9.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 39/30

(1)

Z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta (3), ki je bila sprejeta po nesreči tankerja za prevoz nafte Erika, je bila ustanovljena Evropska agencija za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Agencija) za zagotovitev visoke, enotne in učinkovite stopnje pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij.

(2)

Po nesreči tankerja Prestige leta 2002 je bila spremenjena Uredba (ES) št. 1406/2002, tako da je Agencija dobila več pristojnosti pri ukrepanju proti onesnaževanju.

(3)

Treba je pojasniti, katere vrste onesnaževanja morja bi morale spadati med cilje Uredbe (ES) št. 1406/2002. Onesnaževanje morja z nafto z naftnih in plinskih ploščadi bi bilo treba tako razumeti kot onesnaževanje z nafto ali katero koli snovjo razen nafte, ki lahko ob vnosu v morsko okolje ogrozijo zdravje ljudi, škodujejo živim virom in morskim ekosistemom, zmanjšajo rekreacijsko vrednost ali ovirajo drugo zakonito uporabo morja, kakor to določa Protokol o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri dogodkih onesnaženja z nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi iz leta 2000.

(4)

V skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1406/2002 je upravni odbor Agencije (v nadaljnjem besedilu: upravni odbor) leta 2007 naročil neodvisno zunanje ocenjevanje o izvajanju navedene uredbe. Na podlagi tega ocenjevanja je junija 2008 izdal priporočila v zvezi s spremembami delovanja Agencije in njenih področij pristojnosti ter delovnih postopkov.

(5)

Na podlagi ugotovitev zunanjega ocenjevanja ter priporočil in večletne strategije, ki jih je upravni odbor sprejel marca 2010, bi bilo treba pojasniti in posodobiti nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1406/2002. Agencija bi se morala osredotočiti predvsem na svoje prednostne naloge s področja pomorske varnosti, hkrati pa dobiti tudi več novih glavnih in pomožnih nalog, ki bi odražale razvoj pomorske varnostne politike na ravni Unije in mednarodni ravni. Ob upoštevanju proračunskih omejitev Unije sta za zagotovitev stroškovne in proračunske učinkovitosti ter preprečevanje odvečnih stroškov potrebna obsežen pregled in prerazporeditev. Potrebe po osebju za nove glavne in pomožne naloge bi bilo treba načeloma pokriti z notranjo prerazporeditvijo v Agenciji. Hkrati bi morala Agencija po potrebi prejeti sredstva iz drugih delov proračuna Unije, zlasti iz instrumenta za evropsko sosedsko politiko. Agencija bo nove glavne in pomožne naloge opravljala v okviru omejitev trenutne finančne perspektive in svojega proračuna ne glede na pogajanja in odločitve glede prihodnjega večletnega finančnega okvira. Ker ta uredba ni sklep o financiranju, bi moral proračunski organ o finančnih sredstvih za Agencijo odločiti v okviru letnega proračunskega postopka.

(6)

Naloge Agencije bi morale biti jasno in natančno opredeljene, poleg tega pa bi se bilo treba izogniti podvajanju nalog.

(7)

Kot je pokazala Agencija, je nekatere naloge mogoče učinkoviteje izvajati na evropski ravni, kar bi lahko v nekaterih primerih državam članicam prineslo proračunske prihranke ter, kadar bi se tako izkazalo, pomenilo pravo evropsko dodano vrednost.

(8)

Nekatere določbe o posebnih vidikih upravljanja Agencije bi bilo treba jasneje opredeliti. Ob upoštevanju posebne odgovornosti Komisije za izvajanje politik Unije, kakor je določeno s Pogodbo o delovanju Evropske unije, bi morala Komisija Agenciji zagotoviti smernice za izvajanje njenih nalog, ob popolnem spoštovanju pravnega statusa Agencije in neodvisnosti njenega izvršilnega direktorja, kot je določeno z Uredbo (ES) št. 1406/2002.

(9)

Pri imenovanjih članov upravnega odbora, volitvah predsednika in podpredsednika upravnega odbora ter imenovanjih vodij oddelkov bi bilo treba dosledno upoštevati pomen uravnotežene zastopanosti glede na spol.

