajo dopolnitev ocenjenih stroškov starajočega se prebivalstva.

Večstranski nadzor: programi za stabilnost in konvergenco

• Programi za stabilnost in konvergenco so podlaga za večstranski nadzor, ki ga izvaja Svet EU. Ta nadzor, ki je določen v členu 121 Pogodbe o delovanju EU, bi moral v zgodnji fazi preprečiti čezmeren javnofinančni primanjkljaj in spodbuditi usklajevanje gospodarskih politik.
• Vsaka država EU mora predložiti Svetu EU in Komisiji program za stabilnost (za države v evroobmočju) ali program za konvergenco (za države zunaj evroobmočja).
• Progam za stabilnost ali program za konvergenco mora vključevati naslednje informacije o:
  • srednjeročnem proračunskem cilju in načrtovani prilagoditvi za dosego cilja,
  • javnofinančnem saldu kot odstotku BDP, verjetnem poteku javnega zadolževanja, načrtovani rasti javnofinančne porabe ter rasti javnofinančnih prihodkov, nespremenjeni politiki in količinsko opredeljenih načrtovanih diskrecijskih ukrepih,
  • ocenjenih stroških starajočega se prebivalstva in drugih možnih stroških (kot so javna jamstva) s potencialno velikim vplivom na javnofinančne račune,
  • skladnosti programov s temeljnimi smernicami gospodarskih politik in nacionalnimi reformnimi programi,
  • glavnih predpostavkah glede gospodarskih obetov, ki bodo verjetno vplivale na uresničitev programov za stabilnost in programov za konvergenco (rast, zaposlovanje, inflacija in druge pomembne spremenljivke),
  • oceni in podrobni analizi proračunskih ukrepov in drugih ukrepov gospodarske politike, bodisi sprejetih ali načrtovanih, ki so pomembni za doseganje ciljev programa,
  • analizi tega, kako bodo spremembe glavnih gospodarskih predpostavk vplivale na proračunsko stanje in stanje dolga,
  • kjer je primerno, razlogih za vsako odstopanje od načrtovanih prilagoditev, ki so potrebne za dosego srednjeročnega proračunskega cilja.
• Poleg tega morajo programi za konvergenco navesti tudi razmerje med temi cilji in ceno ter stabilnostjo deviznega tečaja in hkrati tudi srednjeročnimi cilji monetarne politike.

Presoja programov za stabilnost in programov za konvergenco

• Svet na podlagi ocen Komisije ter Ekonomsko-finančnega odbora opravi presojo srednjeročnih proračunskih ciljev, ki jih države predložijo v svojih programih. Pri tem zlasti preveri:
  • ali cilj temelji na realnih gospodarskih predpostavkah,
  • ali so sprejeti oziroma načrtovani ukrepi zadostni za dosego cilja,
  • ali ocena načrtovanih prilagoditev kaže, da zadevna država želi izboljšati svoje (ciklično prilagojeno) proračunsko stanje za vsako leto posebej,
  • ali je letna rast javne porabe v zadevni državi previsoka, tj. ali presega referenčno vrednost na srednjeročni ravni.
• Svet mora pri pripravi ocene upoštevati izvajanje večjih strukturnih reform, zlasti pokojninskih.
• Presojo programa mora opraviti v treh mesecih po njegovi predložitvi. Svet nato na podlagi priporočila Komisije in po posvetovanju z Ekonomsko-finančnim odborom poda mnenje o programu. Kadar meni, da bi bilo treba cilje in vsebino programa okrepiti, lahko zaprosi zadevno državo, da program prilagodi.

Izogibanje čezmernemu primanjkljaju: mehanizem zgodnjega opozarjanja

• Svet v okviru večstranskega nadzora spremlja izvajanje programov za stabilnost in programov za konvergenco na podlagi informacij, ki jih predložijo države EU, ter ocen, ki jih opravita Komisija in Ekonomsko-finančni odbor.
• Če torej Komisija ugotovi znaten odmik od srednjeročnega proračunskega cilja ali načrtovanih prilagoditev, ki bi morale zagotoviti dosego tega cilja, poda priporočila zadevni državi, da bi preprečila čezmerni primanjkljaj (mehanizem zgodnjega opozarjanja, člen 121(4) Pogodbe o delovanju EU).
• Priporočila, ki jih sprejme Svet, se lahko tudi objavijo.

Smernice Evropske komisije

• Leta 2015 je Komisija v sporočilu pojasnila, kako namerava uporabiti Pakt za stabilnost in rast, da okrepi povezavo med strukturnimi reformami, naložbami in fiskalno odgovornostjo, ter s tem podpre ustvarjanje delovnih mest in rast v EU.
• Te smernice imajo tri glavne cilje:
  • spodbujati učinkovito izvajanje strukturnih reform,
  • spodbujati naložbe, zlasti v okviru novega Evropskega sklada za strateške naložbe, ki je osrednji element naložbenega načrta za Evropo, ki ga je predlagala Komisija,
  • boljše prikazovanje gospodarske situacije vsake izmed držav EU.

OD KDAJ SE TA UREDBA UPORABLJA?

Ta uredba se uporablja od 1. julija 1998.

OZADJE

• Države EU morajo na podlagi pravil Pakta za stabilnost in rast uporabljati zdrave proračunske politike, da bi se izognile čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju, ki bi lahko ogrozil gospodarsko in finančno stabilnost EU.
• Leta 2011 je bil Pakt za stabilnost in rast podvržen obsežnim reformam. Novi sprejeti ukrepi so pomemben korak pri zagotavljanju proračunske discipline, spodbujanju stabilnosti gospodarstva EU in preprečevanju naslednje krize.
• Pakt za stabilnost in rast danes vključuje šest zakonodajnih aktov (t. i. šesterček), ki so začeli veljati 13. decembra 2011, in dva dodatna akta (t. i. dvojček), ki sta začela veljati 30. maja 2013:
  • Uredba (EU) št. 1173/2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju,
  • Uredba (EU) št. 1174/2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju,
  • Uredba (EU) št. 1175/2011 o spremembi uredbe o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem,
  • Uredba (EU) št. 1176/2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij,
  • Uredba (EU) št. 1177/2011 o spremembi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem,
  • Direktiva 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračuni držav euroobmočja,
  • Uredba (EU) št. 472/2013 o gospodarskem in proračunskem nadzoru držav euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo,
  • Uredba (EU) št. 473/2013 o skupnih pravilih za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav v euroobmočju.
• Več informacij je na voljo na strani:
  • „Pakt za stabilnost in rast“ (Evropska komisija).

GLAVNI DOKUMENT

Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1–5).

Nadaljnje spremembe Uredbe (ES) št. 1466/97 so vključene v izvirno besedilo. To prečiščeno besedilo ima samo dokumentarno vrednost.

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju (UL L 306, 23.11.2011, str. 1–7).

Uredba (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju (UL L 306, 23.11.2011, str. 8–11).

Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25–32).

Uredba Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 306, 23.11.2011, str. 33–40).

Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L 306, 23.11.2011, str. 41–47).

Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1–10).

Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L 140, 27.5.2013, str. 11–23).

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropski centralni banki, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki – Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil Pakta za stabilnost in rast (COM(2015) 12 final z dne 13. januarja 2015).

Zadnja posodobitev 18.04.2017