POSLOVNIK SVETA

Člen 1

Splošne določbe, sklicevanje sej, in kraj sej

1.   Svet se sestane, ko ga skliče predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo enega od njegovih članov ali Komisije (1).

2.   Sedem mesecev pred začetkom zadevnega polletja, predsedstvo, potem ko opravi ustrezna posvetovanja, za vsako od sestav Sveta objavi predvidene datume sej, ko se mora Svet sestati, da bi opravil svoje zakonodajno delo ali sprejel operativne odločitve. Ti datumi so navedeni v enem samem dokumentu in veljajo za vse sestave Sveta.

3.   Svet ima sedež v Bruslju. V mesecu aprilu, juniju in oktobru se Svet sestaja v Luxembourgu (2).

V izjemnih okoliščinah in iz ustrezno utemeljenih razlogov lahko Svet ali Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic (v nadaljnjem besedilu: Coreper) soglasno odloči, da bo seja Sveta potekala drugje.

4. (3)   Svetu, razen Svetu za zunanje zadeve, predsedujejo vnaprej določene skupine treh držav članic za obdobje 18 mesecev. Skupine so sestavljene po načelu enakopravne rotacije med državami članicami ob upoštevanju njihove raznolikosti in geografskega ravnovesja v Uniji.

Vsak član skupine izmenično predseduje za obdobje šestih mesecev vsem sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve. Drugi člani skupine pomagajo predsedstvu na podlagi skupnega programa pri izpolnjevanju vseh njegovih obveznosti. Člani skupine se lahko med seboj dogovorijo za drugačno ureditev.

5.   Svet ali Coreper sprejema odločitve na podlagi tega poslovnika z navadno večino, razen če poslovnik ne določa drugačnega načina glasovanja.

V tem poslovniku je predsedstvo ali predsednik, če ni posebej določeno drugače, katerakoli oseba, ki predseduje kateri od sestav Sveta oziroma enemu od njegovih pripravljalnih teles.

Člen 2

Sestave Sveta, vloga sestave za splošne zadeve in sestave za zunanje zadeve ter načrtovanje dela

1.   Svet se glede na obravnavano vsebino sestaja v različnih sestavah. Seznam drugih sestav Sveta, razen sestave za splošne zadeve in sestave za zunanje zadeve sprejme Evropski svet s kvalificirano večino (4). Seznam sestav Sveta je v Prilogi I.

2.   Svet za splošne zadeve skrbi za usklajeno delo različnih sestav Sveta. Skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Komisijo pripravlja zasedanja Evropskega sveta in skrbi za nadaljnje ukrepanje (5). Odgovoren je za splošno koordinacijo politik, za institucionalna in administrativna vprašanja, horizontalne zadeve v zvezi z več politikami Evropske unije, kakršni sta večletni finančni okvir in širitev, ter za vse druge zadeve, za katere ga zadolži Evropski svet, ob upoštevanju pravil delovanja ekonomske in monetarne unije.

3.   Postopek priprave zasedanj Evropskega sveta je določen v členu 3 Poslovnika Evropskega sveta, kakor sledi:

a)

Za namene priprav iz člena 2(2) Poslovnika Evropskega sveta vsaj štiri mesece pred vsakim rednim zasedanjem Evropskega sveta iz člena 1(1) Poslovnika Evropskega sveta njegov predsednik v tesnem sodelovanju s članom Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki v zadevnem polletnem obdobju predseduje Svetu, in predsednikom Komisije, Svetu za splošne zadeve predloži obrazložen osnutek dnevnega reda. Prispevki drugih sestav Sveta k zasedanju Evropskega sveta se pošljejo Svetu za splošne zadeve vsaj dva tedna pred zasedanjem Evropskega sveta. Predsednik Evropskega sveta v tesnem sodelovanju iz prvega pododstavka pripravi osnutek usmeritev za sklepe Evropskega sveta in po potrebi osnutek sklepov in osnutek odločitev Evropskega sveta, o katerih razpravlja Svet za splošne zadeve. Svet za splošne zadeve se še enkrat sestane v zadnjih petih dneh pred zasedanjem Evropskega sveta. Na podlagi te razprave predsednik Evropskega sveta določi začasni dnevni red.

b)

Razen zaradi nujnih in nepredvidljivih razlogov, povezanih na primer s trenutnimi mednarodnimi dogodki, Svet v nobeni drugi sestavi niti nobeno pripravljalno telo Sveta v času med sejo Sveta za splošne zadeve, na podlagi katere se določi začasni dnevni red zasedanja Evropskega sveta, in zasedanjem Evropskega sveta, ne sme razpravljati o zadevi, ki je predložena Evropskemu svetu.

c)	Evropski svet sprejme dnevni red ob začetku zasedanja. Praviloma se zadeve z dnevnega reda preučijo predčasno v skladu z določbami tega odstavka.

4.   Svet za splošne zadeve v sodelovanju s Komisijo zagotavlja v okviru večletnega načrtovanja usklajeno in kontinuirano delo različnih sestav Sveta v skladu z odstavkom 6 (6).

5.   Svet za zunanje zadeve v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta oblikuje zunanje delovanje Unije in zagotavlja doslednost ukrepanja Unije (7). Odgovoren je za potek celotnega zunanjega delovanja Evropske unije, tj. skupne zunanje in varnostne politike, skupne varnostne in obrambne politike, skupne trgovinske politike ter razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

Svetu za splošne zadeve predseduje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki ga po potrebi lahko nadomešča član te sestave, ki je predstavnik države članice, ki v zadevnem polletju predseduje Svetu. (8)

6.   Za vsakih osemnajst mesecev, vnaprej določena skupina treh držav članic, ki predsedujejo Svetu za to obdobje v skladu s členom 1(4), pripravi osnutek programa dejavnosti Sveta za to obdobje. Kar zadeva dejavnosti sestave Sveta za zunanje zadeve v tem obdobju, se ta osnutek pripravi skupaj s predsednikom te sestave. Osnutek programa se po ustreznih posvetovanjih pripravi v tesnem sodelovanju s Komisijo in predsednikom Evropskega sveta. Predložen je kot enoten dokument najpozneje en mesec pred začetkom zadevnega obdobja, da ga lahko odobri Svet za splošne zadeve (9).

7.   Predsedstvo za obdobje svojega predsedovanja po opravljenih ustreznih posvetovanjih za vsako sestavo Sveta pripravi osnutke dnevnih redov sej Sveta, predvidenih za naslednje šestmesečje, in okvirno navede predvideno zakonodajno delo in operativne odločitve. Te osnutke pripravi najpozneje en teden pred začetkom zadevnega šestmesečja na podlagi 18-mesečnega programa Sveta in po posvetovanju s Komisijo. Navedeni so v enem samem dokumentu in se uporabljajo za vse sestave Sveta. Po potrebi je poleg predhodno načrtovanih sej Sveta možno predvideti tudi dodatne seje.

Če se v šestmesečnem obdobju katera od sej, predvidenih za to obdobje, izkaže za nepotrebno, je predsedstvo ne skliče.

Člen 3 (10)

Dnevni red

1.   Predsednik na podlagi 18-mesečnega programa Sveta določi začasni dnevni red za vsako sejo. Dnevni red se pošlje drugim članom Sveta in Komisiji najmanj štirinajst dni pred začetkom seje. Istočasno se pošlje tudi nacionalnim parlamentom držav članic.