(10)

Sklicevanja na ustrezne pravne akte Unije bi bilo treba razumeti kot sklicevanja na akte s področja pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja z ladij in reševanja z njim povezanih problemov ter problemov, povezanih z onesnaževanjem morja z naftnih in plinskih ploščadi.

(11)

V tej uredbi „pomorska zaščita“ – v skladu z Uredbo (ES) št. 725/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o povečanju zaščite na ladjah in v pristaniščih (4) – pomeni skupne preventivne ukrepe za zaščito ladijskega prometa in pristanišč pred grožnjo namernih protizakonitih dejanj. Varnostni cilj bi bilo treba doseči s sprejetjem ustreznih ukrepov na področju politike pomorskega prometa brez poseganja v predpise držav članic na področju nacionalne varnosti, obrambe in javne varnosti ter boja proti finančnim kaznivim dejanjem zoper državo.

(12)

Agencija bi morala delovati v interesu Unije. To bi moralo veljati tudi v primeru, ko bi Agencija dobila nalogo, da v okviru svojih pristojnosti ukrepa zunaj ozemlja držav članic in zaradi spodbujanja politike pomorske varnosti Unije zagotavlja tehnično podporo ustreznim tretjim državam.

(13)

Agencija bi morala državam članicam zagotoviti tehnično podporo, s katero bi jim olajšala vzpostavljanje potrebnih nacionalnih zmogljivosti za uveljavitev pravnega reda Unije.

(14)

Agencija bi morala državam članicam in Komisiji zagotoviti operativno pomoč. V to bi morale biti med drugim vključene storitve kot so sistem Unije za izmenjavo pomorskih informacij (SafeSeaNet), Evropska satelitska služba za spremljanje oljnih madežev (CleanSeaNet), podatkovno središče Evropske unije o prepoznavanju ladij in njihovem sledenju na velike razdalje (podatkovno središče EU LRIT ) in sistem za izvajanje pomorske inšpekcije EU (Thetis).

(15)

Znanje in izkušnje Agencije na področju elektronskega prenosa podatkov ter sistemov za izmenjavo pomorskih informacij bi bilo treba izkoristiti za poenostavitev in uskladitev formalnosti poročanja za ladje ter s tem za odpravljanje ovir v pomorskem prometu in vzpostavitev evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja. Agencija bi morala zlasti podpirati države članice pri izvajanju Direktive 2010/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o formalnostih poročanja za ladje, ki priplujejo v pristanišča držav članic in/ali izplujejo iz njih (5).

(16)

Agencija bi morala okrepiti podporo Komisiji na področju raziskovalnih dejavnosti glede na svoja področja pristojnosti. Treba pa bi se bilo izogniti podvajanju dela z obstoječim okvirom Unije za raziskave. Agencija zlasti ne bi smela biti odgovorna za upravljanje raziskovalnih projektov.

(17)

Glede na razvoj novih inovativnih aplikacij in storitev ter izboljšanje obstoječih ter zaradi vzpostavljanja evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja bi morala Agencija izkoristiti vse možnosti, ki jih omogočajo programi Evropski satelitski navigacijski sistemi (EGNOS in Galileo) in program Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES).

(18)

Po izteku okvira Unije za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaženja morja, ki je bil vzpostavljen z Odločbo št. 2850/2000/ES Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi morala Agencija nadaljevati nekatere dejavnosti, ki so bile že zajete v navedenem okviru, zlasti ob uporabi strokovnega znanja in izkušenj Posvetovalne tehnične skupine za pripravljenost na morsko onesnaženje in reševanje z njim povezanih problemov. Dejavnosti Agencije na tem področju ne bi smele razbremeniti obalnih držav njihove odgovornosti, da vzpostavijo ustrezne mehanizme za reševanje problemov, povezanih z onesnaževanjem, in bi morale upoštevati veljavne dogovore o sodelovanju med državami članicami ali skupinami držav članic.

(19)

Agencija državam članicam na njihovo zahtevo prek CleanSeaNet posreduje podrobne informacije o morebitnih primerih onesnaževanja z ladij ter jim tako omogoči izpolniti naloge iz Direktive 2005/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve (7). Čeprav se lahko tako onesnaženje razširi v vode drugih držav, obstajajo velike razlike glede učinkovitosti izvrševanja. Komisija bi morala zato v svojem naslednjem poročilu, ki ga bo pripravila na podlagi člena 12 navedene direktive, Evropskemu parlamentu in Svetu navesti informacije o učinkovitosti in doslednosti izvrševanja navedene direktive ter druge pomembne informacije o njeni uporabi.

