PRILOGA I

STATUT KONZORCIJA EVROPSKE RAZISKOVALNE INFRASTRUKTURE ZA EVROPSKO DRUŽBOSLOVNO RAZISKAVO („ESS ERIC“)

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Ime, sedež, kraj, glavni sedež, ustanovitev in delovni jezik

1.   Ustanovi se evropska raziskovalna infrastruktura, ki se imenuje Evropska družboslovna raziskava (v nadaljnjem besedilu: ESS).

2.   Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) za Evropsko družboslovno raziskavo se imenuje ESS ERIC.

3.   Uradni sedež ESS ERIC se nahaja v državi gostiteljici. Uradni sedež v taki državi običajno gosti institucija gostiteljica, ki jo lahko po potrebi določi generalna skupščina.

4.   Prvi uradni sedež ESS ERIC je v Združenem kraljestvu Velika Britanija in Severna Irska. Prva država gostiteljica je Združeno kraljestvo. Prva institucija gostiteljica je univerza „City University London“. Generalna skupščina vsake štiri leta oceni uradni sedež, državo gostiteljico in institucijo gostiteljico.

5.   ESS ERIC z vsako institucijo gostiteljico sklene sporazum, v katerem opredeli pogoje, pod katerimi lahko institucija gostiteljica zagotavlja vse tovrstne storitve ali proizvode ali da na razpolago potrebno osebje za glavni sedež ESS ERIC (to so osrednji uradi ESS ERIC, kjer se nahajata direktor in en namestnik direktorja) (v nadaljnjem besedilu: glavni sedež). V primeru, da po prenehanju delovanja institucije gostiteljice to institucijo bremenijo kakršni koli stroški, terjatve ali druge obveznosti, ESS ERIC instituciji gostiteljici take stroške, terjatve ali obveznosti poravna (razen v obsegu, ki so ga povzročila neplačila institucije gostiteljice).

6.   Glavni sedež se običajno ustanovi pri instituciji gostiteljici. ESS ERIC običajno sklene sporazume o ustanovitvi glavnega sedeža za obdobje štirih let, razen če generalna skupščina ne določi drugače. Generalna skupščina dvanajst mesecev pred iztekom svojega veljavnega sporazuma z institucijo gostiteljico, ki se nanaša na glavni sedež, obnovi sporazum za nadaljnje obdobje štirih let ali ustanovi glavni sedež drugje na podlagi sporazuma s tretjo stranjo.

7.   Država gostiteljica skliče prvo sejo generalne skupščine čim prej, vendar najpozneje v 45 dneh po začetku veljavnosti sklepa Komisije o ustanovitvi ESS ERIC.

8.   Država gostiteljica obvesti ustanovitvene članice o vsakem posebnem nujnem pravnem ukrepu, ki ga je treba pred ustanovitveno sejo sprejeti v imenu ERIC. Če ustanovitvene članice temu ne ugovarjajo v petih delovnih dneh po prejemu obvestila, pravni ukrep izvede oseba, ki jo uradno pooblasti država gostiteljica.

9.   Delovni jezik ESS ERIC je angleščina.

Člen 2

Naloge in dejavnosti

1.   Glavni cilj in naloga ESS ERIC je ustanovitev in upravljanje raziskovalne infrastrukture, in sicer z naslednjimi glavnimi cilji:

(a)	zbiranje, razlaganje in širjenje natančnih podatkov o družbenih razmerah v Evropi, vključno s spremenjenimi stališči, vrednotami, dojemanjem in vzorci obnašanja državljanov različnih držav, prek Evropske družboslovne raziskave ali drugih sredstev;

(b)	zagotavljanje brezplačnega in pravočasnega dostopa poklicnim uporabnikom in širši javnosti do svojih zbranih podatkov;

(c)	pospeševanje razvoja metod kvantitativnih družbenih meritev in analiz v Evropi in drugod.

2.   ESS ERIC izvaja svoj glavni cilj in nalogo na negospodarski podlagi. Kljub temu lahko opravlja nekatere gospodarske dejavnosti, pod pogojem, da so tesno povezane z njegovo glavno nalogo in ne ogrožajo opravljanja le-te.

POGLAVJE 2

ČLANSTVO

Člen 3

Članstvo in subjekt, ki zastopa

1.   Članice ESS ERIC lahko postanejo naslednji subjekti:

(a)	države članice;

(b)	pridružene države;

(c)	tretje države, ki niso pridružene države, in

(d)	medvladne organizacije.

2.   V ESS ERIC so včlanjene vsaj tri države članice.

3.   Države članice (ki delujejo prek nacionalnih zastopnikov) imajo skupaj v generalni skupščini vedno večino glasov. Če države članice predstavljajo manj kot polovico vseh članov (ki delujejo prek nacionalnih zastopnikov), imajo te skupaj 51 % glasov, pri čemer ima vsaka država članica (ki deluje prek nacionalnega zastopnika) v okviru 51 % enakovreden delež glasov. Preostali glasovi se enakovredno razdelijo med vse druge članice. Kadar države članice predstavljajo manj kot polovico vseh članic, se „en glas“ v tem statutu, kadar je to primerno, nanaša na en delež glasu članice, ki je prilagojen, kot je določeno v tem členu.

4.   Vsako članico ali opazovalko lahko zastopa en javni subjekt ali en zasebni subjekt, ki opravlja javne storitve; članica ali opazovalka ga izbere po lastni presoji in imenuje v skladu s svojimi pravili in postopki.

Da bi izključili vsakršen dvom, ima vsaka članica pravico do zamenjave svojega zastopnika in/ali ima lahko največ dva zastopnika, vendar le en glas.

5.   Vsaka članica v skladu s členom 3(4) (prek svojega pristojnega ministrstva, vladne službe ali njunega ustreznega pooblaščenega organa ali zastopnika) imenuje eno pooblaščeno fizično osebo, ki jo zastopa (v nadaljnjem besedilu: nacionalni zastopnik) na sejah generalne skupščine in pri vseh drugih poslih generalne skupščine ali kako drugače med članico in ESS ERIC, ter o tem pisno obvesti generalno skupščino. Vsaka članica imenuje tudi eno pooblaščeno fizično osebo, ki deluje kot namestnik nacionalnega zastopnika, če nacionalni zastopnik ni na voljo ali ne more opravljati svojih dolžnosti, ter o tem pisno obvesti generalno skupščino.

6.   Vsaka članica običajno imenuje nacionalnega zastopnika za obdobje posamezne Evropske družboslovne raziskave, ki traja najmanj dve leti (pri čemer prvo tako obdobje za ESS ERIC določi direktor z odobritvijo generalne skupščine) (v nadaljnjem besedilu: dvoletno obdobje). Vsaka članica za isto dvoletno obdobje imenuje tudi enega pooblaščenega namestnika nacionalnega zastopnika. Vsaka članica lahko nacionalnega zastopnika ali namestnika nacionalnega zastopnika kadar koli zamenja na podlagi pisnega obvestila generalni skupščini.

7.   Sedanje članice, opazovalke in subjekti, ki jih zastopajo, so navedeni v Prilogi II. Ustanovitvene članice so tiste, ki so bile članice v času predložitve vloge za ustanovitev ERIC.

Člen 4

Sprejem članic in opazovalk

1.   Nove članice morajo izpolnjevati naslednje pogoje za sprejem:

(a)	sprejem novih članic se odobri z navadno večino glasov generalne skupščine;

(b)	vse pisne vloge za članstvo se naslovijo na predsednika generalne skupščine, njihova kopija pa se pošlje direktorju;

(c)

prosilka v vlogi navede, kako bo prispevala k ciljem ESS ERIC in dejavnostim iz člena 2 in kako bo izpolnjevala obveznosti iz poglavja 3. Prosilka mora generalni skupščini zlasti ustrezno dokazati, da ima sredstva in se trajno zavezuje k naslednjemu: (i) da bo na lastne stroške zagotavljala zbiranje podatkov in raziskave, s katerimi lahko ESS ERIC po potrebi razpolaga za uresničitev njegove glavne naloge (najmanj na dvoletni osnovi), ki jih bo izvajala v skladu s specifikacijami, ki jih pripravi direktor in jih po potrebi sprejme generalna skupščina, in (ii) da bo zagotavljala finančne prispevke k uravnoteženim proračunom ESS ERIC, pri čemer so začetni prispevki določeni v prilogi v nadaljevanju, in (iii) da bo prek prispevkov iz člena 17(5) ali kako drugače prispevala k osrednjim stroškom ESS ERIC na podlagi formule financiranja, ki jo v skladu s statutom po potrebi določi generalna skupščina, ter (iv) da bo v skladu s statutom spoštovala ureditev upravljanja ESS ERIC in pri njej sodelovala.