2.   Začasni dnevni red vsebuje točke, v zvezi s katerimi je generalni sekretariat od člana Sveta ali od Komisije najmanj šestnajst dni pred začetkom omenjene seje prejel prošnjo za uvrstitev na dnevni red, po potrebi skupaj z vso pripadajočo dokumentacijo. Prav tako so v začasnem dnevnem redu z zvezdico označene točke, glede katerih predsedstvo, član Sveta ali Komisija lahko zahteva glasovanje. Takšna oznaka se napravi, potem ko so bile upoštevane vse postopkovne zahteve, določene v Pogodbah.

3.   V primerih, ko velja rok osmih tednov, ki ga določata Protokol o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in Protokol o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, se točke, ki zadevajo sprejetje zakonodajnega akta ali stališča v prvi obravnavi v rednem zakonodajnem postopku,uvrstijo na začasni dnevni red za odločitev o njih šele po poteku tega roka osmih tednov.

Svet lahko odstopa od roka osmih tednov iz prvega pododstavka, če gre pri uvrstitvi točke za nujne primere v smislu člena 4 Protokola o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. Svet odloča v skladu z načinom glasovanja, ki se uporablja za sprejetje zadevnega akta ali stališča.

Razen v nujnih primerih, ki so bili ustrezno utemeljeni, mora med uvrstitvijo osnutka zakonodajnega akta na začasni dnevni red Sveta in sprejetjem stališča preteči deset dni (11).

4.   Na začasni dnevni red se lahko uvrstijo le točke, v zvezi s katerimi je bila dokumentacija poslana članom Sveta in Komisiji najpozneje do dneva, ko se pošlje ta dnevni red.

5.   Generalni sekretariat pošlje članom Sveta in Komisiji prošnje za uvrstitev točk na dnevni red in zadevno dokumentacijo, glede katerih zgornji roki niso bili upoštevani.

Razen če zaradi nujnosti ni treba ravnati drugače in brez poseganja v odstavek 3, predsedstvo umakne z začasnega dnevnega reda točke glede osnutkov zakonodajnih aktov, o katerih Coreper najpozneje do konca tedna pred tednom, ki je pred sejo Sveta, ni zaključil obravnave.

6.   Začasni dnevni red ima dva dela, del namenjen posvetovanjem o zakonodajnih aktih in del namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne. Prvi del nosi naslov „zakonodajna posvetovanja“, drugi pa „nezakonodajne dejavnosti“.

Točke, uvrščene v en ali drugi del začasnega dnevnega reda, se delijo na točke pod „A“ in točke pod „B“. Točke pod „A“ so točke, glede katerih je možna odobritev Sveta brez razprave, vendar to ne izključuje možnosti, da član Sveta ali Komisija ob odobritvi teh točk izrazi svoje mnenje in da se njegova izjava vključi v zapisnik.

7.   Svet sprejme dnevni red na začetku vsake seje. Za uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red, je potrebna soglasna odločitev Sveta. O tako uvrščenih točkah se lahko glasuje, če so izpolnjene vse postopkovne zahteve, predvidene v Pogodbah.

8.   Vendar pa se točka pod „A“ umakne z dnevnega reda, če bi stališče v zvezi s točko pod „A“ lahko privedlo do nadaljnje razprave o tej točki ali če tako zahteva član Sveta ali Komisija, razen če Svet ne odloči drugače.

9.   Vsaki prošnji za uvrstitev točke pod „razno“ je treba priložiti obrazložitveni dokument.

Člen 4

Zastopanje člana Sveta

Ob upoštevanju določb glede prenosa glasovalnih pravic iz člena 11 lahko član Sveta, ki se ne more udeležiti seje, poskrbi, da je zastopan.

Člen 5

Seje

1.   Svet zaseda javno, ko se posvetuje in glasuje o osnutku zakonodajnega akta (12). V drugih primerih seje Sveta niso javne, razen v primerih iz člena 8.

2.   Komisija je vabljena na seje Sveta. Enako velja za Evropsko centralno banko v primerih, kjer ta izvršuje svojo pravico do pobude. Vendar pa lahko Svet sklene, da bo posvetovanje potekalo brez navzočnosti Komisije ali Evropske centralne banke.

3.   Člane Sveta in Komisije lahko spremljajo uradniki, ki jim pomagajo. Njihova imena in nazivi se vnaprej sporočijo generalnemu sekretariatu. Svet lahko določi največje število oseb na delegacijo, ki se lahko nahajajo ob istem času v sejni sobi Sveta, vključno s člani Sveta.

4.   Dostop na seje Sveta je dovoljen ob predložitvi prepustnice, ki jo izda generalni sekretariat.

Člen 6

Varovanje poslovne skrivnosti in predložitev dokumentov v sodnih postopkih

1.   Brez poseganja v člene 7, 8 in 9 ter v določbe o dostopu javnosti do dokumentov velja za posvetovanja v Svetu obveznost varovanja poslovne skrivnosti, razen če Svet ne odloči drugače.

2.   Svet ali Coreper lahko dovoli, da se v sodnih postopkih predloži kopija ali izpisek iz dokumentov Sveta, ki še niso bili dani v javnost v skladu s predpisi o dostopu javnosti do dokumentov.

Člen 7

Zakonodajni postopek in javnost razprav

1.   Svet zaseda javno, ko se posvetuje in glasuje o osnutku zakonodajnega akta. V ta namen dnevni red vsebuje del z naslovom „zakonodajna posvetovanja“.

2.   Dokumenti, ki so predloženi Svetu in so navedeni pod katero od točk njegovega dnevnega reda pod „zakonodajnimi posvetovanji“, so dostopni javnosti, prav tako tudi deli zapisnika Sveta, ki zadevajo ta del dnevnega reda.

3.   Seje Sveta se v delu njegovega dnevnega reda, ki zadeva „zakonodajna posvetovanja“, za javnost odprejo tako, da se javno prenašajo prek avdiovizualnih sredstev, zlasti se predvajajo v prostoru, predvidenem za spremljanje sej, in sicer v vseh uradnih jezikih institucij Evropske unije z uporabo video prenosa (video streaming). Posnetek je na voljo na spletni strani Sveta še vsaj mesec dni. Izid glasovanja se prikaže vizualno.

Generalni sekretariat poskrbi, da je javnost vnaprej obveščena o datumih in približnem času takšnih avdiovizualnih prenosov, in sprejme vse praktične ukrepe za zagotovitev ustreznega izvajanja tega člena.

4.   Izidi glasovanj in obrazložitve glasovanja članov Sveta ali njihovih zastopnikov v Spravnem odboru, predvidenem v okviru rednega zakonodajnega postopka, ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sejo Spravnega odbora, se objavijo.

5.   Kadar so Svetu predloženi zakonodajni predlogi ali pobude, se ta vzdrži sprejemanja aktov, ki niso predvideni v Pogodbah, kakor so resolucije, sklepi ali izjave, razen tistih, ki spremljajo sprejetje akta in se vstavijo v zapisnik Sveta.

Člen 8

Druga za javnost odprta posvetovanja Sveta in javne razprave

1.   Kadar so Svetu predloženi nezakonodajni predlogi za sprejetje norm, ki so v državah članicah ali zanje pravno zavezujoče, v obliki uredb, direktiv ali sklepov na podlagi ustreznih določb Pogodb, z izjemo notranjih ukrepov, administrativnih ali proračunskih aktov, aktov, ki se nanašajo na medinstitucionalne ali mednarodne odnose, ali aktov, ki niso zavezujoči (kakor so sklepi, priporočila ali resolucije), je prvo posvetovanje Sveta o pomembnih novih predlogih odprto za javnost. Predsedstvo določi, kateri novi predlogi so pomembni, Svet ali Coreper pa po potrebi lahko odloči drugače.

