10.1.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

L 5/27

(1)

Svet je leta 2011 z Izvedbeno uredbo (EU) št. 990/2011 (2) uvedel dokončno protidampinško dajatev na uvoz koles s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („prvotni ukrepi“) po pregledu zaradi izteka ukrepa v skladu s členom 11(2) osnovne uredbe).

(2)

Leta 2013 je Svet z Izvedbeno uredbo (EU) št. 501/2013 (3) („izpodbijana uredba“) razširil prvotne ukrepe na uvoz koles, poslanih iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije, ne glede na to, ali so deklarirana kot s poreklom iz Indonezije, Malezije, Šrilanke in Tunizije ali ne („ukrepi proti izogibanju“ ali „razširjeni ukrepi“) po preiskavi proti izogibanju v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

(3)

Šrilanški proizvajalec, družba City Cycle Industries („družba City Cycle“), je 9. avgusta 2013 pri Splošnem sodišču Evropske unije („Splošno sodišče“) vložil tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe v delu, v katerem se nanaša na tega proizvajalca (4). Splošno sodišče je v sodbi z dne 19. marca 2015 (5) razglasilo ničnost izpodbijane uredbe v delu, v katerem se nanaša na družbo City Cycle.

(4)

Julija 2015 so se Svet Evropske unije (6), Evropska komisija (7) in družba Maxcom Ltd (8) (proizvajalec koles iz Unije) pritožili na sodbo Splošnega sodišča. Sodišče Evropske unije („Sodišče“) je v sodbi z dne 26. januarja 2017 („sodba“) zavrnilo pritožbe, ki so jih predložili industrija Unije, Evropska komisija in Svet Evropske unije.

(5)

Sodišče je v točki 73 sodbe navedlo, da uvodna izjava (78) izpodbijane uredbe ne vsebuje nobene posamezne analize morebitnih praks izogibanja, ki naj bi jih opravljala družba City Cycle. V točkah 75 in 76 pa je Sodišče navedlo, da sklepa v zvezi z obstojem dejavnosti pretovarjanja na Šrilanki ni mogoče pravno utemeljiti samo na dvojni ugotovitvi Sveta, in sicer na eni strani glede obstoja spremembe v vzorcih trgovanja in glede nesodelovanja dela proizvajalcev-izvoznikov na drugi (9).

(6)

V skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije morajo institucije Unije sprejeti potrebne ukrepe za izvršitev sodbe z dne 26. januarja 2017.

(7)

V primerih, ko je postopek sestavljen iz več upravnih ukrepov, razglasitev ničnosti enega od ukrepov ne pomeni, da je za ničnega razglašen celoten postopek (10). Protidampinški postopek je primer takega postopka v več korakih. Zato razglasitev ničnosti izpodbijane uredbe v delu, v katerem se nanaša na eno stranko, ne pomeni, da je za ničen razglašen celotni postopek, ki je potekal pred sprejetjem zadevne uredbe. Institucije EU imajo možnost, da odpravijo tiste vidike izpodbijane uredbe, ki so privedli do tega, da je bila razglašena za nično, neizpodbijane dele, na katere se sodba Sodišča ne nanaša, pa pustijo nespremenjene (11).

(8)

Komisija potrjuje uvodne izjave (1) do (23) izpodbijane uredbe. Sodba jih ne zadeva.

(9)

Po objavi sodbe je Komisija 11. aprila 2017 z objavo obvestila (12) deloma ponovno začela preiskavo proti izogibanju v zvezi z uvozom koles, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne, ki je privedla do sprejetja izpodbijane uredbe („obvestilo o ponovnem začetku“), in sicer na točki, na kateri se je pojavila nepravilnost. Ponovno začeta preiskava je bila po obsegu omejena na izvršitev sodbe v zvezi z družbo City Cycle.

(10)

Komisija je družbo City Cycle, predstavnike države izvoznice, industrijo Unije in druge znane zainteresirane strani iz prvotne preiskave obvestila o delnem ponovnem začetku preiskave. Zainteresirane strani so imele možnost, da pisno izrazijo svoja stališča in Komisijo zaprosijo za zaslišanje v roku iz obvestila.