(20)

Zahteve prizadetih držav, naj Agencija začne izvajati ukrepe proti onesnaženju, bi morale biti vložene prek mehanizma EU za civilno zaščito, ki ga vzpostavlja Odločba Sveta 2007/779/ES, Euratom (8). Vendar lahko Komisija presodi, da bi bile v nekaterih okoliščinah – razen glede zahtev za uporabo ladij proti onesnaževanju v stalni pripravljenosti in opreme – primerneje uporabiti druga sredstva za komuniciranje z napredno informacijsko tehnologijo in o tem obvesti državo članico, ki je zahtevala ukrepanje.

(21)

Nedavna dogajanja so izpostavila nevarnost dejavnosti raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju za pomorski promet in morsko okolje. Zmogljivosti odzivanja Agencije na onesnaženje z nafto in njeno strokovno znanje v zvezi z onesnaženjem z nevarnimi in škodljivimi snovmi bi bilo treba na zahtevo prizadete države uporabiti za reševanje problemov onesnaževanja, ki izhaja iz takšnih dejavnosti.

(22)

Agencija bi morala uporabljati predvsem CleanSeaNet, ki se zdaj uporablja za dokumentiranje razlitja nafte iz plovil, tudi za odkrivanje in dokumentiranje razlitja nafte pri dejavnostih raziskovanja in izkoriščanja nafte in plina na morju, ne da bi s tem škodovali storitvam za pomorski promet.

(23)

Agencija razpolaga z uveljavljenim in priznanim dragocenim strokovnim znanjem in izkušnjami ter orodji na področju pomorske varnosti in zaščite ter preprečevanja onesnaževanja z ladij in reševanja z njim povezanih problemov. To strokovno znanje in izkušnje ter orodja so lahko koristni pri drugih dejavnostih Unije, povezanih s politiko Unije na področju pomorskega prometa. Agencija bi zato morala Komisiji in državam članicam na zahtevo pomagati pri opredelitvi in izvajanju tovrstnih dejavnosti Unije, če to odobri upravni odbor v okviru letnega delovnega programa Agencije. To pomoč bi bilo treba podrobno analizirati z vidika stroškov in učinkovitosti, ne bi pa smele škoditi glavnim nalogam Agencije.

(24)

Agencija z zagotavljanjem tehnične podpore prispeva tudi k razvoju okolju prijaznejšega pomorskega prometa.

(25)

Kar zadeva klasifikacijske zavode, se jih večina ukvarja hkrati s plovili za morsko plovbo in plovili za plovbo po celinskih plovnih poteh. Agencija bi lahko na podlagi svojih izkušenj s klasifikacijskimi zavodi za plovila za morsko plovbo Komisiji priskrbela ustrezne informacije o klasifikacijskih zavodih za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh in tako omogočila večjo učinkovitost.

(26)

V zvezi s povezovanjem sistemov obveščanja o prometu bi morala Agencija Komisiji in državam članicam zagotavljati pomoč pri proučevanju možnosti za izmenjavo informacij med tovrstnimi sistemi, pri čemer sodeluje skupaj s pristojnimi organi sistema rečnih informacijskih storitev.

(27)

Brez poseganja v odgovornost pristojnih organov, bi morala Agencija Komisiji in državam članicam pomagati pri oblikovanju in izvajanju prihodnje pobude za e-Maritime, katere cilj je izboljšanje učinkovitosti evropskega sektorja pomorskega prometa zaradi lažje uporabe naprednih informacijskih tehnologij.

(28)

Da bi lahko vzpostavili enotni trg in evropski prostor za pomorski prevoz brez meja, bi bilo treba zmanjšati upravno breme za prevoze po morju in tako med drugim spodbujati prevoze po morju na kratke razdalje. S tem v zvezi bi morda lahko uporabili tudi koncept „modrega pasu“ in pobude e-Maritime za zmanjšanje formalnosti poročanja za trgovske ladje pri vplutju v pristanišča držav članic ali izplutju iz njih.

