1.2.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

L 27/115

(1)

Komisija mora v skladu z Direktivo 98/24/ES predlagati cilje Unije kot indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki se določijo na ravni Unije, za varovanje delavcev pred tveganjem zaradi izpostavljenosti nevarnim kemijskim dejavnikom.

(2)

Na podlagi člena 3(2) Direktive 98/24/ES je Komisija pooblaščena, da te mejne vrednosti določa ali revidira, tako da upošteva razpoložljivost merilnih tehnik, in sicer z ukrepi, sprejetimi v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive Sveta 89/391/EGS (2).

(3)

Komisiji pri tej nalogi pomaga Znanstveni odbor za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem (v nadaljnjem besedilu: Znanstveni odbor), ustanovljen s Sklepom Komisije 2014/113/EU (3).

(4)

V skladu z Direktivo 98/24/ES pomeni „mejna vrednost za poklicno izpostavljenost“, če ni drugače določeno, časovno tehtano mejo povprečne koncentracije kemične snovi v zraku znotraj območja vdihavanja delavca glede na določeno referenčno obdobje.

(5)

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, določene na podlagi učinkov na zdravje, ki jih Znanstveni odbor izračuna iz najnovejših razpoložljivih znanstvenih podatkov, sprejme pa jih Komisija, pri čemer upošteva razpoložljivost merilnih tehnik. So spodnje mejne vrednosti za izpostavljenost, pod katerimi po kratkotrajni ali dnevni izpostavljenosti skozi delovno življenje na splošno ni pričakovati škodljivih učinkov za posamezen kemijski dejavnik. Pomenijo cilje Unije, njihov namen pa je pomagati delodajalcem pri določanju in ocenjevanju tveganj ter pri izvajanju preventivnih in varnostnih ukrepov v skladu z Direktivo 98/24/ES.

(6)

V skladu s priporočili Znanstvenega odbora so indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost določene glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost), za nekatere kemijske dejavnike pa glede na krajša referenčna obdobja, na splošno petnajstminutno časovno tehtano povprečje (mejne vrednosti za kratkotrajno izpostavljenost), da se upoštevajo učinki kratkotrajne izpostavljenosti.

(7)

Države članice morajo za vsak kemijski dejavnik, za katerega je določena indikativna mejna vrednost za poklicno izpostavljenost na ravni Unije, določiti nacionalno mejno vrednost za poklicno izpostavljenost. Pri tem morajo upoštevati mejno vrednost Unije in določiti naravo nacionalne mejne vrednosti v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso.

(8)

Indikativne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost so pomemben del splošnih ukrepov za varovanje delavcev pred tveganji za zdravje zaradi izpostavljenosti nevarnim kemijskim dejavnikom.

(9)

V skladu s členom 3 Direktive 98/24/ES je Znanstveni odbor ocenil razmerje med učinki kemijskih dejavnikov iz 31 vnosov v Prilogi k tej direktivi na zdravje in ravnijo poklicne izpostavljenosti ter za vse navedene kemijske dejavnike priporočil določitev indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost prek vdihavanja glede na referenčno obdobje, ki je osemurno časovno tehtano povprečje. Zato je primerno določiti mejne vrednosti za dolgotrajno izpostavljenost za vse navedene dejavnike v Prilogi k tej direktivi.

(10)

Za nekatere od navedenih kemijskih dejavnikov je Znanstveni odbor priporočil tudi določitev takih mejnih vrednosti glede na krajša referenčna obdobja in/ali opomb glede vnosa prek kože.

(11)

Štirje od navedenih kemijskih dejavnikov– dušikov monoksid, kalcijev dihidroksid, litijev hidrid in ocetna kislina – so trenutno navedeni v Prilogi k Direktivi Komisije 91/322/EGS (4).

(12)

Eden od navedenih kemijskih dejavnikov, 1,4-diklorobenzen, je trenutno naveden v Prilogi k Direktivi Komisije 2000/39/ES (5).

