28.5.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 159/32

(1)

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 17. junija 2010 sprejel strategijo Evropa 2020 za delovna mesta ter pametno, trajnostno in vključujočo rast (v nadaljnjem besedilu: strategija Evropa 2020). Pozval je k uporabi vseh instrumentov in politik Unije, da bi se podprlo doseganje skupnih ciljev, ter države članice pozval k bolj usklajenemu ukrepanju. Javni zavodi za zaposlovanje (JZZ) igrajo osrednjo vlogo pri prispevanju k doseganju krovnega cilja iz strategije Evropa 2020 glede stopnje delovne aktivnosti, namreč 75 % za moške in ženske, stare med 20 in 64 let, do leta 2020, zlasti z zmanjševanjem brezposelnosti mladih.

(2)

Člen 45 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba) zagotavlja prosto gibanje delavcev v Uniji, člen 46 Pogodbe pa določa ukrepe za izvajanje te svoboščine, zlasti z zagotavljanjem tesnega sodelovanja med JZZ. Mreža JZZ, vzpostavljena s tem sklepom (v nadaljnjem besedilu: mreža), bi morala poleg splošnih vidikov geografske mobilnosti zajemati tudi širok razpon ciljev in pobud v obliki spodbujevalnih ukrepov za izboljšanje sodelovanja med državami članicami na področju zaposlovanja.

(3)

Namen tega sklepa bi moral biti spodbujanje sodelovanja med državami članicami na področjih, za katera so odgovorni JZZ. Z njim se formalizira in krepi neformalno sodelovanje med JZZ prek obstoječe evropske mreže vodij JZZ, na sodelovanje v kateri so pristale vse države članice. Celotno potencialno vrednost mreže je mogoče izkoristiti z neprekinjenim sodelovanjem vseh držav članic. O tem sodelovanju bi bilo treba uradno obvestiti sekretariat mreže.

(4)

Svet je v skladu s členom 148(4) Pogodbe s Sklepom 2010/707/EU (3) sprejel smernice za politike zaposlovanja držav članic, ki so ostale v veljavi v letih 2011–2013. Te integrirane smernice usmerjajo države članice pri oblikovanju nacionalnih programov reform in izvajanju reform. Integrirane smernice za zaposlovanje so podlaga za priporočila za posamezne države, ki jih Svet naslovi na države članice v skladu z navedenim členom. V zadnjih letih so ta priporočila vključevala posebna priporočila o delovanju in zmogljivosti JZZ ter uspešnosti aktivnih politik trga dela v državah članicah.

(5)

Koristno bi bilo, če bi se priporočila za posamezne države dodatno podprla z okrepljenimi povratnimi informacijami na podlagi dejstev o uspešnosti izvajanja politik in sodelovanjem med JZZ držav članic. Zato bi morala mreža izvajati konkretne pobude, kot so skupni sistemi primerjalnih analiz na podlagi dejstev, ustrezne dejavnosti vzajemnega učenja, vzajemna pomoč med člani mreže in izvajanje strateških ukrepov za posodobitev JZZ. Posebno znanje mreže in njenih posameznih članov bi se moralo na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali Odbora za zaposlovanje uporabiti tudi za zagotovitev dokazov o razvoju politik zaposlovanja.

(6)

Obsežnejše in bolj usmerjeno sodelovanje med JZZ bi moralo privesti do izboljšane izmenjave najboljših praks. Mreža bi morala povezovati ugotovitve na podlagi primerjalnih analiz in dejavnosti vzajemnega učenja na način, ki bi omogočil razvoj sistematičnega, dinamičnega in integriranega procesa primerjalnega učenja.

(7)

Mreža bi morala tesno sodelovati z Odborom za zaposlovanje na podlagi člena 150 Pogodbe in prispevati k njegovemu delu z zagotavljanjem dejanskih dokazov in poročil o politikah, ki jih izvajajo JZZ. Mreža bi morala svoje prispevke Evropskemu parlamentu posredovati prek sekretariata, Svetu pa prek Odbora za zaposlovanje, in sicer brez kakršnih koli sprememb in po potrebi s pripombami. Združeno znanje mreže o vidikih uresničevanja politik zaposlovanja in primerjalna analiza JZZ bi bila lahko nosilcem političnih odločitev v pomoč zlasti pri ocenjevanju in pripravi politik zaposlovanja na ravni Unije in na nacionalni ravni.