Predsedstvo lahko v posameznih primerih odloči, da se nadaljnja posvetovanja Sveta o predlogu iz prvega pododstavka odprejo za javnost, razen če Svet ali Coreper ne odloči drugače.

2.   V skladu z odločitvijo, ki jo s kvalificirano večino sprejme Svet ali Coreper, potekajo v Svetu javne razprave o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo interese Evropske unije in njenih državljanov.

Naloga predsedstva, katerega koli člana Sveta ali Komisije je predlagati specifična vprašanja ali teme za take razprave, pri čemer se upoštevata pomembnost zadeve in njen interes za državljane.

3.   Svet za splošne zadeve opravi javno orientacijsko razpravo o 18-mesečnem programu Sveta. Prav tako so javne orientacijske razprave, ki jih v zvezi s svojimi prednostnimi nalogami opravijo druge sestave Sveta. Predstavitev petletnega programa Komisije, njenega letnega delovnega programa in letne strategije politike ter razprave v Svetu, ki sledijo, so odprti za javnost.

4.   Od tedaj, ko se v skladu s členom 3 pošlje začasni dnevni red,

a)	so točke na dnevnem redu Sveta, ki so v skladu z odstavkom 1 dostopne javnosti, označene z besedama „javno posvetovanje“;

b)	so točke na dnevnem redu Sveta, ki so v skladu z odstavkoma 2 in 3 dostopne javnosti, označene z besedama „javna razprava“.

Posvetovanja Sveta in javne razprave v skladu s tem členom so odprte za javnost in se javno prenašajo v skladu členom 7(3).

Člen 9

Objava izidov glasovanj, spremnih obrazložitev glasovanja in zapisnikov v drugih primerih

1.   Če Svet sprejme nezakonodajne akte iz člena 8(1), se objavijo izidi glasovanj in spremne obrazložitve glasovanja članov Sveta ter izjave v zapisniku Sveta in točke zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje takšnih aktov.

2.   Objavijo se tudi izidi glasovanj,

a)	kadar Svet odloča na podlagi naslova V PEU s soglasno odločitvijo Sveta ali Coreperja, sprejeto na zahtevo enega izmed njunih članov;

b)	v drugih primerih z odločitvijo Sveta ali Coreperja, sprejeto na zahtevo enega izmed njunih članov.

Kadar se izid glasovanja v Svetu objavi v skladu s točkama a) in b) prvega pododstavka, se na zahtevo zadevnih članov Sveta objavijo tudi obrazložitve glasovanja, podane ob glasovanju, z ustreznim upoštevanjem tega poslovnika, pravne varnosti in interesov Sveta.

Izjave, vključene v zapisnik Sveta, in točke tega zapisnika, ki se nanašajo na sprejemanje aktov iz točk (a) in b) iz prvega pododstavka, se objavijo na podlagi odločitve Sveta ali Coreperja, sprejete na zahtevo enega izmed njunih članov.

3.   Razen v primerih, ko so posvetovanja Sveta odprta za javnost v skladu s členoma 7 in 8, se glasovanja ne objavijo pri posvetovanjih, ki se končajo s poskusnimi glasovanji ali sprejetjem pripravljalnih aktov.

Člen 10

Dostop javnosti do dokumentov Sveta

Posebne določbe glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta so navedene v Prilogi II.

Člen 11

Način glasovanja in sklepčnost

1.   Svet glasuje na pobudo predsednika.

Predsednik mora začeti postopek glasovanja tudi na pobudo člana Sveta ali Komisije, če tako odloči večina članov Sveta.

2.   Člani Sveta glasujejo po vrstnem redu držav članic, določenem v skladu s seznamom zaporednih predsedstev, začenši s članom, ki v skladu s tem vrstnim redom sledi predsedujočemu članu.

3.   Pri glasovanju se lahko na vsakega člana Sveta prenese glasovalna pravica največ enega od drugih članov (13).

4.   Da bi Svet lahko glasoval, je potrebna navzočnost večine članov Sveta, ki imajo na podlagi Pogodb pravico do glasovanja. Pri glasovanju predsednik s pomočjo generalnega sekretariata preveri, ali je Svet sklepčen.

5.   Do 31. oktobra 2014 se pri sprejemanju odločitev Sveta s kvalificirano večino, in če to zahteva član Sveta, preveri ali države članice, ki tvorijo kvalificirano večino, predstavljajo najmanj 62 % celotnega prebivalstva Evropske unije, izračunano v skladu s številom prebivalstva, navedenim v členu 1 Priloge III. Ta odstavek se uporablja tudi v obdobju med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017, če to zahteva član Sveta v skladu s členom 3(2) Protokola o prehodni ureditvi.

Člen 12

Redni pisni postopek in tihi postopek

1.   Akti Sveta o nujnih zadevah se lahko sprejmejo s pisnim glasovanjem, kadar Svet ali Coreper soglasno odloči, da bo uporabil ta postopek. V posebnih okoliščinah lahko uporabo tega postopka predlaga tudi predsednik; v tem primeru se lahko pisno glasuje, če vsi člani Sveta soglašajo s tem postopkom.

V primeru pisnega glasovanja o zadevi, ki jo je Svetu predložila Komisija, je za uporabo pisnega postopka potrebna privolitev Komisije.

Generalni sekretariat vsak mesec pripravi seznam aktov, ki so bili sprejeti po pisnem postopku. Ta seznam vsebuje morebitne izjave, ki se vključijo v zapisnik Sveta. Deli seznama, ki se nanašajo na sprejetje zakonodajnih aktov, so dostopni javnosti.

2.   Na pobudo predsedstva lahko Svet odloča tudi po poenostavljenem pisnem postopku, imenovanem „tihi postopek“:

a)	za namen sprejetja besedila odgovora na pisno vprašanje ali po potrebi ustno vprašanje, ki ga Svetu predloži član Evropskega parlamenta, potem ko je osnutek odgovora obravnaval Coreper (14);

b)	za namen imenovanja članov Ekonomsko-socialnega odbora in članov Odbora regij ter njihovih namestnikov, potem ko je osnutek sklepa obravnaval Coreper;

c)	za namen sprejetja sklepa o posvetovanju z drugimi institucijami, organi, uradi ali agencijami, če je to zahtevano v Pogodbah;

d)	za namen izvajanja skupne zunanje in varnostne politike preko omrežja „COREU“ („tihi postopek (COREU)“) (15).

V tem primeru se zadevno besedilo šteje za sprejeto ob koncu obdobja, ki ga določi predsedstvo glede na nujnost zadeve, razen če temu ne nasprotuje eden izmed članov Sveta.

3.   Generalni sekretariat ugotovi, da so pisni postopki zaključeni.

Člen 13

Zapisnik

1.   Za vsako sejo se sestavi zapisnik, ki ga po odobritvi podpiše generalni sekretar. Ta lahko pooblastilo za podpis prenese na generalne direktorje generalnega sekretariata.

Zapisnik za vsako točko dnevnega reda praviloma navaja:

—	navedbo dokumentov, predloženih Svetu,

—	odločitve ali sklepe, ki jih je sprejel Svet,

—	izjave Sveta in izjave, katerih vključitev je zahteval eden izmed članov Sveta ali Komisija.