(11)

Vsem zainteresiranim stranem, ki so to zahtevale, je bilo odobreno zaslišanje pri službah Komisije in/ali pooblaščencu za zaslišanje v trgovinskih postopkih. Nihče ni zahteval zaslišanja niti pred službami Komisije niti pred pooblaščencem za zaslišanje v trgovinskih postopkih.

(12)

Po sodbi sta združenje evropskih proizvajalcev koles in družba Maxcom Ltd zaprosila, naj se za uvoz koles, kolikor zadeva družbo City Cycle, uvede registracija v skladu s členom 14(5) osnovne uredbe, tako da se bodo lahko pozneje ukrepi uporabljali za ta uvoz od datuma registracije.

(13)

Komisija je 11. aprila 2017 uvedla registracijo za uvoz koles, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne, kolikor zadeva šrilanško družbo City Cycle Industries („uredba o registraciji“) (13).

(14)

Izdelek v preiskavi je isti kot v izpodbijani uredbi, in sicer zajema dvokolesa in druga podobna kolesa (vključno z dostavnimi tricikli, a brez enokolesnikov), brez motornega pogona, s poreklom iz Ljudske republike Kitajske („LRK“), ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8712 00 30 in ex 8712 00 70. Komisija potrjuje uvodne izjave (25) do (27) izpodbijane uredbe.

(15)

Prvič, Sodišče je navedlo, da izpodbijana uredba ne vsebuje nobene posamezne analize morebitnih praks izogibanja, ki naj bi jih opravljala družba City Cycle. Sodišče je ugotovilo, da ugotovitvi, ki ju je izrecno navedel Svet, in sicer glede obstoja spremembe v vzorcih trgovanja in glede nesodelovanja dela proizvajalcev-izvoznikov, ne zadostujeta, da bi lahko Svet sklenil, da je bila družba City Cycle vpletena v pretovarjanje ali da je pretovarjanje na Šrilanki obstajalo na nacionalni ravni.

(16)

Drugič, v točkah 29 in 31 sodbe je potrjeno, da z dokazi, ki jih je družba City Cycle predložila med preiskavo, ni bilo mogoče dokazati, da gre za dejanskega proizvajalca ali da njene dejavnosti sestavljanja ne pomenijo prakse izogibanja v skladu z merili iz člena 13(2) osnovne uredbe. Uvodne izjave (124) do (127) izpodbijane uredbe so zato potrjene.

(17)

Tretjič, iz sodbe v povezavi s sodbo Splošnega sodišča sledi, da je Svet družbo City Cycle upravičeno štel za nesodelujočo stran v preiskavi in da je na Šrilanki obstajala določena stopnja nesodelovanja na nacionalni ravni. Uvodne izjave (35) do (42) izpodbijane uredbe so zato potrjene.

(18)

Komisija je v uvodnih izjavah (93) do (96) izpodbijane uredbe ugotovila, da obstaja slabitev popravljalnega učinka protidampinške dajatve. Te ugotovitve so potrjene.

(19)

Komisija je v uvodnih izjavah (97) in (98) ter (107) do (110) izpodbijane uredbe ugotovila, da obstajajo dokazi o dampingu. Te ugotovitve so potrjene.

(20)

Izpodbijana uredba je bila razglašena za nično, ker Svet v izpodbijani uredbi za družbo City Cycle Industries ni predložil zadostnih utemeljitev v zvezi z obstojem praks izogibanja. Treba je opozoriti, da se lahko obstoj praks izogibanja med drugim ugotovi na osnovi pretovarjanja ali dejavnosti sestavljanja.

(21)

V ponovno začeti preiskavi je bilo ugotovljeno, da na ravni družbe ni drugih razpoložljivih dokazov, ki bi lahko podprli ugotovitev o pretovarjanju. Zato v uvodni izjavi (78) izpodbijane uredbe ni bilo mogoče navesti dodatnih utemeljitev glede pretovarjanja.