(8)

Mreža bi morala na področjih, za katera so odgovorni JZZ, prispevati k izvajanju pobud politike na področju zaposlovanja, kot je Priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade (4). Mreža bi morala prav tako podpirati pobude, katerih cilji so boljše usklajevanje spretnosti, dostojna in trajnostna zaposlitev, okrepljena prostovoljna mobilnost delovne sile ter omogočanje lažjega prehoda iz sistema izobraževanja in usposabljanja na trg dela, vključno s podporo zagotavljanju usmerjanja ter izboljšano preglednostjo znanj in kvalifikacij. V dejavnosti mreže bi moralo biti vključeno vrednotenje in ocenjevanje aktivnih politik trga dela, vključno s tistimi, ki so namenjene ranljivim družbenim skupinam in odpravljanju socialne izključenosti.

(9)

Mreža bi morala okrepiti sodelovanje med svojimi člani, razviti skupne pobude s ciljem izmenjave informacij in najboljših praks na vseh področjih, za katera so odgovorni JZZ, primerjalne analize in svetovanje ter spodbujanje inovativnih pristopov pri zagotavljanju storitev za zaposlovanje. Vzpostavitev mreže bo omogočila vključujočo primerjavo vseh JZZ na podlagi dejstev, ki bo usmerjena v uspešnost in bo omogočila opredelitev najboljših praks na področjih storitev JZZ. Ti rezultati bi morali prispevati k boljšemu načrtovanju in zagotavljanju storitev na področju zaposlovanja v okviru njihovih posebnih pristojnosti. Pobude mreže bi morale izboljšati uspešnost JZZ in omogočiti učinkovitejšo javno porabo. Mreža bi morala sodelovati tudi z drugimi ponudniki storitev na področju zaposlovanja.

(10)

Mreža bi morala v svojem letnem delovnem programu opredeliti tehnične podrobnosti primerjalnih analiz JZZ in s tem povezanih dejavnosti vzajemnega učenja, zlasti metodologijo primerjalnega učenja na podlagi kazalnikov primerjalnih analiz, navedenih v Prilogi k temu sklepu, za ocenjevanje uspešnosti JZZ, kontekstualne spremenljivke, zahteve za zagotavljanje podatkov in učne instrumente integriranega programa vzajemnega učenja. V tem sklepu bi bilo treba opredeliti področja primerjalnih analiz. Države članice ohranjajo pristojnost, da odločajo, ali bodo prostovoljno sodelovale pri dodatnih dejavnostih primerjalnega učenja na drugih področjih.

(11)

Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s spremembo Priloge v zvezi s kazalniki primerjalnih analiz. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, vključno na ravni strokovnjakov, zlasti s strokovnjaki JZZ. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(12)

Zaradi različnih modelov, nalog in oblik zagotavljanja storitev JZZ države članice izmed vodstvenega kadra JZZ same določijo enega člana in enega nadomestnega člana upravnega odbora mreže (v nadaljnjem besedilu: odbor). Kadar je ustrezno, bi moral član ali nadomestni član v odboru zastopati druge JZZ iz njegove države članice. Če država članica iz ustavnih razlogov ne more določiti samo enega JZZ, bi se morali zadevni JZZ določiti v čim manjšem številu, pri čemer se ne bi smelo spremeniti pravila, da ima ena država članica en glas v odboru. Člani odbora bi si morali po najboljših močeh prizadevati zagotoviti, da se stališča in izkušnje lokalnih in regionalnih organov vključijo v dejavnosti mreže ter da so taki organi obveščeni o teh dejavnostih. Člani odbora bi morali imeti pristojnost sprejemanja odločitev v imenu svojih JZZ. Da se zagotovi vključitev vseh JZZ v mrežo, bi morale biti dejavnosti odprte za sodelovanje JZZ s strani vseh ravni.

(13)

Da se zagotovi, da skupne naloge JZZ tesno ustrezajo dejanskemu stanju na trgu dela, bi morala mreža razpolagati z najnovejšimi podatki o brezposelnosti na ravni NUTS 3.

(14)

Mreža bi morala graditi na izkušnjah obstoječe neformalne svetovalne skupine evropske mreže vodij JZZ, ki jo Komisija podpira od leta 1997 in katere mnenja so upoštevana v tem sklepu, ter jo nadomestiti. Ključna področja za ukrepanje, ki jih je opredelila ta svetovalna skupina v svojem dokumentu z naslovom „Strategija JZZ 2020“, bi morala prispevati k posodobitvi in krepitvi JZZ.

(15)

Mreža bi morala svojim članom zagotavljati vzajemno pomoč in omogočati njihovo medsebojno podporo pri posodobitvi organizacijskih struktur in zagotavljanju storitev z boljšim sodelovanjem, zlasti s prenosom znanja, študijskimi obiski in izmenjavami osebja.