2.   Vse članice morajo kot pogoj za članstvo sprejeti akt o pristopu večinoma v obliki, ki jo po potrebi odobri generalna skupščina.

3.   Subjekti iz člena 3(1), ki se še ne morejo sprejeti kot članice, lahko zaprosijo za status opazovalke. Kot opazovalke se sprejmejo (v nadaljnjem besedilu: opazovalke):

(a)	vsak subjekt, ki je v skladu z opredelitvijo iz uredbe lahko opazovalka in ga je generalna skupščina sprejela kot opazovalko, pod pogojem, da je to po mnenju generalne skupščine v najboljšem interesu ESS ERIC in v pomoč pri uresničevanju njegove glavne naloge in njegovih dejavnosti;

(b)	vsaka članica, ki je začasno ali kako drugače izgubila svojo glasovalno pravico, v skladu s členom 5(4) dobi status opazovalke z odobritvijo generalne skupščine, dokler se ji ne povrne njena glasovalna pravica ali se ji ne izteče članstvo.

4.   Pogoji za sprejem opazovalk so naslednji:

(a)	opazovalke se sprejmejo za obdobje štirih let; po tem času opazovalke pri generalni skupščini vložijo vlogo za podaljšanje statusa opazovalke;

(b)	za sprejem ali ponovni sprejem opazovalk je potrebna odobritev generalne skupščine;

(c)	prosilke pošljejo pisno vlogo na uradni sedež ESS ERIC;

(d)	vsaka članica, ki je začasno ali kako drugače izgubila svojo glasovalno pravico, v skladu s členom 5(4) dobi status opazovalke z odobritvijo generalne skupščine, dokler se ji ne povrne njena glasovalna pravica ali se ji ne izteče članstvo.

5.   Vsaka opazovalka (prek svojega pristojnega ministrstva, vladne službe ali njunega ustreznega pooblaščenega organa ali zastopnika) imenuje eno pooblaščeno fizično osebo, ki jo zastopa (v nadaljnjem besedilu: zastopnik opazovalke) na sejah generalne skupščine in pri vseh drugih poslih generalne skupščine ali kako drugače med opazovalko in ESS ERIC, ter o tem pisno obvesti generalno skupščino.

Zastopnik opazovalke, sprejete na podlagi člena 4(3), je nacionalni zastopnik, ki ga imenuje subjekt v vlogi članice. Vsaka opazovalka prav tako imenuje eno pooblaščeno fizično osebo, ki deluje kot namestnik zastopnika opazovalke, če zastopnik opazovalke ni na voljo ali ne more opravljati svojih dolžnosti, ter o tem pisno obvesti generalno skupščino.

6.   K udeležbi na tistih delih sej generalne skupščine, v okviru katerih se ne obravnavajo pridržane zadeve, so po uradni dolžnosti vabljene naslednje osebe, ki imajo pravico do govora in prejemanja ustreznih dokumentov, nimajo pa glasovalne pravice:

(a)	zastopnik Evropske znanstvene fundacije ali katerega koli organa, ki ga nasledi;

(b)	predsednik znanstveno svetovalnega odbora generalne skupščine, ki se ustanovi na podlagi tega statuta;

(c)	predsednik svetovalnega odbora za metode generalne skupščine, ki se ustanovi na podlagi tega statuta;

(d)	zastopnik foruma nacionalnih koordinatorjev iz člena 13;

(e)	direktor in namestniki direktorja ESS ERIC;

(f)	zastopnik institucije gostiteljice, in

(g)	imenovani zastopnik iz katere koli druge države, ki ni članica, vendar je izrazila namero o sodelovanju pri Evropski družboslovni raziskavi, in ki ga je odobrila generalna skupščina.

Člen 5

Izstop članice ali opazovalke/prenehanje članstva ali statusa opazovalke

1.   Subjektu samodejno preneha članstvo, če preneha obstajati ali če ne spada več v nobeno od skupin iz člena 3(1).

2.   Članica lahko kadar koli izstopi iz članstva, pri čemer slednje začne veljati ob koncu katerega koli dvoletnega obdobja (razen ob koncu prvega dvoletnega obdobja), in sicer tako, da generalni skupščini najmanj 24 mesecev vnaprej predloži predhodno pisno obvestilo (v nadaljnjem besedilu: odpovedni rok za izstop).

3.   Članstvo preneha tudi, če generalna skupščina z dvotretjinsko večino glasov odloči, da je prenehanje takega članstva v najboljšem interesu ESS ERIC zaradi:

(a)	kršitve pogojev s strani članice, določenih v: (i) členu 4(1)(c)(i) v dveh zaporednih dvoletnih obdobjih ali (ii) členu 4(1)(c)(ii) v dveh zaporednih proračunskih letih ESS ERIC ali

(b)	resne kršitve katerih koli drugih določb statuta s strani članice.

Članica ali opazovalka lahko sklep o prenehanju članstva izpodbija in generalni skupščini predstavi svoj zagovor.

4.   Ne glede na člen 5(3) se lahko generalna skupščina z navadno večino glasov v okoliščinah iz člena 5(3) odloči, da članstva članice ne prekine, ampak ji začasno odvzame ali ukine glasovalno pravico za tako obdobje in pod takimi pogoji, ki jih generalna skupščina lahko upravičeno določi. Generalna skupščina lahko z navadno večino glasov članici kadar koli povrne glasovalno pravico, če slednja v skladu z zahtevami generalne skupščine odpravi kršitev iz člena 5(3).

5.   Članstvo ni prenosljivo.

POGLAVJE 3

PRAVICE IN OBVEZNOSTI ČLANIC IN OPAZOVALK

Člen 6

Članice

1.   Vsaka članica ima po en glas v skladu s členom 3(5) in členom 5(4). Članica, ki ima v skladu s členom 3(4) več kot enega zastopnika, ima samo en glas, razen s soglasjem skupščine (in v skladu s tem členom). Poleg tega članica generalni skupščini opiše postopek, v skladu s katerim njeni zastopniki zanjo oddajo vsak tak glas.

2.   Vsaka članica:

(a)	zagotovi finančni prispevek, kot je določeno v členih 4(1)(c)(i), 4(1)(c)(ii) in 4(1)(c)(iii);

(b)	imenuje nacionalnega zastopnika, kot je navedeno v členu 3(5), ter

(c)	svojemu nacionalnemu zastopniku zagotovi polno pooblastilo za glasovanje o vseh vprašanjih, ki so v obravnavi na seji generalne skupščine in so vključena v dnevni red.

3.   Prispevke, razen letnih prispevkov za ESS ERIC, lahko članice zagotavljajo samostojno ali v sodelovanju z drugimi članicami, opazovalkami ali tretjimi stranmi.

Člen 7

Opazovalke

1.   Pravice opazovalk vključujejo pravico do prejema obvestila o seji generalne skupščine, pravico do udeležbe in pravico do govora (z odobritvijo predsednika) na seji, pri čemer lahko generalna skupščina izključi opazovalke iz takih delov sej, v okviru katerih so v obravnavi pridržane zadeve (kot sklene predsednik ali je po potrebi sklenjeno z glasovanjem generalne skupščine). Opazovalka je upravičena do istih dokumentov kot nacionalni zastopniki, razen če gre za katere koli dokumente v zvezi s pridržanimi zadevami (kot je navedeno zgoraj). Opazovalka ne more glasovati.