(22)

Vendar je iz razpoložljivih dokazov razvidno, da so obstajale prakse izogibanja prek dejavnosti sestavljanja. Dokazi so temeljili na podatkih, ki jih je predložila sama družba City Cycle med prvotno preiskavo. Svet teh podatkov ni natančno ocenil, ker je menil, da to ni potrebno, da bi se v skladu z zahtevanim dokaznim standardom dokazal obstoj praks izogibanja. Zdaj ko je Sodišče pojasnilo veljavni dokazni standard, Komisija meni, da je primerno ponovno oceniti vse razpoložljive dokaze v upravnem spisu glede na ta veljavni dokazni standard.

(23)

Med preiskavo proti izogibanju se je družba City Cycle javila in zaprosila za izvzetje iz morebitnih ukrepov proti izogibanju. Kot je opisano v uvodnih izjavah (37), (38) in (144) izpodbijane uredbe, družba City Cycle ni mogla dokazati, da je iizvzetje upravičeno. Družba ni zagotovila zadostnega sodelovanja in uporabljen je bil člen 18(1) osnovne uredbe. Zaradi pomanjkanja zanesljivih informacij glede vrednosti in količine delov kitajskega porekla, ki jih je nabavila družba, ni bilo mogoče pozitivno dokazati, da je bila družba City Cycle dejanski proizvajalec, ki ni bil vključen v izogibanje, ali da njene dejavnosti sestavljanja niso bile oblika izogibanja. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (16) in (17), na te ugotovitve sodba ni vplivala.

(24)

Vendar pa v vsakem primeru že samo podatki, ki jih je predložila družba, dokazujejo, da:

(25)

V skladu z merili iz člena 13(2)(a) in (b) osnovne uredbe to pomeni, da bi se moralo šteti, da take dejavnosti sestavljanja pomenijo prakso izogibanja glede na izpolnjevanje drugih meril, kot je opisano v uvodnih izjavah (18) in (19).

(26)

Zato bi bilo treba ugotoviti, ali prakse izogibanja prek dejavnosti sestavljanja na Šrilanki obstajajo na nacionalni ravni, in sicer na podlagi navedenih dokazov, ki so na voljo na ravni družbe in kažejo, da obstajajo prakse izogibanja, ter glede na visoko stopnjo nesodelovanja na Šrilanki.

(27)

Zato je bil na Šrilanki ugotovljen obstoj dejavnosti sestavljanja v smislu člena 13(2) osnovne uredbe.

(28)

Po razkritju je družba City Cycle izpodbijala pristojnost Komisije za sprejetje ugotovitev glede obstoja dejavnosti sestavljanja v smislu člena 13(2) osnovne uredbe. Trdila je, da Komisija ni mogla ponovno oceniti ugotovitve glede dejavnosti sestavljanja, saj ta ni bila izpodbijana v sodnem postopku, ter da mora torej Komisija opustiti izvajanje ukrepov zoper družbo City Cycle.

(29)

To trditev bi bilo treba zavrniti. Prvič, iz sodb Sodišča, navedenih v uvodnih izjavah (4) in (5), izhaja, da se pogoj za uvedbo ukrepov proti izogibanju nanaša na obstoj praks izogibanja, kot so opredeljene v členu 13(1) osnovne uredbe, in ne na posebno podskupino teh praks. Drugič, družba City Cycle napačno razlaga obveznost Komisije v skladu s členom 266 Pogodbe o delovanju Evropske unije („PDEU“) v obravnavanem primeru. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (6) obvestila o ponovnem začetku, je treba v tem postopku odpraviti nezadostno obrazložitev v izpodbijani uredbi v zvezi z razpoložljivimi dokazi o obstoju praks izogibanja na Šrilanki. Komisija je zato pristojna za ponovno sprejetje ukrepa z izboljšano obrazložitvijo, iz katere bo razvidno, da je družba City Cycle opravljala prakse izogibanja na Šrilanki, kar je popolnoma v skladu s sodno prakso Sodišča. V vsakem primeru je bila izpodbijana uredba v celoti razglašena za nično. Zato nobena od njenih uvodnih izjav ni postala dokončna. Nasprotno, Komisija mora ponovno oceniti vse vidike v zvezi s to zadevo. V delih, v katerih ni prišlo do sprememb v postopku pred Sodiščem, se lahko Komisija omeji na potrditev ugotovitev prvotne preiskave. Za izpodbijani del, ki se v tem primeru nanaša na prakse izogibanja, pa je treba izvesti novo oceno.