(16)

Mreža in njene pobude bi se morale financirati iz oddelka PROGRESS/zaposlovanje programa Evropske unije za zaposlovanje in socialne inovacije (v nadaljnjem besedilu: EaSI), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1296/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), v okviru odobritev, ki jih določita Evropski parlament in Svet.

(17)

Države članice bi morale imeti dostop do finančnih sredstev za projekte, ki jih razvije mreža ali se opredelijo v okviru dejavnosti vzajemnega učenja in se nato izvajajo v posameznih JZZ, in sicer iz Evropskega socialnega sklada (ESS), Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Obzorja 2020, okvirnega programa Unije za raziskave in inovacije (2014–2020), vzpostavljenega z Uredbo (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6).

(18)

Mreža bi morala zagotoviti dopolnjevanje ukrepov, ki se izvajajo v okviru evropske strategije zaposlovanja v smislu naslova IX Pogodbe, in jih ne nadomešča ali podvaja, zlasti dejavnosti Odbora za zaposlovanje in njegovih orodij, kot sta skupni ocenjevalni okvir in program vzajemnega učenja. Komisija bi morala poleg tega za vzpostavitev sinergij zagotoviti tesno sodelovanje med sekretariatoma mreže in Odbora za zaposlovanje.

(19)

V tem sklepu se spoštujejo temeljne pravice in upoštevajo načela, priznana z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). S tem sklepom se zlasti želi zagotoviti dosledno spoštovanje pravice dostopa do brezplačnih storitev posredovanja zaposlitev in spodbuditi uporaba člena 29 Listine –

(a)

JZZ, ki jih določijo države članice;

(b)

Komisija.

(a)

najranljivejše družbene skupine, za katere so značilne visoke stopnje brezposelnosti, zlasti starejše delavce ter mlade, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo;

(b)

dostojno in trajnostno zaposlitev;

(c)

boljše delovanje trgov dela v EU;

(d)

zaznavanje pomanjkanja usposobljene delovne sile in zagotavljanje informacij o številu oseb in lokaciji ter boljše usklajevanje znanja iskalcev zaposlitve s potrebami delodajalcev;

(e)

boljše povezovanje trgov dela;

(f)

večjo pravično prostovoljno geografsko in poklicno mobilnost kot odziv na posebne potrebe trgov dela;

(g)

vključevanje oseb, ki so izključene iz trga dela, kot del boja proti socialni izključenosti;

(h)

vrednotenje in ocenjevanje aktivnih pobud na trgu dela ter njihovega uspešnega in učinkovitega izvajanja.

(a)

razvoj in izvajanje primerjalnega učenja po vsej Uniji na podlagi dejstev, s katerimi JZZ z ustrezno metodologijo primerjajo uspešnost svojih dejavnosti na naslednjih področjih:

(b)

zagotavljanje vzajemne pomoči v obliki medsebojne strokovne pomoči ali skupinskih dejavnosti, s sodelovanjem ter izmenjavo informacij, izkušenj in osebja med člani mreže, vključno s podporo pri izvajanju priporočil za posamezno državo v zvezi z JZZ, ki jih je izdal Svet, in sicer na zahtevo zadevne države članice ali JZZ;

(c)

prispevanje k posodobitvi in krepitvi JZZ na ključnih področjih v skladu s cilji na področju zaposlovanja in socialnimi cilji strategije Evropa 2020;

(d)

priprava poročil na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo;

(e)

prispevanje k izvajanju ustreznih pobud politike;

(f)

sprejetje in izvajanje letnega delovnega programa, v katerem so opisane delovne metode mreže, rezultati, ki jih mora doseči, in podrobnosti v zvezi z izvajanjem primerjalnega učenja;

(g)

spodbujanje in izmenjava najboljših praks za prepoznavanje mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter za razvoj pobud, s katerimi bi zagotovili, da ti mladi pridobijo znanja, potrebna za vstop in obstanek na trgu dela.

(a)

letni delovni program mreže, vključno z vzpostavitvijo delovnih skupin in jezikovno ureditvijo na sejah v okviru mreže;

(b)

tehnični okvir za izvajanje primerjalnih analiz in dejavnosti vzajemnega učenja kot del letnega delovnega programa mreže, vključno z metodologijo primerjalnih analiz na podlagi kazalnikov primerjalnih analiz, navedenih v Prilogi k temu sklepu, za primerjavo uspešnosti JZZ, kontekstualnimi spremenljivkami, zahtevami za zagotavljanje podatkov in učnimi instrumenti integriranega programa vzajemnega učenja;

(c)

letno poročilo mreže. To poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu ter se objavi.