(29)

Treba je opozoriti, da se v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije in zaradi spoštovanja načela institucionalnega ravnovesja agencije ne sme pooblastiti za sprejemanje splošno veljavnih odločitev.

(30)

Brez poseganja v cilje in naloge, določene v Uredbi (ES) št. 1406/2002, bi morala Komisija v enem letu po začetku veljavnosti te uredbe v tesnem sodelovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi pripraviti študijo izvedljivosti, v kateri bi opredelila in ocenila možnosti za okrepitev usklajevanja in sodelovanja med različnimi službami obalne straže. Ta študija bi morala upoštevati veljaven pravni okvir in priporočila ustreznih forumov Unije, stopnje razvoja skupnega okolja za izmenjavo informacij (CISE) in bi morala polno upoštevati načelo subsidiarnosti in sorazmernosti, za Evropski parlament in Svet pa bi morali biti jasno navedeni stroški in koristi.

(31)

Za konkurenčnost pomorskih grozdov Unije je pomembno pritegniti visoko usposobljene evropske pomorščake. Agencija bi morala zato ob upoštevanju sedanjih in prihodnjih potreb po visoko kvalificiranih pomorščakih v Uniji po potrebi podpirati države članice in Komisijo pri spodbujanju usposabljanja v pomorstvu z olajšanjem prostovoljne izmenjave najboljših praks in z zagotavljanjem informacij o programih izmenjave Unije za usposabljanje v pomorstvu. To bi lahko vključevalo tudi neobvezno pomoč pristojnim evropskim zainteresiranim stranem pri prizadevanjih za odličnost v izobraževanju in usposabljanju v pomorstvu, pri čemer so za vsebino in organizacijo usposabljanja v pomorstvu pristojne države članice.

(32)

Zaradi vse večje nevarnosti piratstva bi morala Agencija po potrebi tudi v prihodnje pristojnim nacionalnim organom in drugim ustreznim organom, vključno z operacijami, kot je EU pomorska vojaška operacija Atalanta, posredovati natančne informacije o položaju plovil pod zastavo držav članic, ki prečkajo to območje, označeno kot zelo nevarno. Poleg tega ima Agencija na voljo še nekaj možnosti za pomoč, predvsem pri razvoju CISE. Zato je primerno, da Agencija pristojnim nacionalnim organom in organom Unije, kot sta Frontex in Europol, na zahtevo posreduje ustrezne podatke o položaju plovil in podatkov, zbranih z opazovanjem Zemlje, in tako olajša preventivne ukrepe proti namernim protizakonitim dejanjem, kot jih opredeljuje ustrezno pravo Unije, brez poseganja v pravice in obveznosti držav članic v skladu z veljavnim nacionalnim pravom in pravom Unije, zlasti glede organov, ki zahtevajo podatke. Za posredovanje podatkov o prepoznavanju ladij in njihovem sledenju na velike razdalje (LRIT) bi moralo biti potrebno soglasje zadevne države zastave v skladu s postopki, ki jih določi upravni odbor.

(33)

Komisija in Agencija bi morali pri objavljanju informacij o pomorski inšpekciji države pristanišča v skladu z Direktivo 2009/16/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o pomorski inšpekciji države pristanišč (9) nadgrajevati strokovno znanje in izkušnje, pridobljene na podlagi Pariškega memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, (v nadaljnjem besedilu: Pariški MoS), da bi se zagotovila skladnost.

(34)

Podpora Agencije državam članicam in Komisiji v zvezi z ustreznim delom mednarodnih in regionalnih organizacij ne bi smela posegati v odnos med temi organizacijami in državami članicami, ki izhaja iz članstva držav članic v teh organizacijah.

(35)

Unija je pristopila k naslednjim instrumentom, ki ustanavljajo regionalne organizacije, katerih dejavnosti so zajete tudi v ciljih Agencije: Konvencija o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (Helsinška konvencija, kakor je bila revidirana leta 1992) (10); Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) (11) in njena revizija iz leta 1995 (12) ter vrsta njenih protokolov; Sporazum o sodelovanju pri ravnanju v primeru onesnaženja Severnega morja z nafto in drugimi škodljivimi snovmi (Bonnski sporazum) (13); Konvencija o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR) (14); Sporazum o sodelovanju pri varstvu obal in voda severovzhodnega Atlantika pred onesnaževanjem, podpisan 17. oktobra 1990 (Lizbonski sporazum) (15), ter njegov dodatni protokol, podpisan 20. maja 2008, ki še ni začel veljati (16). Unija se pogaja tudi o pristopu h Konvenciji o varstvu Črnega morja pred onesnaženjem, podpisani aprila 1992 (Bukareška konvencija). Agencija bi zato morala državam članicam in Komisiji zagotoviti tehnično podporo za sodelovanje pri ustreznem delu teh regionalnih organizacij.