(30)

Po razkritju je družba City Cycle izpodbijala tudi pristojnost Komisije, da se sklicuje na dokaze, ki jih je predložila med preiskavo in so privedli do uvedbe ukrepov proti izogibanju iz uvodne izjave (2), ter da sprejme drugačno ugotovitev.

(31)

To trditev bi bilo prav tako treba zavrniti. Komisija je res upravičena, da drugače oceni že predložene dokaze pod pogojem, da je ta nova ocena v skladu s členom 13 osnovne uredbe, kot ga razlagajo sodišča Unije, in da je imela družba City Cycle dovolj priložnosti za predložitev pripomb v zvezi s to novo oceno. Kot je pojasnjeno v naslednjih uvodnih izjavah, je bila družbi City Cycle v celoti priznana njena pravica do predložitve pripomb o oceni Komisije. Vendar pa pripombe, ki jih je predložila družba City Cycle, niso spremenile ugotovitve Komisije, da je opravljala prakse izogibanja.

(32)

Po dodatnem razkritju se družba City Cycle še vedno ni strinjala s pristopom Komisije, da ponovno oceni razpoložljive dokaze v upravnem spisu. Trdila je, da lahko na podlagi sodbe Sodišča Komisija popravi le ugotovitve o pretovarjanju, ne pa tudi o dejavnostih sestavljanja.

(33)

To trditev bi bilo treba zavrniti. V tej uredbi Komisija popravlja ugotovitve o praksah izogibanja, ki se lahko, kakor je navedeno v uvodni izjavi (20), med drugim ugotovijo na osnovi pretovarjanja ali dejavnosti sestavljanja. V izpodbijani uredbi Komisija ni ocenila, ali je družba City Cycle opravljala dejavnosti sestavljanja, saj je ugotovila, da je opravljala pretovarjanje. Po pojasnilih Sodišča, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (22), je Komisija ponovno ocenila, ali je bila družba City Cycle vključena v prakse izogibanja. Sklep Komisije je bil naslednji: prvič, kot je navedeno v uvodni izjavi (21), ni bil najden noben nadaljnji razpoložljiv dokaz na ravni družbe, ki bi lahko podprl obstoj pretovarjanja; drugič, kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah (23) in (24), je bilo prepričljivo ugotovljeno, da je bila družba City Cycle vključena v izogibanje prek dejavnosti sestavljanja, in sicer na podlagi ocene njenih lastnih podatkov, ki so bili predloženi med preiskavo.

(34)

Po razkritju je družba City Cycle predložila nadaljnje pripombe o metodologiji izračuna, ki jo je uporabila Komisija pri izvedbi preskusov 60/40 in 25-odstotne dodane vrednosti na podlagi člena 13(2)(b) osnovne uredbe. Prvič, družba City Cycle je trdila, da so izračuni Komisije temeljili na nezadostnih podatkih, tj. zgolj v zvezi s polizdelki, nabavljenimi v obdobju poročanja preiskave proti izogibanju. Drugič, trdila je, da Komisija ni upoštevala določenih podatkov in zato neupravičeno zavrnila razmerje razdelitve na podlagi podatkov o prodaji, kot je predlagala družba City Cycle. Nazadnje, družba City Cycle je navedla, da se nekateri računi, izdani izven obdobja poročanja, in/ali računi brez navedenega datuma ali v napačnem formatu, ne bi smeli upoštevati pri izračunih. Ta trditev je bila ponovljena po dodatnem razkritju brez navedbe kakršnih koli dodatnih elementov v zvezi s tem.