2.   Vsaka opazovalka imenuje zastopnika opazovalke, kot je navedeno v členu 4(5).

POGLAVJE 4

UPRAVLJANJE IN IZVAJANJE DEJAVNOSTI ERIC

Člen 8

Generalna skupščina

1.   Generalna skupščina je organ, ki zastopa vse članice ESS ERIC. Vsako članico na sejah generalne skupščine zastopa njen nacionalni zastopnik (ali njegov namestnik).

2.   Generalna skupščina ima vsa pooblastila za odločanje o delovanju in upravljanju ESS ERIC. Generalna skupščina vedno ščiti in podpira interese ESS ERIC.

3.   Generalna skupščina je po poslovniku upravičena, da take zadeve po potrebi prenese na direktorja, kot se ji zdi primerno.

4.   Generalna skupščina je v celoti odgovorna za zagotavljanje uspešnosti poslovanja in trajnosti ESS ERIC. Njene odgovornosti med drugim vključujejo:

(a)

imenovanje, zamenjavo ali odstavitev direktorja po posvetovanju z osrednjo znanstveno skupino iz člena 13 in opredelitev pogojev za njegovo zaposlitev. Generalna skupščina odloči, ali je za imenovanje direktorja primernejši javni natečaj ali omejeni postopek in ali se ustanovi odbor za imenovanje, ki to zadevo obravnava v imenu generalne skupščine;

(b)

imenovanje, zamenjavo ali odstavitev institucije gostiteljice po posvetovanju z osrednjo znanstveno skupino. Generalna skupščina odloči, ali je za imenovanje institucije gostiteljice primernejši javni natečaj ali omejeni postopek in ali se ustanovi odbor za imenovanje, ki to zadevo obravnava v imenu generalne skupščine;

(c)	prejemanje rednih poročil direktorja o izvrševanju njegovih dolžnosti;

(d)	preverjanje in potrjevanje računovodskih izkazov in tekočih delovnih programov;

(e)	imenovanje, zamenjavo ali odstavitev članov znanstveno svetovalnega odbora;

(f)	imenovanje, zamenjavo ali odstavitev članov svetovalnega odbora za metode;

(g)	imenovanje, zamenjavo ali odstavitev članov odbora za finance;

(h)	ustanovitev katerih koli drugih svetovalnih organov ali odborov, ki se lahko generalni skupščini zdijo potrebni ali primerni, kadar je to potrebno, in določitev članstva in postopkov takih organov, ter

(i)	spremljanje in zagotavljanje, da članice izpolnjujejo svoje obveznosti do ESS ERIC, in po potrebi ukrepanje proti članicam, da se uveljavijo pravice ESS ERIC zoper take članice.

Generalna skupščina lahko naroči in prejme redne neodvisne preglede ali revizije za vse dejavnosti ESS ERIC ali njihov del. Generalna skupščina je odgovorna za določanje postopka in časovnega razporeda vseh takih pregledov ali revizij ter za določitev meril za pregled na podlagi posvetovanja z direktorjem, osrednjo znanstveno skupino in vsemi svetovalnimi organi, ki jih generalna skupščina po potrebi lahko tudi ustanovi.

Člen 9

Predsednik in namestnik predsednika generalne skupščine

1.   Generalna skupščina z navadno večino glasov imenuje neodvisnega predsednika (v nadaljnjem besedilu: predsednik), ki ne sme biti nacionalni zastopnik in ki izpolnjuje taka merila, ki jih po potrebi odobri generalna skupščina.

Predsednik je imenovan za obdobje štirih let z možnostjo podaljšanja. Generalna skupščina pred imenovanjem predsednika in najmanj tri tedne pred sejo, na kateri je imenovan predsednik, poda pisne nominacije kandidatov. Predsednik nastopi funkcijo v najkrajšem možnem času po njegovem imenovanju.

2.   Generalna skupščina z navadno večino glasov izmed nacionalnih zastopnikov izbere namestnika predsednika (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika). Namestnik predsednika je imenovan za obdobje štirih let z možnostjo podaljšanja. Generalna skupščina pred imenovanjem namestnika predsednika in najmanj tri tedne pred sejo poda pisne nominacije kandidatov. Namestnik predsednika nastopi funkcijo v najkrajšem možnem času po njegovem imenovanju. Namestnik predsednika prevzame vse vloge predsednika v njegovi odsotnosti.

3.   Generalna skupščina sprejme potrebne ukrepe, da na prvi seji generalne skupščine omogoči imenovanje prvega predsednika in namestnika predsednika.

Člen 10

Seje generalne skupščine

1.   Generalna skupščina se sestane najmanj dvakrat letno. Nadaljnje seje se lahko skličejo na zahtevo predsednika ali direktorja ali najmanj ene tretjine nacionalnih zastopnikov. Glavni sedež ESS ERIC organizira upravljanje sej in vodenje zapisnikov.

2.   Vsi sklepi generalne skupščine, razen o pridržanih zadevah, se sprejmejo z navadno večino glasov članic, ki jih zastopajo njihovi nacionalni zastopniki v skladu s členom 3(5).

3.   Seja generalne skupščine se v skladu s členom 10(15) skliče z obvestilom najmanj 14 koledarskih dni vnaprej. V obvestilu se v skladu s členom 10(15) določijo čas in kraj seje ter splošna narava zadeve v obravnavi.

4.   Obvestilo o seji generalne skupščine in druga sporočila v zvezi s sejo se v skladu z določbami statuta pošljejo vsem članicam, direktorju, nacionalnim zastopnikom in opazovalkam ter kateri koli drugi osebi, ki jo predsednik morda želi povabiti na sejo.

5.   Če se osebi, ki je do prejema obvestila upravičena, nehote ne pošlje obvestilo o seji ali če ta oseba obvestila ni prejela, to ne razveljavi postopkov na tej seji.

6.   Vsako obvestilo o sklicu seje generalne skupščine se pošlje na papirju ali v elektronski obliki (kot je določeno v oddelku 1168 Zakona Združenega kraljestva o gospodarskih družbah iz leta 2006) in se objavi na spletni strani.

7.   Na sejah generalne skupščine se nobena zadeva ne zaključi, če ni kvoruma članic (ki jih zastopajo njihovi nacionalni zastopniki). Članice z najmanj eno tretjino glasov, ki jih lahko oddajo na generalni skupščini, in pravico do glasovanja o zadevi v obravnavi, tvorijo kvorum. Če v pol ure od časa, določenega za začetek seje, kvorum ni dosežen, se seja generalne skupščine preloži za deset minut in poteka na isti dan in na istem mestu. Če na preloženi seji generalne skupščine kvorum ni dosežen, ga tvorijo zastopane članice s pravico do glasovanja o zadevi v obravnavi, in odločajo o vseh zadevah, ki bi jih lahko ustrezno uredile na preloženi seji, vendar nobena sprejeta odločitev s te seje ne začne veljati, če in dokler se zapisnik s seje ne razpošlje vsem članicam in jih te pisno ali po elektronski pošti sprejmejo z navadno večino ali v primeru pridržane zadeve z dvotretjinsko večino. V tem členu se odobritev s strani nacionalnega zastopnika obravnava kot odobritev s strani članice.

8.   Predsednik predseduje vsakemu zasedanju generalne skupščine oziroma, če predsednik ne obstaja ali če v času, določenem za izvedbo seje, ni prisoten ali ni pripravljen delovati, seji v vlogi predsednika predseduje namestnik predsednika oziroma, če slednji ni prisoten ali ni pripravljen delovati, prisotni nacionalni zastopniki za predsedovanje seji izvolijo enega izmed svojih članov.

9.   Na kateri koli seji generalne skupščine se o sklepu, o katerem se na seji glasuje, odloča z dvigovanjem rok ali po presoji predsednika z glasovnico.

10.   Izjava predsednika, da je bil sklep soglasno sprejet ali ni bil soglasno sprejet ali je bil sprejet z določeno večino oziroma ni bil sprejet ali ni bil sprejet z določeno večino, in vpis o tem izidu v zapisniku seje ESS ERIC sta neizpodbiten dokaz o tem dejstvu, ne da bi bilo potrebno preverjanje števila ali deleža zabeleženih glasov v prid ali proti takemu sklepu.

11.   Predsednik nima glasu ali odločilnega glasu. Namestnik predsednika ali kateri koli drug nacionalni zastopnik, izvoljen za predsedovanje seji generalne skupščine, zadrži svoj glas kot nacionalni zastopnik, kadar predseduje seji skupščine, vendar kot predsednik nima dodatnega glasu.

12.   Opazovalke imajo po presoji predsednika pravico do govora in zaslišanja na sejah generalne skupščine, vendar nimajo pravice do glasovanja. Predsednik lahko po svoji presoji opazovalke zaprosi, da zapustijo prostor za čas celotne seje generalne skupščine ali le njenega dela.

13.   Naslednje zadeve (v nadaljnjem besedilu: pridržane zadeve) lahko sprejme le generalna skupščina z dvotretjinsko večino članic, ki so na seji zastopane in glasujejo, pod pogojem, da je bila seja sklicana z obvestilom vsaj šest tednov vnaprej in da so bili v obvestilu določeni čas in kraj seje ter narava pridržane zadeve v obravnavi:

(a)	vse spremembe ureditve upravljanja ESS ERIC;

(b)	vsa predlagana povišanja proračuna ESS ERIC (iz člena 17 te priloge);

(c)	vse predlagane spremembe modela financiranja iz člena 17 te priloge;

(d)	predlagana prekinitev članstva članice;

(e)	predlagana sprememba institucije gostiteljice;

(f)	predlagano prenehanje mandata predsednika, namestnika predsednika in direktorja pred njegovim iztekom;

(g)	vse spremembe v sestavi ali ustanovitvi katerega koli od organov iz člena 11(3) ali člena 13(2), ter

(h)	predlagane spremembe statuta (vključno z vsemi spremembami, kot je določeno v členu 28 te priloge).

14.   Pisni sklep, o katerem se je dogovorilo zahtevano število članic in če je bil predlagan na seji generalne skupščine, ima enako veljavo, kot če bi bil sprejet na seji generalne skupščine, ki je bila ustrezno sklicana in je pravilno potekala, in je lahko sestavljen iz več podobnih instrumentov, pri čemer je vsak podpisan v imenu ene ali več članic. V tem členu se odobritev s strani nacionalnega zastopnika obravnava kot odobritev s strani člana.

15.   Za članice (ki delujejo prek svojih uradno imenovanih nacionalnih zastopnikov) se šteje, da so sodelovale na seji ali delu seje generalne skupščine, kadar:

(a)	je bila seja sklicana in je potekala v skladu s statutom ter

(b)	lahko vsaka drugim sporoči vse informacije ali mnenja, ki jih ima o posamezni točki v okviru zadeve s seje.

Člen 11

Odbori generalne skupščine

1.   Generalna skupščina lahko v skladu s statutom ustanovi kateri koli odbor. Generalna skupščina odloča v skladu s statutom o ustanovitvi, članstvu in postopkih katerega koli odbora. V članstvo katerega koli odbora generalne skupščine so lahko vključene osebe, ki niso nacionalni zastopniki. Generalna skupščina imenuje člane svojih odborov po posvetovanju z direktorjem in z vsemi posebnimi komisijami za imenovanja, ki jih generalna skupščina lahko ustanovi, kadar meni, da je to potrebno.

2.   Direktor (ali njegov pooblaščeni namestnik) ima pravico do udeležbe na sejah vseh odborov generalne skupščine in organizira njihovo upravljanje in vodenje zapisnika. Generalna skupščina za svoje odbore določi možnosti za podaljšanje delovanja.

3.   Naslednji odbori so stalni:

(a)	znanstveno svetovalni odbor;

(b)	svetovalni odbor za metode in

(c)	odbor za finance.

4.   Znanstveno svetovalni odbor običajno sestavlja osem visokih znanstvenikov na področju družboslovja iz mednarodne znanstvene raziskovalne skupnosti na področju družboslovja, ki jih na podlagi pisnih nominacij s strani članic imenuje generalna skupščina. Člani znanstveno svetovalnega odbora so imenovani za obdobje štirih let z možnostjo podaljšanja.

5.   Znanstveno svetovalni odbor v zvezi z vsebinskim kritjem ESS ERIC zagotovi nasvete in pripravi smernice za generalno skupščino, direktorja in osrednjo znanstveno skupino. Mnenje znanstveno svetovalnega odbora, razen kot je določeno v členu 11(6), za generalno skupščino, direktorja ali osrednjo znanstveno skupino ni zavezujoče.

6.   Znanstveno svetovalnemu odboru generalna skupščina podeli pooblastilo, da izbere člane skupine za oblikovanje vprašalnika za rotacijske module v okviru vsakega dvoletnega obdobja, in sicer na podlagi prejetih vlog v okviru mednarodnega natečaja.

7.   Seje znanstveno svetovalnega odbora potekajo najmanj dvakrat v vsakem dvanajstmesečnem obdobju. Znanstveno svetovalni odbor po ustreznem nominacijskem postopku izvoli svojega predsednika in namestnika predsednika z navadno večino glasov. Vsi člani znanstveno svetovalnega odbora imajo po en glas. Predsednik znanstveno svetovalnega odbora ima odločilni glas pri neodločenem izidu glasovanja.

8.   Predsednik znanstveno svetovalnega odbora lahko po svoji presoji po potrebi na sejo odbora povabi tovrstne osebe kot opazovalce, če meni, da je to primerno.

9.   Svetovalni odbor za metode sestavlja šest visokih specialistov za metode iz mednarodne znanstvene raziskovalne skupnosti na področju družboslovja, ki jih po pisnih nominacijah s strani članic imenuje generalna skupščina. Člani svetovalnega odbora za metode so imenovani za obdobje štirih let z možnostjo podaljšanja.

10.   Svetovalni odbor za metode v zvezi z metodologijo zagotovi nasvete in pripravi smernice za generalno skupščino, direktorja in osrednjo znanstveno skupino. Mnenje svetovalnega odbora za metode za generalno skupščino, direktorja ali osrednjo znanstveno skupino ni zavezujoče.

11.   Seje svetovalnega odbora za metode potekajo najmanj enkrat v vsakem dvanajstmesečnem obdobju. Svetovalni odbor za metode po ustreznem nominacijskem postopku izvoli svojega predsednika in namestnika predsednika z navadno večino glasov. Vsi člani svetovalnega odbora za metode imajo en glas. Predsednik svetovalnega odbora za metode ima odločilni glas pri neodločenem izidu glasovanja.

12.   Predsednik svetovalnega odbora za metode lahko po svoji presoji po potrebi na sejo odbora povabi tovrstne osebe kot opazovalce, če meni, da je to primerno.

13.   Odbor za finance sestavljajo štirje strokovnjaki za proračun in finančni nadzor, ki jih po pisnih nominacijah s strani članic imenuje generalna skupščina. Vsaj dva člana odbora za finance ne smeta biti nacionalna zastopnika. Člani odbora za finance so imenovani za obdobje štirih let z možnostjo podaljšanja.

14.   Odbor za finance pripravi smernice za generalno skupščino in direktorja o finančnem položaju ESS ERIC, vključno (brez omejitev) v zvezi s sredstvi in povezanimi finančnimi vprašanji ESS ERIC.

15.   Seje odbora za finance potekajo najmanj enkrat v vsakem dvanajstmesečnem obdobju. Člani odbora za finance določijo svoje sejne postopke in postopke med sejami, vendar imenujejo enega izmed članov za poročanje svoje ocene in posredovanje nasvetov, ki odbor za finance zastopa na sejah generalne skupščine.

Člen 12

Direktor in namestniki direktorja

1.   Generalna skupščina lahko po potrebi imenuje ali zamenja direktorja ESS ERIC (v nadaljnjem besedilu: direktor), ki je glavni izvršni direktor, vodilni znanstveni delavec in v skladu s členom 12 uredbe zakoniti zastopnik ESS ERIC. Direktor ima polno pooblastilo za ukrepanje v imenu ESS ERIC, razen če generalna skupščina po potrebi ne določi drugače. Prvi direktor ESS ERIC je takrat obstoječi glavni preiskovalec – koordinator ESS. Imenovanje direktorja je pogojeno z odobritvijo generalne skupščine, pri čemer je imenovan za štiri leta z možnostjo podaljšanja, in sicer pod pogoji, ki jih odobri generalna skupščina.

2.   Generalna skupščina na direktorja po potrebi prenese taka pooblastila, kot se ji zdi primerno, da mu omogoči opravljanje vsakodnevnih obveznosti glavnega izvršnega direktorja, vodilnega znanstvenega delavca in zakonitega zastopnika ESS ERIC.

3.   Direktor je odgovoren za uresničevanje skupnih ciljev ESS ERIC, izvajanje njegovega letnega proračuna, poslovnega načrta in delovnega programa. Direktor neposredno poroča generalni skupščini ali, če mu generalna skupščina tako naroči, odboru generalne skupščine. Direktor je odgovoren za izbiro institucij osrednje znanstvene skupine (kot je opredeljeno v členu 13(2)(a)), ki jih ratificira generalna skupščina. Direktor je v celoti odgovoren za zagotavljanje, da ESS ERIC spoštuje svoje znanstvene, pogodbene, pravne in proračunske obveznosti. Direktorja podpira osebje na glavnem sedežu, osrednja znanstvena skupina in z njo povezani znanstveniki, ki se ukvarjajo z raziskavami, ter nacionalni koordinatorji v vseh sodelujočih državah, ki jih direktor usklajuje, in sicer za izvajanje delovnega programa ESS ERIC v skladu z zahtevanim standardom.

4.   Direktor za pomoč pri opravljanju svojih nalog imenuje namestnika iz institucije gostiteljice in najmanj enega namestnika iz katere koli druge institucije osrednje znanstvene skupine. Direktor lahko vsakemu od navedenih namestnikov dodeli posebne funkcije.

Člen 13

Odbori direktorja

1.   Direktor lahko ustanovi odbore, ki mu pomagajo pri izvajanju njegovih obveznosti in nalog. O ustanovitvi, članstvu in postopkih katerega koli odbora odloča direktor. V članstvo katerega koli odbora direktorja so lahko vključene osebe, ki niso nacionalni zastopniki ali opazovalci.

2.   Naslednji odbori direktorja so stalni:

(a)	osrednja znanstvena skupina in

(b)	forum nacionalnih koordinatorjev.

Osrednja znanstvena skupina in forum nacionalnih koordinatorjev pomagata direktorju pri zagotavljanju, da ESS ERIC opravlja svojo glavno nalogo dosledno v skladu s standardi kakovosti, ki jih je določila generalna skupščina za vse države članice.

3.   Osrednjo znanstveno skupino sestavljajo take institucije (v nadaljnjem besedilu: institucionalna članica), ki jih lahko določi direktor in odobri generalna skupščina, kadar je to potrebno. Vsaka institucionalna članica za udeležbo na sejah osrednje znanstvene skupine imenuje svojega visokega zastopnika in pooblaščenega namestnika, ki ju v vsakem primeru odobri direktor. Mandat vsake institucionalne članice traja štiri leta z možnostjo podaljšanja. Ostali člani osebja institucionalne članice so povabljeni na seje, da na razpravah prispevajo strokovno znanje.

4.   Osrednja znanstvena skupina svetuje in sodeluje z direktorjem pri vseh vidikih načrtovanja, znanstveni usmeritvi, metodah, izvajanju, nadzoru kakovosti, zagotavljanju in razširjanju dela ESS ERIC.

5.   Seje osrednje znanstvene skupine potekajo najmanj trikrat v vsakem dvanajstmesečnem obdobju. Sejam osrednje znanstvene skupine predseduje direktor, v njegovi odsotnosti pa namestnik direktorja. Čeprav ESS ERIC lahko po potrebi naroči specialistične naloge pri drugih institucijah, ki niso institucionalne članice osrednje znanstvene skupine, take institucije s tem ne postanejo članice osrednje znanstvene skupine.

6.   Ustrezni izvršilni organ vsake članice v skladu z opisom vloge, ki jo opredeli direktor, na začetku vsake izvedbe raziskav izbere nacionalne koordinatorje (osebe, ki jih članica v skladu s tem statutom imenuje za nacionalne koordinatorje) (v nadaljnjem besedilu: nacionalni koordinatorji). Mandat vsakega nacionalnega koordinatorja ustreza posameznemu dvoletnemu obdobju (ali dlje po presoji vsake članice).

7.   Ključni vlogi nacionalnih koordinatorjev sta usklajevanje dejavnosti ESS ERIC na nacionalni ravni in zagotavljanje njegove skladnosti s specifikacijami, ki jih po potrebi izda direktor.

8.   Forum nacionalnih koordinatorjev (forum nacionalnih koordinatorjev, ustanovljen v skladu s tem statutom) sestavljajo nacionalni koordinatorji vsake članice (z izjemo vseh članic, ki imajo status medvladne organizacije), direktor in namestniki direktorja. Sejam foruma nacionalnih koordinatorjev predseduje direktor, v skladu z dnevnim redom pa se jih udeležijo ustrezne članice osrednje znanstvene skupine. Forum se sestane najmanj trikrat v dvoletnem obdobju, dnevni red za vsako sejo pa določi direktor po posvetovanju z osrednjo znanstveno skupino in nacionalnimi koordinatorji. Forum nacionalnih koordinatorjev izmed svojih članov imenuje enega nacionalnega koordinatorja za udeležbo na sejah generalne skupščine in enega za udeležbo na sejah osrednje znanstvene skupine.

9.   Forum nacionalnih koordinatorjev prejme in poda pripombe o osrednjih specifikacijah, ki jih po potrebi lahko izda direktor v zvezi z dejavnostmi ESS ERIC na nacionalni ravni. Forum direktorju in osrednjim znanstvenim skupinam tudi svetuje o drugih vidikih načrtovanja in upravljanja ESS ERIC.

10.   Predsednik foruma nacionalnih koordinatorjev lahko na sejo foruma povabi zunanje strokovnjake.

Člen 14

Sestava organov in njihove seje

1.   Da bi zagotovili vključenost in preprečili navzkrižje interesov, noben posameznik (razen direktorja ali namestnikov direktorja) ni član več kot enega organa ali odbora ESS ERIC, vključno z generalno skupščino, odbori generalne skupščine in odbori direktorja, z izjemo odbora za finance, v katerem sta največ dva člana lahko zastopnika generalne skupščine (v skladu s členom 11(13)). To zahtevo lahko predsednik zadevnega odbora ali organa, vključno z generalno skupščino, v izjemnih okoliščinah začasno prekliče. Nobena določba v tem členu ne preprečuje osebi, da bi bila opazovalec pri več kot enem organu ESS ERIC.

2.   Pri ugotavljanju, ali osebe sodelujejo na seji katerega koli organa ali odbora ESS ERIC (vključno z generalno skupščino, odbori generalne skupščine in svetovalnimi odbori direktorja), ni pomembno, kje se ta oseba nahaja ali kako te osebe med seboj komunicirajo, razen če generalna skupščina ne določi drugače. Če vse osebe, ki sodelujejo na seji, niso na istem mestu, se lahko odločijo, da se seja obravnava tako, kot da poteka na mestu, kjer se nahaja katera koli izmed njih.

3.   Pri sestavi katerega koli organa ali odbora ESS ERIC se kaže ustrezno uravnotežena zastopanost spolov in splošna uravnoteženost spretnosti.

POGLAVJE 5

POROČANJE KOMISIJI

Člen 15

Poročanje Komisiji

1.   Direktor ob koncu vsakega proračunskega leta pripravi letno poročilo o dejavnostih, ki vsebuje zlasti znanstvene, operativne in finančne vidike njegovih dejavnosti iz člena 2(1). Tako poročilo odobri generalna skupščina z navadno večino glasov in ga pošlje Evropski komisiji ter ustreznim javnim organom v šestih mesecih po zaključku zadevnega proračunskega leta. To poročilo ESS ERIC javno objavi.

2.   ESS ERIC in zadevne države članice Evropsko komisijo obvestijo o vseh okoliščinah, ki bi lahko resno ogrozile izpolnjevanje nalog ESS ERIC ali ovirale njegovo zmožnost izpolnjevanja zahtev iz tega statuta ali uredbe.

3.   Če Evropska komisija ugotovi, da ESS ERIC resno krši uredbo, statut in sklepe, sprejete na podlagi uredbe in statuta, ali drugo veljavno zakonodajo, od ESS ERIC in/ali njegovih članic zahteva pojasnila.

POGLAVJE 6

FINANCE

Člen 16

Proračunsko leto

Če generalna skupščina ne določi drugače, traja proračunsko leto ESS ERIC od 1. junija do 31. maja, pri čemer slednji do tega datuma pripravi svoje osnovne proračune in poslovne načrte ter računovodske izkaze in opravi revizijo.

Člen 17

Proračun

1.   Direktor pripravi in odboru za finance predloži v odobritev osnutek osnovnega proračuna in poslovnega načrta za vsako dvoletno obdobje, ki zajema prihodke in odhodke ESS ERIC na letni osnovi (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.   V proračun so zajeti naslednji glavni odhodki, stroški in prihodki:

(a)	osrednje načrtovanje, usklajevanje, nadzor kakovosti in razširjanje s strani glavnega sedeža in institucij osrednje znanstvene skupine;

(b)	sekretariat ESS ERIC (vključno z delovanjem generalne skupščine in po potrebi vseh drugih odborov in organov ERIC) in

(c)	denarna sredstva, prejeta od članic in/ali tretjih strani ali iz drugih virov prek nepovratnih sredstev ali drugih plačil.

Da bi izključili vsakršen dvom, vsaka članica v okviru Evropske družboslovne študije krije svoje stroške terenskega dela in nacionalnega usklajevanja, taki stroški pa niso sestavni del proračuna.

3.   V vsak proračun so vključene tudi take zadeve, ki jih v poslovniku na podlagi nasveta odbora za finance po potrebi odobri generalna skupščina.

4.   Ko odbor za finance odobri posamezen proračun, ga predloži v odobritev generalni skupščini. V primeru, da odbor za finance takega proračuna ne odobri, mora razloge za to predložiti generalni skupščini, ki sprejme končno odločitev o njegovem sprejetju.

5.   Ko je proračun odobren, članice (ali plačilni posrednik v imenu članice) prispevajo letne prispevke, kot je navedeno v proračunu v skladu s pogoji poslovnika, ki so po potrebi izračunani, kot sledi:

(a)	prvič, osnovni prispevek vsake članice v znesku, kot ga po potrebi lahko odobri generalna skupščina;

(b)	drugič, prispevek države gostiteljice v dogovorjenem znesku, kadar je to potrebno, in

(c)

tretjič, prispevek vsake članice za obvezni preostanek, izračunan na podlagi njihovih relativnih BDP-jev. Če taki izračuni pomenijo, da nekatere članice (vendar ne vse) plačajo dodaten znesek, ki je enak ali nižji od osnovnega zneska iz člena 17(5)(a), se od take posamezne članice ne zahteva nadaljnji prispevek, pri čemer se s tem povzročen primanjkljaj razdeli na podlagi relativnega BDP-ja med tiste članice, ki morajo prispevati v skladu s tem podčlenom.

Prispevki članic v naravi so sprejemljivi le, ko jih odobri predsednik generalne skupščine, ki mu je svetoval odbor za finance.

Člen 18

Finančna revizija

ESS ERIC zagotovi, da njegove računovodske izkaze letno revidira primerno usposobljena revizijska družba in da so taki revidirani računovodski izkazi evidentirani, kot je zahtevano, in objavljeni. Revidirane računovodske izkaze odobri generalna skupščina.

Člen 19

Računovodstvo

ESS ERIC ločeno beleži odhodke in prihodke svojih gospodarskih dejavnosti ter zaračuna tržne cene zanje ali, če teh ni mogoče določiti, polno ceno z razumno maržo.

POGLAVJE 7

POLITIKE

Člen 20

Javna naročila in davčne oprostitve

1.   ESS ERIC obravnava kandidate in ponudnike za javna naročila enako in nediskriminatorno, ne glede na to, ali imajo sedež v Evropski uniji ali ne. Politika javnih naročil ESS ERIC upošteva načela preglednosti, nediskriminacije in konkurence. Generalna skupščina določi podrobna pravila o postopkih in merilih javnega naročanja.

2.   Davčne oprostitve na podlagi člena 143(1)(g) in člena 151(1)(b) Direktive Sveta 2006/112/ES (1) ter v skladu s členoma 50 in 51 Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 282/2011 (2) se uporabljajo za nakupe blaga in storitev s strani ERIC, ki presegajo vrednost 250 EUR in so namenjeni za uradno uporabo ESS ERIC, ter jih v celoti plača in naroči ESS ERIC. Javna naročila posameznih članic niso upravičena do teh oprostitev.

Člen 21

Odškodninska odgovornost

1.   ESS ERIC je odgovoren za svoje dolgove.

2.   Največja finančna odgovornost članic v zvezi z dolgovi ESS ERIC je omejena na njihove letne prispevke, vključno s prispevki za odpovedni rok za izstop.

3.   Generalna skupščina zagotovi, da ESS ERIC sklene ustrezno zavarovanje za tveganja, ki so značilna za gradnjo in delovanje njegove infrastrukture, vključno z določbami o prenehanju delovanja ERIC, če bi do tega prišlo. Poleg tega bi lahko tako zavarovanje brez omejitev vključevalo osebno odgovornost direktorja, namestnikov direktorja ali katere koli druge fizične osebe, ki opravlja katero koli funkcijo za ESS ERIC.

4.   Nacionalni zastopniki, direktor in namestniki direktorja, opazovalke in drugi člani odborov in organov ESS ERIC niso odgovorni za dolgove ESS ERIC.

5.   Vse dejavnosti ESS ERIC so usklajene in se izvajajo na podlagi dejstva, da ESS ERIC ne odgovarja za dejavnosti, ki jih zanj opravljajo članice ali druge strani, kot je po potrebi določeno v poslovniku.

Člen 22

Znanstveno ocenjevanje in politika razširjanja

1.   ESS ERIC za namene znanstvenega ocenjevanja omogoči prost dostop do vseh podatkov Evropske družboslovne raziskave. Taka politika se lahko podrobneje določi v poslovniku.

2.   ESS ERIC si prizadeva zagotoviti, da so rezultati Evropske družboslovne raziskave dostopni vsem. ESS ERIC razvije in objavi svojo strategijo za razširjanje. Taka politika se lahko podrobneje določi v poslovniku.

Člen 23

Politika glede intelektualne lastnine in podatkovna politika

1.   ESS ERIC si, kadar je to izvedljivo, prizadeva za lastništvo pravic intelektualne lastnine za svoje delo. Brezplačno neizključujočo licenco za svoje pravice intelektualne lastnine odobri kateri koli osebi za nekomercialne namene. Uporaba intelektualne lastnine ESS ERIC za komercialne namene se obravnava za vsak primer posebej. Taka politika se lahko podrobneje določi v poslovniku.

2.   ESS ERIC znanstveni skupnosti omogoči prost dostop do vseh podatkov Evropske družboslovne raziskave. Nobena oseba ni upravičena do privilegiranega dostopa do takih podatkov, razen med njihovo obdelavo in pripravo za javno uporabo. Taka politika se lahko podrobneje določi v poslovniku.

3.   ESS ERIC podpiše deklaracijo o etiki, ki jo je pripravil Mednarodni statistični inštitut.

4.   ESS ERIC zagotovi, v kolikor je to izvedljivo, da se vsi podatki ESS ERIC anonimizirajo. V kolikor to ni izvedljivo, se uporabljajo načela Direktive 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (3).

5.   Z vsemi podatki, ki jih ustvari ESS ERIC, je treba v vsaki zadevni državi ravnati v skladu z zakonodajo o varstvu podatkov navedene države.

6.   Taka politika se lahko podrobneje določi v poslovniku.

Člen 24

Politika zaposlovanja

ESS ERIC se zavzema za enake možnosti in ne diskriminira nobene osebe na podlagi rase, etnične pripadnosti, spola, vere, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali zaradi kakršnih koli drugih razlogov, ki se v skladu z zakonodajo Evropske unije, kadar je to potrebno, štejejo za diskriminatorne. Taka politika se lahko podrobneje določi v poslovniku.

POGLAVJE 8

TRAJANJE IN PRENEHANJE DELOVANJA, VELJAVNA ZAKONODAJA, SPORI

Člen 25

Trajanje in prenehanje delovanja

1.   ESS ERIC je ustanovljen z datumom, na katerega začne veljati sklep Komisije o ustanovitvi ESS ERIC, in ima status pravne osebe za nedoločen čas, dokler:

(a)	ESS ERIC ne preneha delovati v skladu z določbami tega statuta, in

(b)	Evropska komisija ne sprejme sklepa o prenehanju delovanja ESS ERIC.

2.   Generalna skupščina se lahko s tričetrtinsko večino prisotnih članic, ki glasujejo, odloči za prenehanje delovanja ESS ERIC. Če se generalna skupščina odloči za prenehanje delovanja ESS ERIC, z navadno večino glasov določi postopek za prenehanje delovanja.

3.   ESS ERIC Evropsko komisijo obvesti o odločitvi o prenehanju delovanja ESS ERIC v skladu z uredbo.

4.   Če se uporablja člen 25(1) ali 25(2), direktor, v kolikor je to izvedljivo, zagotovi, da se podatki v lasti ESS ERIC varno hranijo pri ustrezni tretji strani ali straneh, in sicer tako, da so v skladu s tem statutom dostopni in uporabni.

Člen 26

Veljavna zakonodaja

Ustanovitev in notranje delovanje ERIC ureja:

(a)	zakonodaja Evropske unije in zlasti uredba in sklep Evropske komisije o ustanovitvi ESS ERIC v skladu s tem statutom;

(b)	zakonodaja države, v kateri ima ESS ERIC svoj uradni sedež, v zadevah, ki jih ne urejajo ali le delno urejajo zakoni iz člena 26(a), tj. zakonodaja Anglije in Walesa na dan ustanovitve ESS ERIC;

(c)	ta statut in njegova izvedbena pravila.

Člen 27

Spori

1.   Za spor med članicami v zvezi z ESS ERIC ali med članicami in ESS ERIC (vključno z vsemi upravitelji ESS ERIC) ter za kakršen koli spor, v katerem je udeležena Evropska unija, je pristojno Sodišče Evropske unije.

2.   Za spore med ESS ERIC in tretjimi stranmi se uporablja zakonodaja Evropske unije o sodni pristojnosti. V primerih, ki niso zajeti v zakonodajo Evropske unije, pristojno sodišče za reševanje takih sporov določi zakonodaja države, v kateri ima ESS ERIC svoj uradni sedež (tj. zakonodaja Anglije in Walesa na datum ustanovitve ESS ERIC).

3.   Članice zagotovijo, da se ustrezno spremeni ta statut, če se kateri od veljavnih zakonov bistveno spremeni.

4.   Če katero koli sodišče ali organ ali organ pristojnega sodišča za kateri koli pogoj iz tega statuta ugotovi, da je nezakonit, protipraven, ničen ali neizvršljiv v skladu z zakonodajo katere koli države, se za pogoj šteje, da ga je treba izločiti iz tega sporazuma zgolj v primeru take države, pri čemer to ne vpliva na:

(a)	pravno veljavnost, zakonitost ali izvršljivost takega pogoja v skladu z zakonodajo katere koli druge države ali

(b)	na ostali del statuta, ki je pravnomočen in v veljavi.

V tem primeru strani v skladu s členom 28(2) skušata doseči dogovor o veljavnem in izvršljivem pogoju za zamenjavo izločenega pogoja v skladu z zahtevami generalne skupščine.

POGLAVJE 9

STATUT IN SPREMEMBE

Člen 28

Statut in spremembe

1.   Ta statut se posodablja ter je javno dostopen na spletišču in uradnem sedežu ERIC.

2.   Generalna skupščina v skladu s členom 28(4) odobri vse spremembe tega statuta kot pridržane zadeve. Vse spremembe tega statuta, razen tistih iz člena 28(6), ESS ERIC predloži Evropski komisiji v 10 dneh po tem, ko jih sprejme generalna skupščina.

3.   Vsaka sprememba statuta se v skladu s členom 11 Uredbe (ES) št. 723/2009 in postopkom za njegovo sprejetje jasno označi z opombo, v kateri je navedeno, ali se sprememba nanaša na bistveni ali nebistveni element statuta.

4.   Po predložitvi sprejetih sprememb Evropski komisiji v skladu s členom 28(2) lahko slednja v 60 dneh od predložitve taki spremembi ugovarja z navedbo razlogov, zakaj sprememba ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe.

5.   Sprememba, sprejeta v skladu s členom 28, ne začne veljati pred iztekom roka za ugovor iz člena 28 ali če jo Evropska komisija prekliče ali preden je odpravljen vsak njen ugovor.

6.   Vsaka sprememba statuta v zvezi z zadevami iz členov 1(2) (Ime) in 1(4) (Uradni sedež) ter členov 2 (Naloge in dejavnosti), 20 (Politika javnih naročil), 21 (Odgovornost), 22 (Znanstveno ocenjevanje in politika razširjanja), 23 (Politika glede intelektualne lastnine in podatkovna politika), 24 (Politika zaposlovanja) in 25 (Trajanje in prenehanje delovanja), ki jih odobrijo članice kot pridržano zadevo, začne veljati šele po tem, ko Evropska komisija tako spremembo izrecno odobri in začne veljati sklep Evropske komisije o odobritvi sprememb.

7.   Pri predložitvi spremembe Evropski komisiji v odobritev v skladu s členom 28(2) ali 28(6) ESS ERIC Evropski komisiji predloži besedilo predlagane spremembe in tudi spremenjeno prečiščeno besedilo statuta.

---

(1)  UL L 347, 11.12.2006, str. 1.

(2)  UL L 77, 23.3.2011, str. 1.

(3)  UL L 281, 23.11.1995, str. 31.

PRILOGA II

SEZNAM ČLANIC IN OPAZOVALK

V tej prilogi so navedene članice in opazovalke ter subjekti, ki jih zastopajo.

Članice

Ime članice	Ime nacionalnega zastopnika
Republika Avstrija	Zvezno ministrstvo za znanost in raziskovalno dejavnost
Kraljevina Belgija	Belgijski javni urad za načrtovanje znanstvene politike
Češka republika	Ministrstvo za izobraževanje, mladino in šport (MEYS)
Republika Estonija	Ministrstvo za socialne zadeve
Zvezna republika Nemčija	Nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskovalno dejavnost
Irska	Irski raziskovalni svet (HEA)
Republika Litva	Ministrstvo za šolstvo in znanost
Kraljevina Nizozemska	Nizozemska organizacija za znanstveno raziskovalno dejavnost (NWO)
Republika Poljska	Minister za znanost in visoko šolstvo
Portugalska republika	Fundacija za znanost in tehnologijo
Republika Slovenija	Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Kraljevina Švedska	Ministrstvo za izobraževanje, ki ga zastopa švedski raziskovalni svet
Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska	Ekonomsko-socialni svet za raziskave

Opazovalke

Ime opazovalke	Ime zastopnika opazovalke
Kraljevina Norveška	Norveški raziskovalni svet
Švicarska konfederacija	FORS (Švicarska fundacija za raziskave in družbene vede)

PRILOGA III

OPREDELITVE IN RAZLAGA

1.

V tem statutu, razen če ni določeno drugače, „ESS ERIC“ pomeni Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture, ustanovljen v skladu z Uredbo (ES) št. 723/2009 (v nadaljnjem besedilu: uredba), ki ga ureja ta statut, ki se lahko po potrebi spremeni ali ponovno ustanovi v skladu z uredbo (v nadaljnjem besedilu: statut). „ESS“ ali „Evropska družboslovna raziskava“ pomeni evropsko družboslovno raziskavo, ki se je začela leta 2001 in je verodostojna dolgoročna raziskava, ki se izvaja s sočasnimi nacionalnimi raziskavami v evropskih državah. Ta zbira, razlaga in razširja natančne podatke o spreminjanju družbenih stališč in vrednot po vsej Evropi. „BDP“ pomeni skupno denarno vrednost vsega blaga in storitev, proizvedenih v domači državi, kot je ugotovljeno iz podatkov, ki jih je izdala Svetovna banka za leto 2009, ali vsako nadaljnje leto, ki ga lahko odobri generalna skupščina. „Članica“ pomeni vsako osebo (ki deluje prek svojega nacionalnega zastopnika), ki je po potrebi vključena v članstvo ESS ERIC v skladu s tem statutom in uredbo. „Država članica“ pomeni državo članico Evropske unije. „Poslovnik“ pomeni poslovnik ESS ERIC, ki ga po potrebi odobri generalna skupščina.

2.	Razen če ni v tem statutu določeno drugače, imajo izrazi, opredeljeni v uredbi, tu enak pomen.

3.	Sklicevanje na člene pomeni sklicevanje na člene v tem statutu.

4.	Vsi naslovi so navedeni zaradi lažjega sklicevanja in ne vplivajo na zgradbo ali razlago statuta, razen če ni določeno drugače.

5.	Sklicevanje na ednino vključuje množino in obratno, sklicevanje na kateri koli spol pa se nanaša na oba spola.

6.

Sklicevanje na katero koli pogodbo, uredbo, direktivo, statut ali zakonsko določbo vključuje vso sekundarno zakonodajo in se šteje kot sklicevanje na tako pogodbo, uredbo, direktivo, statut, zakonsko določbo in/ali sekundarno zakonodajo, kakor je bila prilagojena, spremenjena, razširjena, prečiščena, ponovno sprejeta in/ali nadomeščena ter v veljavi na datum sprejema statuta.

7.	Katere koli besede, ki sledijo besedam „vključiti“, „vključuje“, „vključno“, „zlasti“ ali drugim podobnim besedam ali izrazom, je treba razumeti brez omejitev in zato ne omejujejo pomena besed, ki stojijo pred njimi.

8.	Sklicevanje na „v pisni obliki“ ali „pisno“ je sklicevanje na sporočila, poslana po pošti, telefaksu in elektronski pošti ali s kakršnimi koli drugimi sredstvi za reprodukcijo besed v čitljivi in obstojni obliki.

9.

Vsako sklicevanje na kateri koli angleški pravni izraz za kateri koli ukrep, pravno sredstvo, metodo sodnega postopka, pravni dokument, pravni status, sodišče, uradni ali pravni pojem ali stvar v zvezi s katero koli državo, ki ni Anglija in Wales, se šteje, da vključuje sklicevanje na tisto, kar je najbližje angleškemu pravnemu izrazu v zadevni državi.

PRILOGA IV

PRISPEVKI DRŽAV

PRISPEVKI DRŽAV ZA ESS ERIC (V EUR)

Proračunsko leto ESS ERIC

LETO	2013–2014	2014–2015	2015–2016	2016–2017
1. Združeno kraljestvo (gostiteljica)	1 000 000	1 000 000	742 630	764 909
2. Avstrija	46 943	49 337	60 259	62 067
3. Belgija	53 410	56 235	69 631	71 720
4. Bolgarija	20 000	20 600	21 218	21 855
5. Ciper	20 000	20 600	21 218	21 855
6. Češka	33 845	35 367	41 280	42 518
7. Estonija	20 000	20 600	21 218	21 855
8. Finska	36 913	38 640	45 726	47 098
9. Francija	204 877	217 787	289 111	297 785
10. Nemčija	252 792	268 893	358 542	369 298
11. Irska	35 745	37 393	44 033	45 354
12. Litva	20 000	20 600	21 218	21 855
13. Nizozemska	75 994	80 323	102 355	105 426
14. Norveška	46 448	48 809	59 541	61 328
15. Poljska	50 408	53 033	65 280	67 239
16. Portugalska	36 520	38 220	45 156	46 510
17. Slovenija	20 000	20 600	21 218	21 855
18. Španija	122 728	130 168	170 074	175 176
19. Švedska	48 637	51 144	62 714	64 595
20. Švica	54 740	57 653	71 558	73 704
Skupaj	2 200 000	2 266 000	2 333 980	2 403 999

Pojasnilo k proračunu in letnim prispevkom za proračunska leta ESS ERIC, 2013–2017

1.	Proračunsko leto ESS ERIC traja od 1. junija do 31. maja.

2.

Naveden proračun je določen za prva štiri leta delovanja ESS ERIC. Cilj usmerjevalnega odbora ESS ERIC je zagotoviti proračun v višini 2,3 milijona EUR letno za osnovne znanstvene dejavnosti. Na voljo je manjši proračun, če se v vmesnem času vse države, ki so izrazile velik interes, ne morejo pravočasno pridružiti ERIC do začetka delovanja v juniju 2013. Letna povišanja omogočajo inflacijo v višini 3 % na leto za skupni proračun.

3.

Na podlagi pričakovanega števila podpisnikov znaša predvideni proračun za prvo leto 2,2 milijona EUR (ki se zmanjša, če vse navedene države ne zagotovijo zahtevanega podpisa za pridružitev k ERIC). V primeru pridružitve nadaljnjih držav, se proračun poviša na 2,3 milijona EUR, pri čemer prispevki sedanjih članic ostanejo nespremenjeni (za določitev obveznega prispevka se za nove pridružene članice prispevek izračuna poleg prispevkov sedanjih članic, in sicer za vsako državo posebej. Znesek, zahtevan od ustanovitvenih članic ostane nespremenjen.). Ko se cilj doseže, pridružitev vseh dodatnih držav vodi k nižjim prispevkom za vse članice in opazovalke, ki plačujejo več kot osnovni prispevek za članstvo (razen če je z generalno skupščino dogovorjeno drugače).

4.

Letni prispevki so izračunani v skladu s postopki, opisanimi v členu 17 tega statuta, z naslednjimi specifikacijami: (a) osnovni prispevek za članstvo je za prvo leto določen na 20 000 EUR in se v naslednjih treh letih spremeni s 3-odstotno inflacijo; (b) kot država gostiteljica Združeno kraljestvo za prvi dve leti plača dogovorjen povišan prispevek v višini 1 000 000 EUR, nato pa znesek, ki mu je prvotno zavezana, in sicer 700 000 EUR na leto, prilagojen z inflacijo; (c) prispevek članic za obvezni preostanek, izračunan na podlagi njihovih relativnih BDP-jev, ki temelji na podatkih Svetovne banke o BDP za leto 2009. Navedeno velja zgolj za članice, ki morajo prispevati 20 000 EUR ali več (zaokroženo na najbližjih 100 EUR); (d) stopnja inflacije v višini 3 % letno (skupno) se uporablja od drugega leta, razen za povišan prispevek Velike Britanije za prvi dve leti (kar pomeni, da so povišanja za vse države, razen za Veliko Britanijo, nekaj višja od 3 %); (e) na tej stopnji, švicarska in norveška zakonodaja ne dovoljujeta, da se državi pridružita ERIC kot članici. Ti državi sodelujeta kot opazovalki in prispevata zahtevani letni prispevek, kot je navedeno v tem obvestilu.