2.   Osnutek zapisnika pripravi generalni sekretariat v petnajstih dneh in ga predloži Svetu ali Coreperju v odobritev.

3.   Pred odobritvijo zapisnika lahko vsak član Sveta ali Komisija zahteva, da se v zapisnik vključi več podrobnosti v zvezi s katero koli točko dnevnega reda. Omenjene zahteve se lahko predložijo Coreperju.

4.   Zapisniki, ki se o sejah Sveta pripravijo za dele „zakonodajna posvetovanja“, se po odobritvi pošljejo neposredno nacionalnim parlamentom in hkrati tudi vladam držav članic.

Člen 14

Posvetovanja in odločitve na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila o jezikih

1.   Svet se posvetuje in odloča samo na podlagi dokumentov in osnutkov, sestavljenih v jezikih, ki jih določajo veljavna pravila glede jezikov, razen če iz nujnih razlogov soglasno ne odloči drugače.

2.   Vsak član Sveta lahko ugovarja posvetovanju, če besedilo katerih koli predlaganih sprememb ni sestavljeno v jezikih iz odstavka 1, ki jih član izpostavi.

Člen 15

Podpisovanje aktov

Besedila aktov, ki jih sprejmeta Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku, in aktov, ki jih sprejme Svet, podpiše predsednik, ki v času njihovega sprejetja izvršuje svoj mandat, in generalni sekretar. Generalni sekretar lahko pooblastilo za podpis prenese na generalne direktorje generalnega sekretariata.

Člen 16 (16)

Nezmožnost sodelovanja pri glasovanju

Pri uporabi tega poslovnika je treba v skladu s Prilogo IV ustrezno upoštevati primere, v katerih na podlagi Pogodb eden ali več članov Sveta ne more sodelovati pri glasovanju.

Člen 17

Objava aktov v Uradnem listu

1.   Na pobudo generalnega sekretarja se v Uradnem listu Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Uradni list) objavijo:

a)	akti iz člena 297 (1) in drugega pododstavka člena 297(2) PDEU;

b)	stališča v prvi obravnavi, ki jih Svet sprejme po rednem zakonodajnem postopku, in obrazložitve teh stališč;

c)	pobude za sprejetje zakonodajnega akta, predložene Svetu v skladu s členom 76 PDEU;

d)	mednarodne sporazume, ki jih sklene Unija. V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti teh sporazumov;

e)

mednarodne sporazume, ki jih sklene Unija na področju zunanje in varnostne politike, razen če Svet ne odloči drugače na podlagi členov 4 in 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (17). V Uradnem listu se navede začetek veljavnosti sporazumov, objavljenih v Uradnem listu.

2.   Razen če Svet ali Coreper ne odloči drugače, se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavijo:

a)	pobude, predložene Svetu v skladu s členom 76 PDEU, v primerih, ki niso zajeti v točki c) odstavka 1;

b)	direktive in sklepi iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU, priporočila in mnenja, razen sklepov iz odstavka 3 tega člena.

3.   Svet ali Coreper soglasno odloči za vsak primer posebej, ali naj se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavijo sklepi iz člena 25PEU.

4.   Svet ali Coreper za vsak primer posebej in ob upoštevanju morebitne objave temeljnega akta odloči, ali naj se na pobudo generalnega sekretarja v Uradnem listu objavijo:

a)	izvedbeni sklepi za sklepe iz člena 25 PEU

b)	sklepi, sprejeti v skladu s prvo in drugo alineo člena 31(2) PEU;

c)	drugi akti Sveta, kot so sklepi ali resolucije.

5.   Kadar se na podlagi sporazuma, sklenjenega med Unijo ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, ustanovi organ s pristojnostmi odločanja, Svet ob sklenitvi takega sporazuma odloči, ali naj se odločitve, ki jih sprejema ta organ, objavljajo v Uradnem listu.

Člen 18

Obveščanje o aktih

1.   Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovem imenu, uradno obvesti naslovnike o direktivah in sklepih iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU.

2.   Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovem imenu, obvesti naslovnike o naslednjih aktih, če se ti ne objavijo v Uradnem listu:

a)	priporočilih;

b)	sklepih iz člena 25 PEU

3.   Generalni sekretar ali generalni direktor, ki deluje v njegovemimenu, pošlje vladam držav članic in Komisiji verodostojne kopije direktiv in sklepov Sveta iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU ter priporočila Sveta.

Člen 19 (18)

Coreper, odbori in delovne skupine

1.   Coreper je pristojen za pripravo dela Sveta in za izvajanje nalog, ki mu jih dodeli Svet. V vsakem primeru (19) zagotavlja doslednost politik in ukrepov Evropske unije ter skrbi za spoštovanje naslednjih načel in pravil:

a)	načel zakonitosti, subsidiarnosti, sorazmernosti in obrazložitve aktov;

b)	pravil, ki določajo pristojnosti institucij, organov, uradov ali agencij Unije;

c)	proračunskih pravil;

d)	postopkovnih pravil, pravil v zvezi s preglednostjo in kakovostjo priprave zakonodaje.

2.   Vse točke na dnevnem redu seje Sveta predhodno obravnava Coreper, razen če slednji ne odloči drugače. Coreper si prizadeva doseči soglasje na svoji ravni, zato da bi besedila lahko predložil Svetu v sprejetje. Skrbi za to, da so zadeve predložene Svetu v ustrezni obliki in, kadar je to primerno, predstavi smernice, možnosti ali predlagane rešitve. V nujnih primerih lahko Svet soglasno odloči, da se bo o zadevi posvetoval brez te predhodne obravnave.

3.   Odbore ali delovne skupine lahko ustanovi Coreper, ali pa se ustanovijo z njegovo odobritvijo, da bi izvedli vnaprej opredeljeno pripravljalno delo ali študijo.

Generalni sekretariat posodablja in objavlja seznam pripravljalnih teles. Kot pripravljalna telesa Sveta se lahko sestajajo samo odbori in delovne skupine z omenjenega seznama.

4.   Glede na točko dnevnega reda Coreperju predseduje stalni predstavnik ali namestnik stalnega predstavnika države članice, ki predseduje Svetu za splošne zadeve

Politično-varnostnemu odboru predseduje predstavnik visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Drugim pripravljalnim telesom za različne sestave Sveta, z izjemo sestave za zunanje zadeve, predseduje delegat države članice, ki predseduje ustrezni sestavi, razen v primeru, če Svet s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev. V seznamu iz drugega pododstavka odstavka 3 so našteta tudi pripravljalna telesa, za katera je Svet v skladu s členom 4 Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu določil drugo vrsto predsedovanja.

5.   Zaradi priprave sej Sveta v tistih sestavah, ki se sestajajo vsake pol leta in katerih seje potekajo v prvi polovici tega obdobja, sejam odborov, razen Coreperja, ter sejam delovnih skupin, ki potekajo tekom predhodnega pol leta, predseduje predstavnik države članice, ki je na vrsti za predsedovanje omenjenim sejam Sveta.

6.   Če je v primeru drugačnega načina predsedovanja posamezna zadeva pretežno obravnavana v okviru določenega polletja, lahko predstavnik države članice, ki bo predsedovala v tem obdobju, že tekom predhodnih šestih mesecev predseduje sejam odborov, razen Coreperja, in delovnih skupin, kadar ti razpravljajo o tej zadevi. O praktičnem izvajanju tega odstavka se sporazumeta obe zadevni predsedstvi.

V posebnem primeru obravnave proračuna Unije za posamezno proračunsko leto sejam pripravljalnih teles Sveta, razen Coreperja, na katerih se pripravljajo točke dnevnega reda Sveta o obravnavi proračuna, predseduje predstavnik države članice, ki bo predsedovala Svetu v drugem polletju leta pred zadevnim proračunskim letom. S soglasjem drugega predsedstva velja enako za predsedovanje sejam Sveta tedaj, ko teče razprava o omenjenih proračunskih točkah. Zadevni predsedstvi se posvetujeta o praktičnih ukrepih.

7.   V skladu z ustreznimi določbami, opredeljenimi v nadaljevanju, lahko Coreper sprejme naslednje postopkovne odločitve, če so bile točke, ki se nanje nanašajo, uvrščene na njegov začasni dnevni red najmanj tri delovne dni pred sejo. Za vsako odstopanje od tega roka je potrebna soglasna odločitev Coreperja (20):

a)	sklep o seji Sveta drugje kakor v Bruslju ali Luxembourgu (člen 1(3));

b)	dovoljenje za predložitev kopije ali izpiska iz dokumenta Sveta za uporabo v sodnih postopkih (člen 6(2));

c)	sklep o poteku javne razprave v Svetu oziroma o tem, da določeno posvetovanje Sveta ne bo javno (člen 8(1), (2) in (3));

d)	sklep o objavi izidov glasovanja in izjav, vključenih v zapisnik Sveta, v primerih, določenih v členu 9(2);

e)	sklep o uporabi pisnega postopka (člen 12(1));

f)	odobritev ali spremembo zapisnika Sveta (člen 13(2) in (3));

g)	sklep, da se besedilo ali akt objavi ali ne objavi v Uradnem listu (člen 17(2), (3) in (4));

h)	sklep o posvetovanju z drugo institucijo ali organom, če Pogodbi tega ne zahtevata;

i)	sklep o določitvi ali podaljšanju roka za posvetovanje z institucijo ali organom;

j)	sklep o podaljšanju rokov iz člena 294(14) PDEU;

k)	odobritev besedila pisma, ki bo poslano instituciji ali organu.

Člen 20

Predsedstvo in urejen potek razprav

1.   Predsedstvo skrbi za uporabo tega poslovnika in zagotavlja, da razprave potekajo nemoteno. Predsedstvo zlasti zagotovi, da se upoštevajo določbe Priloge V o delovnih metodah v Svetu.

Razen če Svet ne odloči drugače, lahko predsedstvo za zagotovitev nemotenega poteka razprav sprejme tudi vse ukrepe, potrebne za kar najboljšo izrabo časa med sejami, in sicer zlasti:

a)	pri obravnavi posamezne točke omeji število v sejni dvorani navzočih oseb na delegacijo in odloči, ali bo dovolilo odprtje dvorane, predvidene za spremljanje seje;

b)	določi vrstni red obravnave točk in trajanje razprave o njih;

c)	razporedi čas, namenjen razpravi o posamezni točki, zlasti tako, da omeji čas za govor udeležencev, in določi vrstni red, po katerem bodo nastopili;

d)	zaprosi delegacije, da do določenega datuma predložijo svoje predloge za spremembe obravnavanega besedila v pisni obliki, po potrebi skupaj s kratko obrazložitvijo;

e)	zaprosi delegacije, ki imajo enaka ali podobna stališča o posamezni točki, besedilu ali delu besedila, da izberejo eno, ki bo njihovo skupno stališče predstavila na seji ali v pisni obliki pred sejo.

2.   Brez poseganja v člen 19(4) do (6) ter v pooblastila in splošno politično odgovornost šestmesečnega predsedstva, ostali člani vnaprej določene skupine treh držav članic iz člena 1(4) predsedstvu na podlagi 18-mesečnega programa ali medsebojno dogovorjene druge ureditve pomagajo pri izpolnjevanju vseh njegovih obveznostih. Po potrebi mu pomaga tudi predstavnik naslednje predsedujoče države članice. Ta predstavnik ali eden izmed članov navedene skupine na zahtevo predsedstva in po njegovih navodilih nadomešča predsedstvo, če in kadar je to potrebno, ga po potrebi razbremeni nekaterih nalog in zagotavlja kontinuiteto postopkov v Svetu.

Člen 21 (21)  (22)

Poročila odborov in delovnih skupin

Ne glede na druge določbe tega poslovnika predsedstvo organizira seje odborov in delovnih skupin tako, da so njihova poročila na voljo pred sejami Coreperja, na katerih bodo obravnavana.

Razen če se zaradi nujnih razlogov ne zahteva drugače, predsedstvo preloži točke v zvezi z zakonodajnimi akti, glede katerih odbor ali delovna skupina nista končala obravnave najpozneje pet delovnih dni pred sejo Coreperja, na naslednjo sejo Coreperja.

Člen 22

Kakovost priprave zakonodaje (23)

Pravna služba je na podlagi Medinstitucionalnega sporazuma z dne 22. decembra 1998 o skupnih smernicah za pripravo kakovostnih pravnih aktov Skupnosti (24) odgovorna za preverjanje kakovosti pripravljenih predlogov in osnutkov pravnih aktov v posameznih fazah in v zvezi s tem za pravočasno posredovanje predlogov za izboljšanje besedil Svetu in njegovim telesom, da bi s tem pomagala Svetu pri zagotavljanju kakovosti priprave zakonodajnih aktov, ki jih sprejme Svet.

Med celotnim zakonodajnim postopkom posvečajo vsi, ki predložijo besedila za obravnavo v postopkih Sveta, posebno pozornost kakovosti priprave teh besedil.

Člen 23

Generalni sekretar in generalni sekretariat

1.   Svetu pomaga generalni sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja, ki ga imenuje Svet s kvalificirano večino.

2.   Svet odloča o organizaciji generalnega sekretariata (25).

Pod nadzorom Sveta sprejme generalni sekretar vse ukrepe, potrebne za nemoteno delovanje generalnega sekretariata.

3.   Generalni sekretariat je tesno in neprestano vključen v organizacijo, usklajevanje ter nadzorovanje skladnosti dela Sveta in izvajanja njegovega 18-mesečnega programa. Pod odgovornostjo in po navodilih predsedstva generalni sekretariat slednjemu pomaga pri iskanju rešitev.

4.   Generalni sekretar predloži Svetu osnutek načrta odhodkov Sveta dovolj zgodaj, da se zagotovi upoštevanje rokov, določenih v finančnih določbah.

5.   Generalni sekretar je v celoti odgovoren za upravljanje proračunskih sredstev iz Oddelka II – Evropski svet in Svet – proračuna in sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev pravilnega upravljanja s temi sredstvi. Zadevna proračunska sredstva generalni sekretar izvršuje v skladu z določbami Finančne uredbe, ki se uporablja za proračun Unije.

Člen 24

Varnost

Predpise o varnosti sprejme Svet s kvalificirano večino.

Člen 25

Dolžnosti depozitarja sporazumov

Če je generalni sekretar Sveta imenovan za depozitarja sporazuma, sklenjenega med Unijo ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami, se listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi teh sporazumov deponirajo na sedežu Sveta.

V takih primerih generalni sekretar opravlja naloge depozitarja in prav tako skrbi za to, da se datumi začetka veljavnosti teh sporazumov objavijo v Uradnem listu.

Člen 26

Zastopanje pred Evropskim parlamentom

Svet pred Evropskim parlamentom in njegovimi odbori zastopa predsedstvo ali pa – s soglasjem slednjega – član vnaprej določene skupine treh držav članic iz člena 1(4), naslednje predsedstvo ali generalni sekretar. Pred odbori Evropskega parlamenta lahko Svet zastopajo tudi visoki uradniki generalnega sekretariata, ki ravnajo po navodilih predsedstva.

V primeru Sveta za zunanje zadeve Svet pred Evropskim parlamentom in njegovimi odbori zastopa njegov predsednik. Po potrebi ga lahko nadomešča član te sestave, ki zastopa državo članico, ki vodi šestmesečno predsedovanje Svetu. Pred odbori Evropskega parlamenta lahko Svet za zunanje zadeve po navodilih njegovega predsednika zastopajo tudi visoki uradniki Evropske službe za zunanje delovanje ali, po potrebi, generalnega sekretariata.

Svet lahko svoja stališča predloži Evropskemu parlamentu tudi s pisno izjavo.

Člen 27

Določbe o obliki aktov

Določbe o obliki aktov so navedene v Prilogi VI.

Člen 28

Pošta, namenjena Svetu

Pošta za Svet se naslovi na predsednika na sedež Sveta, in sicer na naslov:

Svet Evropske unije

Rue de la Loi 175

B-1048 Bruselj

PRILOGA I

Seznam sestav Sveta

1.	Splošne zadeve (26);

2.	Zunanje zadeve (27);

3.	Ekonomske in finančne zadeve (28);

4.	Pravosodje in notranje zadeve (29);

5.	Zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov;

6.	Konkurenčnost (notranji trg, industrija in raziskave) (30);

7.	Promet, telekomunikacije in energija;

8.	Kmetijstvo in ribištvo;

9.

Okolje;

10.	Izobraževanje, mladina in kultura (31).

Vsaka država članica se v skladu s členom 16(2) PEU sama odloči, kako bo zastopana v Svetu.

Iste sestave Sveta se lahko kot polnopravni član udeleži več ministrov, pri čemer se dnevni red in potek razprav ustrezno prilagodita (32).

PRILOGA II

Posebne določbe glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta

Člen 1

Področje uporabe

Vsaka fizična ali pravna oseba ima dostop do dokumentov Sveta ob upoštevanju načel, pogojev in omejitev, določenih v Uredbi (ES) št. 1049/2001, ter posebnih določb te priloge.

Člen 2

Posvetovanje o dokumentih tretjih strank

1.   Za namene uporabe člena 4(5) in člena 9(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 in v primeru, da po preučitvi dokumenta v smislu člena 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 ni jasno, da se ta dokument ne sme razkriti, se je treba posvetovati s tretjo osebo, če:

(a)	je dokument občutljive narave v smislu člena 9(1) Uredbe (ES) št. 1049/2001;

(b)	dokument izvira iz države članice in — je bil Svetu predložen pred 3. decembrom 2001 ali — je zadevna država članica zahtevala, da se ne razkrije brez njene predhodne privolitve.

2.   V vseh drugih primerih, ko Svet od tretje stranke prejme prošnjo za dostop do dokumenta, s katerim razpolaga, se generalni sekretariat za namene uporabe člena 4(4) Uredbe (ES) št. 1049/2001 posvetuje z zadevno tretjo stranko, razen če je po preučitvi dokumenta v smislu člena 4(1), (2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 jasno, ali se sme razkriti ali ne.

3.   Posvetovanje s tretjo stranko se opravi v pisni obliki (tudi z elektronsko pošto) in tretji stranki se da razumen rok za odgovor, pri čemer se upošteva rok, določen v členu 7 Uredbe (ES) št. 1049/2001. V primerih iz odstavka 1 se tretja stranka zaprosi, da svoje mnenje poda v pisni obliki.

4.   Kadar za dokument ne velja odstavek 1(a) ali (b), generalni sekretariat pa zaradi odklonilnega mnenja tretje stranke ni prepričan, ali je treba uporabiti člen 4(1) ali (2) Uredbe (ES) št. 1049/2001, se zadeva predloži Svetu.

Če Svet namerava dokument objaviti, je treba tretjo stranko nemudoma v pisni obliki obvestiti o namenu Sveta, da bo v roku, ki ne sme biti krajši od desetih delovnih dni, objavil dokument. Tretjo stranko je treba ob tem opozoriti na člen 279 PDEU.

Člen 3

Prošnje za posvetovanje drugih institucij ali držav članic

Prošnje za posvetovanje s Svetom, ki jih vloži druga institucija ali država članica in se nanašajo na dokument Sveta, se pošljejo po elektronski pošti na naslov access@consilium.europa.eu ali po telefaksu na številko +32 (0)2 281 63 61.

Generalni sekretariat mnenje v imenu Sveta poda hitro, pri čemer upošteva rok, ki ga zadevna institucija ali država članica potrebuje za sprejetje svoje odločitve, najpozneje pa v petih delovnih dneh.

Člen 4

Dokumenti iz držav članic

Vse prošnje držav članic na podlagi člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001 se v pisni obliki naslovijo na generalni sekretariat.

Člen 5

Posredovanje prošenj držav članic

Če država članica posreduje prošnjo Svetu, se ta obravnava v skladu s členoma 7 in 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001 in ustreznimi določbami te priloge. V primeru popolne ali delne zavrnitve dostopa se prosilec obvesti, da mora vsako potrdilno prošnjo nasloviti neposredno na Svet.

Člen 6

Naslov za prošnje

Prošnje za dostop do dokumenta se v pisni obliki naslovijo na generalnega sekretarja Sveta, Rue de la Loi 175, B-1048 Bruselj ali po elektronski pošti na naslov access@consilium.europa.eu ali po telefaksu na številko +32 (0)2 281 63 61.

Člen 7

Obravnava začetnih prošenj

Ob upoštevanju člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 vse prošnje za dostop do dokumentov Sveta obravnava generalni sekretariat.

Člen 8

Obravnava potrdilnih prošenj

Ob upoštevanju člena 9(2) in (3) Uredbe (ES) št. 1049/2001 o vseh potrdilnih prošnjah odloča Svet.

Člen 9

Stroški

Stroške za pripravo in pošiljanje kopij dokumentov Sveta določi generalni sekretar.

Člen 10

Javni register dokumentov Sveta

1.   Generalni sekretariat je odgovoren za to, da javnosti zagotovi dostop do registra dokumentov Sveta.

2.   Poleg napotil na dokumente se v registru označijo tudi dokumenti, sestavljeni po 1. juliju 2000, ki so že bili objavljeni. V skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (33) ter v skladu s členom 16 Uredbe (ES) št. 1049/2001 se njihova vsebina objavi tudi na internetu.

Člen 11

Dokumenti, ki so javnosti neposredno dostopni

1.   Ta člen se uporablja za vse dokumente Sveta, pod pogojem, da niso uvrščeni kot tajni in brez poseganja v možnost, da se lahko vloži pisna prošnja v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1049/2001.

2.   Za namene tega člena:

—	„razposlati“ pomeni razdeliti končno različico dokumenta članom Sveta, njihovim zastopnikom ali predstavnikom,

—	„zakonodajni dokumenti“ pomenijo dokumente, ki so bili pripravljeni ali prejeti med postopkom sprejemanja zakonodajnih aktov.

3.   Generalni sekretariat da javnosti na voljo naslednje dokumente takoj, ko so razposlani:

(a)	dokumente, katerih avtor ni niti Svet niti država članica in jih je objavil avtor ali so bili objavljeni z njegovim soglasjem;

(b)	začasne dnevne rede sej Sveta v različnih sestavah;

(c)	vsako besedilo, ki ga sprejme Svet, in ki naj bi bilo objavljeno v Uradnem listu.