(35)

Glede metodologije je treba pojasniti, da je bil preskus 60/40 izveden ne le na podlagi podatkov o polizdelkih v razpredelnici F.2 iz obrazca za izvzetje, temveč tudi na podlagi sporočenih proizvodnih stroškov delov za kolesa, ki naj bi jih izdelala družba City Cycle. Poleg tega je bil preskus 25-odstotne dodane vrednosti izveden v zvezi s stroški obdelave iz polizdelkov, tj. stroški za sestavljanje koles v razpredelnici F.4.2 iz obrazca za izvzetje. Ker družba City Cycle v razpredelnici F.4.2 prav tako ni navedla razdelitve na dele za kolesa, pridobljene iz LRK in tiste, ki niso bili pridobljeni iz LRK, kakor je bilo zahtevano, je Komisija pridobila te podatke iz razpredelnice F.2.

(36)

Kar zadeva pripombe v zvezi z uporabo metode razdelitve, Komisija ugotavlja, da podatkov, pridobljenih na podlagi te metodologije, ni bilo mogoče uskladiti z revidiranimi računovodskimi izkazi. Med preverjanjem na kraju samem je bila družba City Cycle na to neskladnost opozorjena. Družba City Cycle ni uporabljala nikakršne računovodske programske opreme, računovodstvo pa se je izvajalo na papirju in z delovnimi listi v programu Excel. Podjetje ni imelo sistema za spremljanje porekla uvoženih delov in ugotoviti je bilo mogoče le, ali so posamezni deli lokalno proizvedeni ali uvoženi. Poleg tega je družba priznala, da v svojih računovodskih izkazih ni spremljala porekla nabavljenih delov. Zato za sporočanje podatkov, ločenih glede na poreklo, kot je zahtevano v obrazcu zahtevka za izvzetje, družba City Cycle uporablja razdelitveni ključ na podlagi prodaje koles. Vendar metode razdelitve, ki jo uporablja družba City Cycle, ni bilo mogoče uskladiti z revidiranimi računovodskimi izkazi in družba sama je priznala, da v zvezi s tem predloženi podatki niso bili točni. Zato so bile trditve v zvezi z uporabo metode razdelitve zavrnjene in s tem tudi predloženi podatki, ki so temeljili na tej metodologiji, saj je bilo ugotovljeno, da so v nasprotju z revidiranimi računovodskimi izkazi, Komisija pa je namesto tega uporabila potrebne podatke iz drugih razpredelnic na obrazcu za izvzetje.

(37)

Nazadnje, kar zadeva račune, navedene v uvodni izjavi (34), je Komisija ugotovila, da je zahteva razumna in jih ni upoštevala pri izračunu preskusov 60/40 in 25-odstotne dodane vrednosti. Ugotovljeno je bilo, da to ni vplivalo na rezultat, tj. surovine (deli za kolesa) iz Kitajske so še vedno predstavljali več kot 60 % celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka, medtem ko je bila dodana vrednost, za katero se je povečala vrednost delov, vnesenih med sestavljanjem, še vedno manjša od 25 % proizvodnih stroškov.

(38)

Po dodatnem razkritju je družba City Cycle trdila, da Komisija ni upoštevala dejstva, da je družba City Cycle že precej časa proizvajalka koles na šrilanškem domačem trgu in deluje pod nadzorom šrilanške carinske uprave. Ta trditev se zavrne, saj ni pomembna za namene te ocene, ker se analiza izvaja v skladu s členom 13 osnovne uredbe.

(39)

Zato so bile vse trditve v zvezi z metodologijo, ki jo je uporabila Komisija pri izvedbi preskusov 60/40 in 25-odstotne dodane vrednosti na podlagi člena 13(2)(b) osnovne uredbe, zavrnjene.

(40)

Ker družba ni sodelovala v zadostni meri in na podlagi svojih lastnih podatkov ni mogla dokazati, da se ni izogibala ukrepom, zahtevka za izvzetje družbe City Cycle v skladu s členom 13(4) osnovne uredbe ni bilo mogoče šteti za upravičenega.

(41)

Komisija je prejela pripombe družbe City Cycle in industrije Unije.