(13)

Še eden od navedenih kemijskih dejavnikov, bisfenol A, je trenutno naveden v Prilogi k Direktivi Komisije 2009/161/EU (6).

(14)

Znanstveni odbor je za navedene dejavnike priporočil določitev novih indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost. Zato je primerno revidirane mejne vrednosti za navedenih šest kemijskih dejavnikov vključiti v Prilogo k tej direktivi in črtati vnose za navedene kemijske dejavnike iz prilog k direktivam 91/322/EGS, 2000/39/ES in 2009/161/EU.

(15)

Za enega od kemijskih dejavnikov iz 31 vnosov v Prilogi k tej direktivi, akrilno kislino, je Znanstveni odbor priporočil mejno vrednost za kratkotrajno izpostavljenost glede na referenčno obdobje ene minute. Zato je primerno v Prilogi k tej direktivi določiti tako mejno vrednost za kratkotrajno izpostavljenost za ta kemijski dejavnik.

(16)

Pri nekaterih snoveh je treba upoštevati možnost prehajanja skozi kožo, da bi zagotovili najvišjo možno raven varovanja. Med kemijskimi dejavniki iz 31 vnosov v Prilogi k tej direktivi je Znanstveni odbor ugotovil možnost znatnega vnosa prek kože za glicerol trinitrat, ogljikov tetraklorid, vodikov cianid, metilen klorid, nitroetan, 1,4-diklorobenzen, metil format, tetrakloroetilen, natrijev cianid in kalijev cianid. Zato je primerno poleg indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost v Prilogi k tej direktivi navesti opombe o možnosti znatnega vnosa prek kože za te kemijske dejavnike.

(17)

Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu (7), s katerim so bila opravljena posvetovanja v skladu s členom 3(2) Direktive 98/24/ES, je priznal, da obstajajo pomisleki glede tehnične izvedljivosti predlaganih indikativnih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za dušikov monoksid in dušikov dioksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov ter za ogljikov monoksid v podzemnem rudarstvu. Odbor je priznal tudi, da trenutno obstajajo izzivi v zvezi z razpoložljivostjo merilnih metodologij, ki bi se lahko uporabile za dokazovanje skladnosti s predlagano mejno vrednostjo za dušikov dioksid v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov. Zato je primerno, da se državam članicam omogoči, da izkoristijo prehodno obdobje pri izvajanju mejnih vrednosti v podzemnem rudarstvu in gradnji predorov, ki so v Prilogi k tej direktivi določene za dušikov monoksid, dušikov dioksid in ogljikov monoksid, in da Komisija pregleda navedena vprašanja pred koncem prehodnega obdobja. V navedenem prehodnem obdobju lahko države članice namesto mejnih vrednosti iz Priloge k tej direktivi še naprej uporabljajo obstoječe mejne vrednosti.

(18)

Države članice so se v skladu s Skupnimi političnimi izjavami z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (8) zavezale, da bodo v upravičenih primerih uradnemu obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med sestavnimi elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.

(19)

Komisija v zvezi s to direktivo meni, da je predložitev takih dokumentov v obliki korelacijske tabele, ki prikazuje povezavo med nacionalnimi ukrepi in to direktivo, upravičena, glede na to, da v nacionalni zakonodaji za nekatere dejavnike že obstajajo nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ter zaradi raznovrstnosti in tehnične narave pravnih instrumentov na nacionalni ravni za določitev mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost.

(20)

Svetovalni odbor za varnost in zdravje pri delu je svoji mnenji podal 27. novembra 2014 in 21. maja 2015.

(21)

Ukrepi iz te direktive so v skladu z mnenjem Odbora za tehnični napredek, ustanovljenega na podlagi člena 17 Direktive Sveta 89/391/EGS –

(a)

za dušikov monoksid: obstoječe mejne vrednosti, določene v skladu s Prilogo k Direktivi 91/322/EGS;

(b)

za dušikov dioksid in ogljikov monoksid: nacionalne mejne vrednosti, ki veljajo na dan 1. februar 2017.