4.   Generalni sekretariat lahko da javnosti na voljo tudi naslednje dokumente takoj, ko so razposlani, če zanje nedvomno ne velja nobena od izjem iz člena 4 Uredbe (ES) št. 1049/2001:

(a)	začasne dnevne rede odborov in delovnih skupin;

(b)	druge dokumente, kot so informativno gradivo, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles, ki ne odražajo posameznih stališč delegacij, pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

5.   Poleg dokumentov iz odstavkov 3 in 4 da generalni sekretariat na voljo javnosti naslednje zakonodajne dokumente in druge dokumente takoj, ko so ti razposlani:

(a)	spremne dopise in kopije pisem v zvezi z zakonodajnimi akti in akti iz člen 8(1) Poslovnika, ki so jih na Svet naslovile bodisi druge institucije ali organi Evropske unije bodisi država članica ob upoštevanju člena 4(5) Uredbe (ES) št. 1049/2001;

(b)	dokumente, ki se predložijo Svetu in so našteti pod točko dnevnega reda seje Sveta v okviru „zakonodajnih posvetovanj“ ali so označeni z besedama „javno posvetovanje“ ali „javna razprava“ v skladu s členom 8 Poslovnika;

(c)	dopise, ki se predložijo Coreperju in/ali Svetu v odobritev (dopisi o točki pod „I/A“ in „A“) in se nanašajo na osnutke zakonodajnih aktov in aktov iz člena 8(1) Poslovnika, ter osnutke zakonodajnih aktov in aktov iz člena 8(1) navedenega poslovnika, na katere se ti dopisi nanašajo;

(d)	akte, ki jih Svet sprejme po rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, in skupna besedila, ki jih Spravni odbor odobri v okviru rednega zakonodajnega postopka.

6.   Po sprejetju enega od aktov iz odstavka 5(d) ali po dokončnem sprejetju zadevnega akta generalni sekretariat da javnosti na voljo vse dokumente v zvezi s tem aktom, ki so bili sestavljeni pred tem aktom in za katere ne velja nobena od izjem iz člena 4(1) in (2) in drugega pododstavka člena 4(3) Uredbe (ES) št. 1049/2001, kot so informativno gradivo, poročila, poročila o napredku in poročila o stanju razprav v Svetu ali v katerem od njegovih pripravljalnih teles („izidi posvetovanj“), pri čemer so izključena mnenja in prispevki pravne službe.

Na zahtevo države članice se dokumenti, za katere velja prvi pododstavek in odražajo stališče delegacije te države članice v Svetu, ne dajo na voljo javnosti.

PRILOGA III

Pravila izvajanja določb o ponderiranju glasov v Svetu

Člen 1

Za namene izvajanja člena 16(5) PEU ter člena 3(3) in (4) Protokola o prehodnih ureditvi je število prebivalcev posamezne države članice za obdobje od 1. decembra 2009 do 31. decembra 2010 naslednje:

Država članica	Število prebivalcev (x 1 000)
Nemčija	82 002,4
Francija	64 350,8
Združeno kraljestvo	61 576,1
Italija	60 045,1
Španija	45 828,2
Poljska	38 135,9
Romunija	21 498,6
Nizozemska	16 485,8
Grčija	11 260,4
Belgija	10 750,0
Portugalska	10 627,3
Češka	10 467,5
Madžarska	10 031,0
Švedska	9 256,3
Avstrija	8 355,3
Bolgarija	7 606,6
Danska	5 511,5
Slovaška	5 412,3
Finska	5 326,3
Irska	4 450,0
Litva	3 349,9
Latvija	2 261,3
Slovenija	2 032,4
Estonija	1 340,4
Ciper	796,9
Luksemburg	493,5
Malta	413,6
Skupno	499 665,1
Prag (62 %)	309 792,4

Člen 2

1.   Države članice vsako leto pred 1. septembrom Statističnemu uradu Evropskih skupnosti sporočijo podatke o številu prebivalcev, kakršno je bilo 1. januarja tekočega leta.

2.   Z začetkom veljavnosti od 1. januarja Svet v skladu s podatki, ki so na voljo Statističnemu uradu Evropskih skupnosti 30. septembra predhodnega leta, spremeni številke iz člena 1. Ta sklep se objavi v Uradnem listu.

PRILOGA IV

Predvidena v členu 16

1.

Pri uporabi naslednjih določb Poslovnika se pri odločitvah, glede katerih člani Sveta ali Coreperja v skladu s Pogodbama ne smejo sodelovati pri glasovanju, glasovi teh članov ne upoštevajo: (a) drugi pododstavek člena 1(3) (seja poteka drugje kot v Bruslju ali Luxembourgu); (b) člen 3(7) (uvrstitev točke, ki ni navedena v začasnem dnevnem redu, na dnevni red); (c) člen 3(8) (točka pod „A“, ki bi sicer morala biti umaknjena z dnevnega reda, ostane na dnevnem redu kot točka pod „B“); (d) člen 5(2), samo kar zadeva navzočnost Evropske centralne banke (posvetovanje brez navzočnosti Evropske centralne banke); (e) prvi pododstavek člena 9(2)(b) ter drugi in tretji pododstavek člena 9(2) (objava izida glasovanj, obrazložitev glasovanja, izjav za zapisnik Sveta in točk zapisnika, ki se nanašajo na druge primere, ki niso navedeni v odstavku 1); (f) drugi pododstavek člena 11(1) (začetek postopka glasovanja); (g) člen 12(1) (uporaba pisnega postopka); (h) člen 14(1) (odločitev, da se izjemoma posvetuje in odloča na podlagi dokumentov in osnutkov, ki ne obstajajo v vseh jezikih) (34); (i) člen 17(2)(a) (v Uradnem listu se ne objavi pobuda, ki jo država članica predloži na podlagi člena 76 PDEU); (j) člen 17(2)(b) (neobjava nekaterih direktiv, sklepov, priporočil in mnenj v Uradnem listu); (k) člen 17(5) (ali naj se v Uradnem listu objavljajo odločitve, ki jih sprejme organ, ustanovljen na podlagi mednarodnega sporazuma).

2.

Član Sveta ali Coreperja se ne sme sklicevati na naslednje določbe tega poslovnika v zvezi z odločitvami, glede katerih ta član v skladu s Pogodbami ne sme sodelovati pri glasovanju: (a) člen 3(8) (možnost, po kateri član Sveta lahko zahteva umik točke pod „A“ z dnevnega reda); (b) drugi pododstavek člena 11(1) (možnost, da član Sveta zahteva začetek postopka glasovanja); (c) člen 11(3) (možnost, da član Sveta glasuje v imenu drugega člana); (d) člen 14(2) (možnost, da član Sveta ugovarja posvetovanju, če besedilo predlaganih sprememb ni sestavljeno v jeziku, ki ga član izpostavi).

PRILOGA V

Metode dela v Svetu

Priprava sej

1.

Predsedstvo zagotovi, da delovna skupina ali odbor predloži zadevo Coreperju le, kadar je smiselno pričakovati, da bo na tej ravni dosežen napredek ali da bodo pojasnjena stališča. Prav tako se zadeva lahko vrne delovni skupini ali odboru le, kadar je to potrebno, v vsakem primeru pa le z zahtevo, da obravnava natančno določen problem.

2.

Predsedstvo sprejme ukrepe, potrebne za pospešitev dela med sejami. S soglasjem delovne skupine ali odbora lahko na primer na čim bolj učinkovit način opravi potrebna posvetovanja o posebnih problemih, da nato poroča zadevni delovni skupini ali odboru o možnih rešitvah. Lahko opravi tudi pisna posvetovanja, tako da delegacije zaprosi, da pred naslednjo sejo delovne skupine ali odbora predložijo pisne pripombe k predlogu.

3.

Delegacije po potrebi pred naslednjo sejo v pisni obliki predložijo stališča, ki naj bi jih zagovarjale na tej seji. Kadar to vključuje predloge za spremembo besedila, delegacije predlagajo natančno določeno besedilo. Kadar koli je to mogoče, delegacije, ki imajo enaka stališča, pisne pripombe predložijo skupaj.

4.

Coreper se izogiba obravnavi zadev, ki so bile obravnavane že med pripravo njegove seje. To velja zlasti za točke pod „I“, informacije o organizaciji in vrstnem redu obravnavanih točk ter informacije o dnevnem redu in organizaciji naslednjih sej Sveta. Če je mogoče, delegacije morebitne točke pod „razno“ predložijo med pripravo seje Coreperja in ne na samem Coreperju.

5.

Predsedstvo med pripravo seje Coreperja delegacijam čim prej posreduje vse informacije, potrebne za temeljito pripravo seje Coreperja, vključno s tem, kaj pričakuje od razprave o posamezni točki dnevnega reda. Predsedstvo hkrati po potrebi spodbuja delegacije, da med pripravo seje Coreperja drugim delegacijam posredujejo informacije o stališčih, ki jih bodo zagovarjale v okviru Coreperja. Na tej podlagi predsedstvo dokončno določi dnevni red Coreperja. Predsedstvo lahko skupine, ki pripravljajo seje Coreperja, po potrebi skliče pogosteje.

Potek sej

6.	Nobena točka se ne vključi na dnevni red Sveta le zaradi predstavitve s strani Komisije ali člana Sveta, razen kadar se načrtuje razprava o novih pomembnih pobudah.

7.

Predsedstvo se izogiba uvrščanju zgolj informativnih točk na dnevni red Coreperja. Take informacije, npr. o rezultatih sestankov v drugih forumih ali s tretjo državo ali drugo institucijo, o postopkovnih ali organizacijskih vprašanjih itn., je treba namesto tega poslati delegacijam med pripravo seje Coreperja, po možnosti v pisni obliki, in se na sejah Coreperja ne bi smele ponavljati.

8.	Na začetku seje poda predsedstvo vse potrebne dodatne informacije o poteku seje in zlasti navede, koliko časa bo namenilo posamezni točki. Izogiba se dolgim uvodom in ponavljanju informacij, ki jih delegacije že poznajo.

9.	Na začetku posvetovanja o vsebinski točki predsedstvo glede na vrsto razprave, ki je potrebna, delegacijam sporoči, koliko časa lahko najdlje traja njihov prispevek o tej točki. V večini primerov njihov prispevek ne bi smel trajati dlje kot dve minuti.

10.	Dajanje besede celotnemu omizju po vrsti načeloma ni sprejemljivo; to se lahko stori le v izjemnih okoliščinah za posebna vprašanja, pri čemer predsedstvo časovno omeji trajanje izjav.

11.	Predsedstvo posvetovanja, kolikor je mogoče, usmerja, zlasti tako, da zaprosi delegacije, naj se odzovejo na kompromisna besedila ali posamezne predloge.

12.	Med sejami in ob koncu sej predsedstvo ne podaja dolgih povzetkov razprav in se omeji na kratek sklep o doseženih rezultatih (glede vsebine in/ali postopka).

13.	Delegacije se morajo izogibati ponavljanju točk, ki so jih predstavili predhodni govorniki. Njihove izjave naj bodo kratke, vsebinske in povezane s točko.

14.	Delegacije, ki zastopajo enaka stališča, naj se posvetujejo, tako da lahko en sam govornik predstavi skupno stališče o določeni točki.

15.	Zaželeno je, da med razpravami o besedilih delegacije dajejo konkretne predloge osnutkov v pisni obliki, namesto da izrazijo le svoje nestrinjanje s posameznim predlogom.

16.	Razen če predsedstvo ne določi drugače, se delegacije vzdržijo besede, kadar soglašajo z zadevnim predlogom; v takem primeru se molk šteje kot načelno soglasje.

PRILOGA VI

Določbe o obliki aktov

A.   Oblika uredb:

1.

Uredbe, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter uredbe Sveta vsebujejo: (a) v svojem naslovu besedo „Uredba“, ki ji sledi serijska številka, datum sprejetja in navedba vsebine; Če gre za izvedbeno uredbo, ki jo Svet sprejme v skladu s členom 291(2) PDEU, je v naslovu njenega besedila navedeno „izvedbena uredba“; (b) besede „Evropski parlament in Svet Evropske unije sta“ ali „Svet Evropske unije je“; (c) sklicevanje na določbe, na podlagi katerih je uredba sprejeta, pred tem pa besedilo „ob upoštevanju“; (d) navedbo, ki vsebuje sklicevanje na predložene predloge ter na pridobljena mnenja in opravljena posvetovanja; (e) obrazložitev uredbe, pred tem pa besedilo „ob upoštevanju naslednjega:“, pri čemer so uvodne izjave oštevilčene; (f) besedilo „sprejela naslednjo uredbo“ ali „sprejel naslednjo uredbo“, ki mu sledi normativni del uredbe.

2.	Uredbe so razdeljene na člene, ki so po potrebi združeni v poglavja in oddelke.

3.	V zadnjem členu uredbe je določen datum začetka veljavnosti, kadar je ta datum pred ali po dvajsetem dnevu po objavi.

4.

Zadnjemu členu uredbe sledi besedilo: (a) (i) „Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.“; ali (ii) „Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama“ vselej, kadar se akt ne uporablja za vse države članice ali v vseh državah članicah (35); (b) „V …“ ter datum sprejetja uredbe in (c) v primeru: (i) uredbe, ki jo skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet: „Za Evropski parlament Predsednik“ „Za Svet Predsednik“ čemur sledi ime predsednika Evropskega parlamenta in predsednika Sveta v času, ko je bila uredba sprejeta; (ii) uredbe Sveta: „Za Svet Predsednik“ čemur sledi ime predsednika Sveta v času, ko je bila uredba sprejeta.

B.   Oblika direktiv, sklepov, priporočil in mnenj

1.

Direktive in in sklepi, ki jih skupaj sprejmeta Evropski parlament in Svet, ter direktive in sklepi Sveta v svojem naslovu vsebujejo besedo „Direktiva“ ali „Sklep“. Če gre za izvedbeno direktivo ali sklep, ki ga Svet sprejme v skladu s členom 291(2) PDEU, je v naslovu besedila navedeno „Izvedbena direktiva“ ali „Izvedbeni sklep“.

2.	Priporočila in mnenja, ki jih izda Svet, v svojem naslovu vsebujejo besedo „Priporočilo“ ali „Mnenje“.

3.	Določbe, ki se nanašajo na uredbe, navedene pod A, se ob upoštevanju ustreznih določb Pogodb smiselno uporabljajo za direktive in sklepe.

C.   Oblika sklepov iz člena 25 PEU

Ti sklepi v svojem naslovu vsebujejo

„Sklep Sveta“, serijsko številko (leto/številka/SZVP), datum sprejetja in vsebino.