(42)

Družba City Cycle je trdila, da Komisija ne more spremeniti svojih ugotovitev glede dejavnosti sestavljanja, saj je bilo v izpodbijani uredbi ugotovljeno, da obstoj dejavnosti sestavljanja na Šrilanki ni potrjen, in ta točka pred sodišči ni bila izpodbijana. Ta trditev je bila ponovljena po razkritju. Kot je pojasnjeno zgoraj, bi bilo treba to trditev zavrniti.

(43)

Opozoriti je treba, da iz podatkov, ki jih je sporočila družba sama, in zlasti zaradi njihovih pomanjkljivosti ni bilo mogoče pozitivno dokazati, da je bila družba City Cycle dejanski proizvajalec ali da njene dejavnosti sestavljanja ne pomenijo prakse izogibanja. Zato družbe ni mogoče izvzeti iz dajatev proti izogibanju. Podatki družbe same pa so pokazali, da so surovine (deli za kolesa) iz Kitajske predstavljali več kot 60 % celotne vrednosti delov sestavljenega izdelka, medtem ko je bila dodana vrednost, za katero se je povečala vrednost delov, vnesenih med sestavljanjem, še vedno manjša od 25 % proizvodnih stroškov. Glede na visoko raven nesodelovanja bi se lahko na podlagi teh dokazov sklepalo o obstoju praks izogibanja v državi.

(44)

Družba City Cycle je trdila tudi, da Komisija ne more ponovno začeti preiskave z obvestilom z namenom ponovnega sprejetja dokončne uredbe ali spremembe izpodbijane uredbe, saj člen 13(3) osnovne uredbe določa, da lahko Komisija začne preiskavo proti izogibanju le z uredbo Komisije. Poleg tega je trdila, da dejstvo, da Komisija meni, da sodišča niso za ničnega razglasila celotnega postopka, ne pomeni, da ji ni treba sprejeti formalne uredbe.

(45)

Ta trditev je bila ponovljena po razkritju. Zlasti je družba City Cycle trdila, da bi ponovni začetek preiskave proti izogibanju na podlagi obvestila omejil njeno pravico do učinkovitega sodnega varstva. Ta trditev je bila zavrnjena, saj je obvestilo zgolj pripravljalni akt in družba City Cycle lahko uveljavlja svoje pravice do učinkovitega sodnega varstva zoper to uredbo.

(46)

Opozoriti je treba tudi, da Komisija ni začela nove preiskave, temveč je le ponovno začela preiskavo, ki je privedla do sprejetja ukrepov proti izogibanju za odpravo nepravilnosti, ki jih je Sodišče ugotovilo v sodbi v okviru navedene preiskave.

(47)

Poleg tega je družba City Cycle trdila, da registracija uvoza njenih koles temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in napačnem sklepanju, saj dejavnosti sestavljanja družbe City Cycle niso bile potrjene v izpodbijani uredbi. Zato je trdila, da pogoji za sprejetje uredbe o registraciji niso bili izpolnjeni.

(48)

Vendar, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (24), je bilo v ponovnem začetku preiskave potrjeno, da so dokazi na ravni družbe, ki se nanašajo na obdobje preiskave, ki je privedla do razširitve ukrepov leta 2013, že pokazali na obstoj praks izogibanja. Poleg tega je glede na posebno naravo instrumenta za preprečevanje izogibanja, katerega namen je zaščita učinkovitosti protidampinškega instrumenta, registracija uvoza običajen način za izboljšanje te učinkovitosti. Zato je bila trditev družbe City Cycle, da pogoji za sprejetje uredbe o registraciji niso bili izpolnjeni, zavrnjena.

(49)

Poleg tega je družba City Cycle pozvala Komisijo k razveljaviti dajatev proti izogibanju, uvedenih na uvoz koles iz Šrilanke, tudi koles družbe City Cycle.

(50)

V zvezi s tem je treba opozoriti, da družba City Cycle ni pojasnila, na kateri pravni podlagi bi morala Komisija razveljaviti ukrepe proti izogibanju za uvoz koles iz Šrilanke. Kot je navedeno v uvodnih izjavah (3) in (4), s sodbo ni bila za nično razglašena izpodbijana uredba v celoti, temveč le njen del, ki se nanaša na družbo City Cycle. Ta zahteva je bila zato zavrnjena.