(36)

Poleg navedenih regionalnih organizacij obstaja še več drugih regionalnih, podregionalnih in dvostranskih ureditev usklajevanja in sodelovanja v zvezi z reševanjem problemov, povezanih z onesnaževanjem. Te ureditve bi morala Agencija upoštevati pri zagotavljanju podpore v zvezi z reševanjem problemov, povezanih z onesnaževanjem, namenjene tretjim državam, ki imajo z Unijo skupen regionalni morski bazen.

(37)

Unija ima s sosednjimi državami skupne regionalne morske bazene Sredozemskega morja, Črnega morja in Baltskega morja. Agencija bi morala na zahtevo Komisije tem državam zagotoviti podporo za reševanje problemov, povezanih z onesnaževanjem.

(38)

Da se zagotovi večja učinkovitost bi morala Agencija čim tesneje sodelovati v okviru Pariškega MoS glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe. Komisija in države članice bi morale tudi v prihodnje proučevati vsako možnost za dodatno povečanje učinkovitosti, ki bi jo lahko predlagali v okviru Pariškega MoU.

(39)

Za zagotovitev, da se zavezujoči pravni akti Unije na področjih pomorske varnosti in preprečevanja onesnaževanja z ladij pravilno izvajajo v praksi, bi morala Agencija Komisiji pomagati z organizacijo obiskov v državah članicah. Ti obiski nacionalnih upravnih organov bi morali Agenciji omogočiti, da zbere vse potrebne informacije za pripravo izčrpnega poročila za Komisijo z namenom nadaljnje presoje. Obiske bi bilo treba voditi v duhu načel iz člena 4(3) Pogodbe o Evropski uniji in tako, da bi se kar najbolj zmanjšala upravna obremenitev za nacionalne pomorske upravne organe. Poleg tega bi bilo treba obiske izvesti v skladu z določenim postopkom in standardno metodologijo, ki ju sprejme upravni odbor.

(40)

Agencija bi morala Komisiji pomagati tudi pri izvedbi inšpekcijskih pregledov organizacij, priznanih v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (17). Ti inšpekcijski pregledi se lahko opravljajo tudi v tretjih državah. Komisija in Agencija bi morali zagotoviti, da so zadevne države članice ustrezno obveščene. Agencija pa bi morala poleg tega izvajati tudi inšpekcijske naloge, ki jih je Komisija prenesla nanjo in so povezane z usposabljanjem pomorščakov in izdajanjem spričeval za pomorščake iz tretjih držav v skladu z Direktivo 2008/106/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov (18). V Uredbo (ES) št. 1406/2002 ne bi smele biti vključene podrobnosti tehnične podpore, ki jo Agencija zagotavlja za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije v zvezi s pomorsko varnostjo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 324/2008 z dne9. aprila 2008 o določitvi revidiranih postopkov za izvajanje inšpekcijskih pregledov Komisije na področju pomorske varnosti (19).

(41)

Za zagotovitev skladnosti s cilji politik in institucionalno ureditvijo Unije ter veljavnimi upravnimi in finančnimi postopki bi morala Komisija objaviti uradno sporočilo v obliki pisnega mnenja o osnutku večletne strategije in osnutkih letnih delovnih programov Agencije, ki bi ga moral upoštevati upravni odbor pred sprejetjem dokumentov.

(42)

Da bi zagotovili pošten in pregleden postopek za imenovanje izvršilnega direktorja, bi moral biti izbirni postopek v skladu s smernicami Komisije za izbor in imenovanje direktorjev Agencij Unije. Po teh smernicah lahko vsi državljani držav članic predložijo svojo kandidaturo. Iz istih razlogov bi moral biti v predizbirni komisiji opazovalec, ki bi zastopal upravni odbor. Opazovalca bi bilo treba obveščati tudi v nadaljnjih fazah izbirnega postopka. Ob imenovanju svojih članov bi upravni odbor Komisiji lahko zastavljal vprašanja, povezana z izbirnim postopkom. Upravni odbor bi poleg tega moral imeti možnost, da v skladu z uveljavljeno prakso opravi razgovore s kandidati v ožjem izboru.Vse udeležene strani bi morale v vseh fazah postopka izbire in imenovanja izvršilnega direktorja Agencije zagotoviti, da se osebni podatki kandidatov obdelujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (20).

(43)

Čeprav se Agencija financira v glavnem iz prispevka Unije, ima prihodke tudi iz pristojbin in dajatev, povezanih z njenimi storitvami. Te pristojbine in dajatve se nanašajo zlasti na delovanje podatkovnega središča EU LRIT ter se uporabljajo v skladu z resolucijo Sveta, sprejeto 1. in 2. oktobra 2007 ter 9. decembra 2008, o ustanovitvi podatkovnega središča EU LRIT, ter zlasti z odstavki, ki se navezujejo na financiranje poročil LRIT.

(44)

V okviru poročila o napredku, ki ga predvideva Uredba (ES) št. 1406/2002 bi morala Komisija proučiti tudi morebitni prispevek Agencije pri izvajanju prihodnjega zakonodajnega akta o varnosti dejavnosti iskanja, raziskovanja in izkoriščanja nafte in zemeljskega plina na morju, ki ga zdaj proučujeta Evropski parlament in Svet, v zvezi s preprečevanjem onesnaževanja z naftnih in plinskih ploščadi na morju, pri čemer upošteva uveljavljeno in priznano strokovno znanje in izkušnje ter orodja Agencije.

(45)

Dejavnosti Agencije bi morale po potrebi prispevati tudi k vzpostavitvi resničnega evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja.

(46)

Upoštevati bi bilo treba Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (21), in zlasti člen 208 Uredbe.

(47)

Uredbo (ES) št. 1406/2002 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

1.

Členi 1 do 3 se nadomestijo z naslednjim:

„Člen 1

Cilji

1.   Ta uredba ustanavlja Evropsko agencijo za pomorsko varnost (v nadaljnjem besedilu: Agencija), da bi zagotovili visoko, enotno in učinkovito stopnjo pomorske varnosti, pomorske zaščite, preprečevanja onesnaževanja z ladij in reševanja z njim povezanih problemov ter problemov, povezanih z onesnaževanjem morja z naftnih in plinskih ploščadi.

2.   V ta namen Agencija sodeluje z državami članicami in Komisijo ter jim zagotavlja tehnično, operativno in znanstveno podporo na področjih iz odstavka 1 tega člena v okviru glavnih nalog, določenih v členu 2, in po potrebi pomožnih nalog, določenih v členu 2a, zlasti da bi državam članicam in Komisiji pomagala pri uporabi ustreznih pravnih aktov Unije. V zvezi z reševanjem problemov, povezanih z onesnaževanjem, Agencija zagotavlja operativno podporo le na zahtevo prizadete države oziroma držav.

3.   Agencija z zagotavljanjem podpore iz odstavka 2 po potrebi prispeva k celoviti učinkovitosti pomorskega prometa in prevoza, kot je določeno v tej uredbi, s čimer olajšuje vzpostavljanje evropskega prostora za pomorski prevoz brez meja.

Člen 2

Glavne naloge Agencije

1.   Agencija opravlja glavne naloge iz tega člena, da bi zagotovila primerno doseganje ciljev iz člena 1.

2.   Agencija pomaga Komisiji pri:

3.   Agencija sodeluje z državami članicami pri:

4.   Agencija olajša sodelovanje med državami članicami in Komisijo:

5.   Na zahtevo Komisije lahko Agencija zagotovi tehnično podporo, med drugim tudi organizira ustrezno usposabljanje, glede uporabe ustreznih pravnih aktov Unije državam, ki so zaprosile za pristop k Uniji, ter, kjer je primerno, evropskim sosedskim partnerskim državam in državam, ki sodelujejo v Pariškem MoS.

Agencija lahko v primerih onesnaženja z ladij in onesnaženja morja z naftnih in plinskih ploščadi zagotovi podporo tudi tistim prizadetim tretjim državam, ki imajo z Unijo skupen regionalni morski bazen, v skladu z mehanizmom EU za civilno zaščito, vzpostavljenim z Odločbo 2007/779/ES, Euratom, ter po analogiji s pogoji, ki se uporabljajo za države članice, iz odstavka 3(d) tega člena. Te naloge se usklajujejo z veljavnimi ureditvami regionalnega sodelovanja na področju onesnaženja morja.

Člen 2a

Pomožne naloge Agencije

1.   Brez poseganja v glavne naloge iz člena 2 Agencija po potrebi pomaga Komisiji in državam članicam pri opredelitvi in izvajanju dejavnosti Unije iz odstavkov 2 in 3 tega člena o ciljih Agencije, če ima Agencija na voljo uveljavljeno in priznano strokovno znanje ter orodja. Pomožne naloge, opredeljene v tem členu:

2.   Agencija pomaga Komisiji:

3.   Agencija pomaga Komisiji in državam članicam:

Člen 3

Obiski v državah članicah in inšpekcijski pregledi

1.   Da bi lahko Agencija opravljala naloge, ki so ji bile dodeljene, in Komisiji pomagala pri izpolnjevanju njenih obveznosti v skladu s PDEU in predvsem pri ocenjevanju učinkovitega izvajanja ustreznega prava Unije, izvaja Agencija obiske v državah članicah v skladu z metodologijo, ki jo določi upravni odbor.

2.   Agencija zadevno državo članico pravočasno obvesti o načrtovanem obisku, imenih pooblaščenih uslužbencev ter datumu začetka in predvideni dolžini obiska. Uslužbenci Agencije, ki so pooblaščeni za izvajanje takšnih obiskov, izpolnijo to nalogo s predložitvijo odločbe izvršilnega direktorja Agencije, v katerem so opredeljeni namen in cilji njihovega obiska.

3.   Agencija izvaja inšpekcijske preglede v imenu Komisije, kot to zahtevajo zavezujoči pravni akti Unije, glede organizacij, ki jih Unija priznava v skladu z Uredbo (ES) št. 391/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o skupnih pravilih in standardih za organizacije za tehnični nadzor in pregled ladij (32), ter glede usposabljanja pomorščakov in izdajanja spričeval pomorščakom v tretjih državah v skladu z Direktivo 2008/106/ES.

4.   Agencija ob koncu vsakega obiska ali inšpekcijskega pregleda pripravi poročilo ter ga pošlje Komisiji in zadevni državi članici.

5.   Po potrebi oziroma vsakokrat, ko se zaključi krog obiskov ali inšpekcijskih pregledov, Agencija analizira poročila tega kroga, da bi opredelila horizontalne in splošne ugotovitve o učinkovitosti in stroškovni učinkovitosti veljavnih ukrepov. To analizo pošlje Komisiji v nadaljnjo razpravo z državami članicami, da bi pridobili nova spoznanja in spodbudili izmenjavo dobrih delovnih praks.

2.

odstavka 3 in 4 člena 4 se nadomestita z naslednjim:

„3.   Upravni odbor sprejme ukrepe za uporabo odstavkov 1 in 2, med drugim tudi ukrepe o posvetovanju z državami članicami pred objavo informacij, kadar je to potrebno.

4.   Za informacije, ki jih Komisija in Agencija zbereta in obdelata v skladu s to uredbo, se uporablja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (33), Agencija pa sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev varnega ravnanja s tajnimi podatki in njihove varne obdelave.

3.

v členu 5 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3.   Na zahtevo Komisije lahko upravni odbor v soglasju in ob sodelovanju z zadevnimi državami članicami ter ob upoštevanju proračunskih posledic, tudi vseh morebitnih prispevkov zadevnih držav članic, sklene, da bo ustanovil območne centre, potrebne za kar najbolj uspešno in učinkovito opravljanje nekaterih nalog Agencije. Pri sprejemanju takšnih odločitev upravni odbor natančno določi obseg dejavnosti območnega centra, pri čemer se izogne nepotrebnim finančnim stroškom in okrepi sodelovanje z obstoječimi regionalnimi in nacionalnimi omrežji.“;

4.

odstavek 2 člena 10 se spremeni:

5.

člen 11 se spremeni:

6.

v členu 13 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.   Pri zaupnih zadevah ali pri navzkrižju interesov lahko upravni odbor sklene, da posebne točke dnevnega reda preuči ob odsotnosti zadevnih članov. Podrobna pravila za uporabo te določbe se določijo v poslovniku.“;

7.

člen 15 se spremeni:

8.

člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Imenovanje in razrešitev izvršilnega direktorja in vodij oddelkov

1.   Izvršilnega direktorja imenuje in razreši upravni odbor. Kandidat je na podlagi zaslug ter z dokazili izkazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti ter izkušenj na področjih, opredeljenih v členu 1, in po posvetovanju z opazovalcem iz člena 10 imenovan za obdobje petih let. Izvršilni direktor se imenuje s seznama najmanj treh kandidatov, ki jih Komisija predlaga po opravljenem javnem natečaju in po predhodni objavi delovnega mesta v Uradnem listu Evropske unije in povabila za prijavo interesa v drugih publikacijah. Kandidat, ki ga izbere upravni odbor, je lahko povabljen, da pred pristojnim odborom Evropskega parlamenta poda izjavo in odgovori na vprašanja poslancev. Upravni odbor o razrešitvi razpravlja na zahtevo Komisije ali ene tretjine njegovih članov. Upravni odbor sprejme odločitev o imenovanju ali razrešitvi s štiripetinsko večino vseh članov, ki imajo glasovalno pravico.

2.   Upravni odbor lahko na predlog Komisije ob upoštevanju poročila ocenjevanja enkrat podaljša mandat izvršilnega direktorja za največ štiri leta. Upravni odbor sprejme odločitev s štiripetinsko večino članov, ki imajo glasovalno pravico. Upravni odbor obvesti Evropski parlament, da namerava podaljšati mandat izvršilnega direktorja. Izvršilnega direktorja lahko v enem mesecu pred podaljšanjem njegovega mandata pristojni odbor Evropskega parlamenta pozove, da poda izjavo in odgovori na vprašanja poslancev. Če se izvršilnemu direktorju mandat ne podaljša, ta opravlja funkcijo do imenovanja svojega naslednika.

3.   Izvršilnemu direktorju lahko pomaga en ali več vodij oddelkov. Če je izvršilni direktor odsoten ali zadržan, ga nadomesti eden od vodij oddelka.

4.   Vodje oddelka so imenovani na podlagi zaslug ter z dokazili izkazanih upravnih in vodstvenih sposobnosti, pa tudi usposobljenosti in izkušenj na področjih, opredeljenih v členu 1. Vodje oddelka imenuje ali razreši izvršilni direktor po predhodnem pozitivnem mnenju upravnega odbora.“;

9.

člen 18 se spremeni:

10.

člen 22 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 22

Ocenjevanje

1.   Upravni odbor naroči neodvisno zunanje ocenjevanje izvajanja te uredbe v rednih presledkih in najmanj na vsakih pet let. Komisija Agenciji omogoči dostop do vseh informacij, ki jih ta potrebuje za navedeno ocenjevanje.

2.   Z ocenjevanjem se oceni učinek te uredbe ter koristnost, ustreznost, dosežena dodana vrednost in učinkovitost Agencije ter njenih delovnih praks. Pri ocenjevanju se upoštevajo stališča vseh zainteresiranih strani na evropski in nacionalni ravni. Zlasti se obravnava morebitna potreba po spremembi nalog Agencije. V soglasju s Komisijo in po posvetu z udeleženimi strankami upravni odbor izda posebno naročilo.

3.   Upravni odbor prejme oceno in Komisiji izda priporočila v zvezi s spremembami te uredbe, Agencije in njenih delovnih postopkov. Komisija predloži rezultate ocene in priporočila Evropskemu parlamentu in Svetu ter jih objavi. Po potrebi se vključi delovni načrt s časovnim razporedom.“;

11.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 22a

Poročilo o napredku

Ob upoštevanju poročila ocenjevanja iz člena 22 Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 2. marca 2018 poročilo, v katerem navede, kako Agencija uresničuje dodatne pristojnosti, ki jih določa ta uredba, da bi ugotovila možnosti za nadaljnje povečanje učinkovitosti in po potrebi za spremembo njenih ciljev in nalog.“;

12.

člen 23 se črta.