(51)

Po razkritju je družba City Cycle trdila, da ponovna razširitev prvotnih ukrepov od datuma registracije ni bila upravičena in da Komisija ne more uvesti dajatev po prenehanju prvotnih ukrepov, ki prenehajo veljati pet let po sprejetju izpodbijane uredbe, tj. 28. maja 2018. Ta trditev je bila ponovljena po dodatnem razkritju.

(52)

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča izhaja, da je edini namen uredbe o razširitvi protidampinške dajatve zagotoviti učinkovitost te dajatve in preprečili izogibanje njeni uporabi. Zato je ukrep o razširitvi dokončne protidampinške dajatve le pomožni ukrep glede na prvotni akt, s katerim je bila uvedena ta dajatev, ki varuje učinkovito izvajanje dokončnih ukrepov.

(53)

Protidampinški ukrepi so bili razširjeni med drugim na izvoz družbe City Cycle iz Šrilanke na trg Unije po preiskavi proti izogibanju ukrepom, uvedenim na uvoz koles s poreklom iz LRK v skladu s členom 13 osnovne uredbe, kot je navedeno v uvodni izjavi (2) te uredbe. Zato bodo ukrepi proti izogibanju, uvedeni z izpodbijano uredbo, veljali, dokler bodo veljali prvotni ukrepi o uvozu koles iz LRK. Zato se trditev, da Komisija ne more uvesti ukrepov za izvoz družbe City Cycle iz Šrilanke v Unijo po 28. maju 2018 zavrne, ker temelji na napačni razlagi člena 13 osnovne uredbe.

(54)

Poleg tega je družba City Cycle po dodatnem razkritju trdila, da Komisija ne more podaljšati dajatev proti izogibanju za nedoločen čas brez ponovne preučitve praks izogibanja izvoznikov, medtem ko se dampinške prakse kitajskih izvoznikov ponovno ocenijo vsakih pet let.

(55)

To trditev bi bilo treba zavrniti, saj temelji na napačni razlagi členov 11 in 13 osnovne uredbe. Komisija ponovno oceni veljavne protidampinške ukrepe na zahtevo, ki jo predloži industrija Unije. Če take zahteve ni, veljavni protidampinški ukrepi potečejo ob koncu petletnega obdobja. Poleg tega, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi (53), ukrepi proti izogibanju ostanejo v veljavi, dokler veljajo prvotni ukrepi. Vendar se lahko na zahtevo družb, za katere ti ukrepi veljajo, tudi ukrepi proti izogibanju ponovno ocenijo.

(56)

Stranke so bile obveščene o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih naj bi se ponovno uvedla dokončna protidampinška dajatev na uvoz koles, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne, s strani družbe City Cycle. Odobren jim je bil tudi rok za predložitev stališč po tem razkritju.

(57)

Pisne pripombe, ki so jih predložile stranke, so bile obravnavane in, kjer je bilo to primerno, upoštevane.

(58)

Na podlagi navedenega se šteje za primerno, da se prvotni ukrepi ponovno razširijo na uvoz dvokoles in drugih podobnih koles (vključno z dostavnimi tricikli, a brez enokolesnikov), brez motornega pogona, poslanih iz Šrilanke, ne glede na to, ali so deklarirana kot izdelek s poreklom iz Šrilanke ali ne, ki se trenutno uvrščajo pod oznaki KN ex 8712 00 30 in ex 8712 00 70 (oznaki TARIC 8712003010 in 8712007091), s strani družbe City Cycle Industries.

(59)

Glede na posebno naravo instrumenta za preprečevanje izogibanja, katerega namen je zaščita učinkovitosti protidampinškega instrumenta, in glede na to, da je preiskava razkrila dokaze, ki kažejo na obstoj praks izogibanja na podlagi podatkov, ki jih je sporočila družba sama, Komisija meni, da je primerno ponovno uvesti ukrepe od datuma registracije.

(60)

Ta uredba je v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –