EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 32009D0912

Odločba št. 912/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o udeležbi Skupnosti pri evropskem meroslovnem raziskovalnem in razvojnem programu, ki ga izvaja več držav članic (Besedilo velja za EGP)

OJ L 257, 30.9.2009, p. 12–25 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
Special edition in Croatian: Chapter 08 Volume 004 P. 253 - 266

Legal status of the document In force

ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2009/912(1)/oj

30.9.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

L 257/12


ODLOČBA št. 912/2009/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. septembra 2009

o udeležbi Skupnosti pri evropskem meroslovnem raziskovalnem in razvojnem programu, ki ga izvaja več držav članic

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti člena 169 in drugega odstavka člena 172 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (1),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Sklep št. 1982/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o Sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (3) (Sedmi okvirni program) ureja sodelovanje Skupnosti v raziskovalnih in razvojnih programih (R&R), ki jih izvaja več držav članic, ter v strukturah, ustanovljenih za izvajanje teh programov, v smislu člena 169 Pogodbe.

(2)

Sedmi okvirni program je opredelil več meril za določanje področij za take pobude v skladu s členom 169: pomembnost za cilje Skupnosti, jasna opredelitev cilja, ki mu je treba slediti, in njegova pomembnost za cilje Okvirnega programa, prisotnost že obstoječe osnove (obstoječi ali predvideni nacionalni raziskovalni programi), evropska dodana vrednost, kritična masa ob upoštevanju obsega in števila vključenih programov ter podobnost dejavnosti, ki jih zajemajo, in učinkovitost člena 169 kot najprimernejšega sredstva za doseganje ciljev.

(3)

Odločba Sveta 2006/971/ES z dne 19. decembra 2006 o posebnem programu „Sodelovanje“ za izvajanje Sedmega okvirnega programa Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (4) (posebni program „Sodelovanje“) spodbuja večtematski pristop do raziskovalnih vsebin, pomembnih za eno ali več tem Sedmega okvirnega programa, in v povezavi s tem je bila pobuda v skladu s členom 169 na področju meroslovja opredeljena kot ena izmed pobud, primernih za udeležbo Skupnosti v nacionalnih raziskovalnih programih, ki se skupaj izvajajo na podlagi člena 169 Pogodbe.

(4)

Meroslovje je meddisciplinarno znanstveno področje, ki je pomemben sestavni del sodobne družbe znanja. Zanesljivi in primerljivi merilni standardi ter ustrezne potrjene merilne in preskusne metode podpirajo postopke znanstvenega napredka in tehnoloških inovacij in imajo zato velik vpliv na gospodarstvo in kakovost življenja v Evropi.

(5)

Trenutno veliko R&R programov ali dejavnosti, ki jih izvajajo države članice same na nacionalni ravni z namenom podpreti R&R v meroslovju, na evropski ravni ni dovolj dobro usklajenih in ne omogočajo zbiranja potrebne kritične mase, ki se zahteva na strateških področjih R&R.

(6)

V želji po skladnem pristopu na evropski ravni na področju meroslovja in po učinkovitem ukrepanju je več držav članic prevzelo pobudo pri oblikovanju skupnega programa R&R z nazivom „Evropski meroslovni raziskovalni program“ (EMRP), in sicer z namenom odzvati se na vedno večje zahteve v Evropi po najsodobnejšem meroslovju, zlasti na hitro rastočih tehnoloških področjih, ki bo delovalo kot orodje za inovacije, znanstvene raziskave in podporo politiki.

(7)

Komisija je v svojem delovnem programu za 2007–2008 z dne 11. junija 2007 za izvajanje posebnega programa „Sodelovanje“ predvidela finančno podporo za ERA-NET Plus na področju meroslovja z namenom pospešiti prehod med projektom „iMERA“ ERA-NET ter skupnim programom R&R na področju meroslovja, ki naj se izvede na podlagi člena 169 Pogodbe. Rezultat je bil razvoj EMRP, ki je opredelil glavne izzive in dejavnosti skupnega programa.

(8)

Cilj EMRP je podpirati znanstveni razvoj in inovacije z zagotovitvijo potrebnega pravnega in organizacijskega okvira za širše evropsko sodelovanje med državami članicami v zvezi z meroslovnim raziskovanjem na katerem koli tehničnem ali industrijskem področju. Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo ter Norveška, Švica in Turčija (sodelujoče države) so se dogovorile, da bodo skupaj usklajevale in izvajale dejavnosti, namenjene prispevanju k EMRP. Celotna vrednost njihove udeležbe je ocenjena na najmanj 200 milijonov EUR plus rezerva v višini 100 milijonov EUR za predlagano obdobje sedmih let.

(9)

Da bi povečali njegov vpliv, so se sodelujoče države dogovorile za udeležbo Skupnosti pri EMRP. Skupnost bi morala biti udeležena tako, da bi prispevala finančna sredstva, enaka prispevku sodelujočih držav do 200 milijonov EUR za celotno trajanje EMRP. Glede na to, da EMRP izpolnjuje znanstvene cilje Sedmega okvirnega programa in da so ukrepi na področju meroslovja horizontalne narave in niso neposredno povezani z desetimi temami, bi bilo treba EMRP skupno podpreti v zvezi z vsemi zadevnimi temami.

(10)

Na voljo so lahko tudi druge možnosti financiranja, med drugim iz Evropske investicijske banke (EIB), zlasti iz Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja, ki sta ga skupaj razvili EIB in Komisija na podlagi Priloge III k posebnemu programu „Sodelovanje“.

(11)

Finančno podporo Skupnosti bi bilo treba zagotoviti glede na opredelitev finančnega načrta, ki temelji na formalnih obvezah pristojnih nacionalnih organov, da skupaj izvajajo programe R&R ter dejavnosti na nacionalni ravni in prispevajo k financiranju skupnega izvajanja EMRP.

(12)

Skupno izvajanje nacionalnih raziskovalnih programov zahteva ustanovitev ali obstoj posebne izvedbene strukture, kot je določeno v posebnem programu „Sodelovanje“. Sodelujoče države članice so se sporazumele o taki posebni izvedbeni strukturi za izvajanje EMRP. Posebna izvedbena struktura bi morala biti prejemnica finančnega prispevka Skupnosti in zagotavljati učinkovito izvajanje EMRP.

(13)

Finančni prispevek Skupnosti bi moral biti odvisen od sredstev, ki jih dodelijo sodelujoče države članice, in od dejanskega plačevanja njihovih finančnih prispevkov.

(14)

Čeprav je Skupno raziskovalno središče oddelek Komisije, imajo njegovi inštituti raziskovalne zmogljivosti, ki so pomembne za EMRP in bi jih bilo treba uporabiti pri njegovem izvajanju. Zato je primerno, da se opredeli vloga Skupnega raziskovalnega središča v zvezi z upravičenostjo do sodelovanja in financiranja ter z njegovo vlogo v upravljanju EMRP.

(15)

Izplačilo finančnega prispevka Skupnosti bi moralo biti odvisno od splošnega sporazuma, ki ga skleneta Komisija v imenu Evropske skupnosti in posebna izvedbena struktura, vsebovati pa bi moral podrobno ureditev uporabe prispevka Skupnosti. Ta splošni sporazum bi moral vsebovati določbe, ki so potrebne, da se zagotovi zaščita finančnih interesov Skupnosti.

(16)

Obresti, ki jih ustvari finančni prispevek Skupnosti, bi se morale obravnavati kot namenski prejemki v skladu s členom 18(2) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (5) (Finančna uredba). Komisiji bi moralo biti omogočeno, da lahko ustrezno poviša najvišji prispevek Skupnosti, ki je naveden v tej odločbi.

(17)

Skupnost bi morala imeti pravico zmanjšati, zadržati ali ukiniti svoj finančni prispevek v primeru, da se EMRP ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo ali če sodelujoče države ne prispevajo ali delno ali z zamudo prispevajo k financiranju EMRP, pod pogoji, določenimi v splošnem sporazumu, ki ga skleneta Skupnost in posebna izvedbena struktura.

(18)

Za učinkovito izvajanje EMRP bi bilo treba na podlagi razpisov za zbiranje predlogov in pod okriljem posebne izvedbene strukture odobriti finančno podporo udeleženkam, ki sodelujejo v projektih EMRP, izbranih na centralni ravni. Taka finančna podpora in plačila bi morala biti pregledna in učinkovita.

(19)

Predloge bi morali centralno oceniti neodvisni strokovnjaki pod okriljem posebne izvedbene strukture. Prednostni seznam bi morala odobriti posebna izvedbena struktura in bi moral biti zavezujoč za dodeljevanje sredstev iz finančnega prispevka Skupnosti in nacionalnih namenskih proračunskih sredstev za projekte EMRP.

(20)

V skladu s Finančno uredbo in Uredbo Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (6) (Izvedbena pravila), bi se moral finančni prispevek Skupnosti upravljati v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Finančne uredbe ter členi 35, 38(2) in 41 Izvedbenih pravil.

(21)

Vsaka država članica in vsaka država, pridružena Sedmemu okvirnemu programu, bi morala imeti pravico do sodelovanja pri EMRP.

(22)

V skladu s cilji Sedmega okvirnega programa bi moralo biti v EMRP omogočeno sodelovanje vsake države, če je tako sodelovanje predvideno z ustreznim mednarodnim sporazumom ter če s tem soglašajo Komisija v imenu Skupnosti in sodelujoče države. Skupnost bi morala imeti v skladu s Sedmim okvirnim programom ter pravili in pogoji, določenimi v tej odločbi, pravico, da se sporazume o pogojih svojega finančnega prispevka za EMRP glede sodelovanja takšnih drugih držav.

(23)

Sprejeti bi bilo treba ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter storiti vse potrebno za povračilo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (7), Uredbo Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (8), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (9).

(24)

Ključno je, da raziskovalne dejavnosti, ki se izvajajo na podlagi EMRP, spoštujejo temeljna etična načela, vključno s tistimi iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, in upoštevajo načelo enakopravnosti spolov.

(25)

Komisija bi morala opraviti vmesno oceno kakovosti in učinkovitosti izvajanja EMRP ter napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, pa tudi končno oceno.

(26)

Posebna izvedbena struktura bi morala udeležence v izbranih projektih EMRP spodbujati, naj svoje rezultate posredujejo in razširjajo ter poskrbijo, da bodo te informacije javno dostopne –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Finančni prispevek Skupnosti

1.   Skupnost finančno prispeva k „Evropskemu meroslovnemu raziskovalnemu programu“ (EMRP), ki ga skupaj izvajajo Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Madžarska, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo ter Norveška, Švica in Turčija (sodelujoče države).

2.   Finančni prispevek Skupnosti je za čas trajanja Sedmega okvirnega programa, v skladu z načeli iz prilog I in II, ki so sestavni del te odločbe, enak prispevku sodelujočih držav, a ne presega 200 milijonov EUR, izplača pa se iz dodeljenih sredstev splošnega proračuna Evropske unije.

3.   Finančni prispevek Skupnosti se izplača skupno iz proračunskih sredstev, dodeljenih vsem zadevnim temam posebnega programa „Sodelovanje“.

Člen 2

Pogoji za finančni prispevek Skupnosti

Finančni prispevek Skupnosti je odvisen od:

(a)

dokazov sodelujočih držav, da se EMRP, kakor je opisan v Prilogi I, učinkovito izvaja;

(b)

uradne ustanovitve posebne izvedbene strukture, ki je pravna oseba in je pristojna za izvajanje EMRP in prejemanje, dodeljevanje in spremljanje finančnega prispevka Skupnosti v okviru posrednega centraliziranega upravljanja v skladu s členoma 54(2)(c) in 56 Finančne uredbe ter členi 35, 38(2) in 41 Izvedbenih pravil;

(c)

uvedbe ustreznega in učinkovitega modela upravljanja za EMRP v skladu s Prilogo II;

(d)

učinkovitega izvajanja dejavnosti na podlagi EMRP iz Priloge I s strani posebne izvedbene strukture, ki vključuje pozive za zbiranje predlogov;

(e)

obveznosti sodelujočih držav, da prispevajo svoj delež k financiranju EMRP in da povečajo ta prispevek z rezervo v višini 50 %, tako da bodo pripravljene na visoko stopnjo uspeha udeleženk v projektih EMRP, ter dejanskega plačevanja finančnih prispevkov upravičenkam;

(f)

usklajenosti s predpisi Skupnosti o državni pomoči in zlasti s predpisi iz Okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave in razvoj ter inovacije (10);

(g)

zagotavljanja visoke stopnje znanstvene odličnosti in upoštevanja etičnih načel v skladu s splošnimi načeli Sedmega okvirnega programa, načela enakopravnosti spolov ter trajnostnega razvoja;

(h)

oblikovanja določb o pravicah intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti, izvedenih na podlagi EMRP, ter izvajanja in usklajevanja R&R programov ter dejavnosti, ki jih sodelujoče države na nacionalni ravni izvajajo tako, da prispevajo k spodbujanju ustvarjanja takšnega znanja ter podpiranju širše uporabe in razširjanja ustvarjenega znanja. Pristop bo sledil modelu, ki ga je vzpostavila Uredba (ES) št. 1906/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o določitvi pravil za udeležbo podjetij, raziskovalnih središč in univerz pri ukrepih v okviru Sedmega okvirnega programa in razširjanju rezultatov raziskav (2007–2013) (11) (Pravila za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu).

Člen 3

Dejavnosti EMRP

1.   Glavna dejavnost EMRP sestoji iz financiranja nadnacionalnih projektov EMRP, pri katerih sodeluje več partnerjev in ki obravnavajo raziskave, tehnološki razvoj, usposabljanje in dejavnosti razširjanja (projekti EMRP). V luči zgoščenih zmogljivosti v meroslovju bodo glavni del projektov EMRP izvajali nacionalni meroslovni inštituti in imenovani inštituti iz sodelujočih držav (predvsem specialistični inštituti, pristojni za nekatere nacionalne etalone in z njimi povezane storitve, ki niso zajete v dejavnostih nacionalnih meroslovnih inštitutov).

2.   Z namenom povečanja in diverzificiranja zmogljivosti v meroslovju je v okviru EMRP financiranih tudi več shem donacij za raziskovalce, ki dopolnjujejo projekte EMRP.

3.   Projekte EMRP se izbere in donacije za raziskovalce podeli po pozivih za zbiranje predlogov, ob upoštevanju načel enakega obravnavanja, preglednosti, neodvisne ocene, sofinanciranja, financiranja, ki ne prinaša zaslužka, in tudi brez retroaktivnega učinka iz člena 112(1) Finančne uredbe, kakor je navedeno v Prilogi I k tej odločbi.

4.   Glavna merila za ocenjevanje so smiselno tista iz člena 15(1)(a) in (b) Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu za projekte EMRP in sheme donacij za raziskovalce, v tem zaporedju. V pozivu za zbiranje pozivov so podrobneje opredeljena glavna merila za ocenjevanje. Uvedejo se lahko dodatna merila, pod pogojem, da so objavljena v pozivu za zbiranje predlogov, so nediskriminatorna in ne presegajo glavnih meril za ocenjevanje.

5.   Podrobnosti v zvezi z izvajanjem teh dejavnosti EMRP so določene v Prilogi I.

Člen 4

Vloga Skupnega raziskovalnega središča

1.   Skupno raziskovalno središče Komisije je upravičeno do sodelovanja v EMRP in do financiranja v njegovem okviru pod pogoji, primerljivimi s pogoji za nacionalne meroslovne inštitute sodelujočih držav.

2.   Lastni viri Skupnega raziskovalnega središča, ki jih ne krijejo finančna sredstva EMRP, se ne štejejo kot finančni prispevek Skupnosti v okviru člena 1.

3.   Inštitut Skupnega raziskovalnega središča, ki je odgovoren za meroslovje, kot oddelek Komisije, ki deluje v imenu Skupnosti, je upravičen do sodelovanja pri izvajanju EMRP znotraj posebne izvedbene strukture kot opazovalec brez glasovalnih pravic.

Člen 5

Sporazum med Skupnostjo in posebno izvedbeno strukturo

Podrobnejša ureditev za upravljanje in nadzor nad financami in za zaščito finančnih interesov Skupnosti se določi v splošnem sporazumu in letnih finančnih sporazumih, ki jih Komisija v imenu Skupnosti sklene s posebno izvedbeno strukturo.

Splošni sporazum vključuje zlasti naslednje določbe:

1.

opredelitev dodeljenih nalog;

2.

pogoje in podrobno ureditev za izvajanje nalog, vključno z ustreznimi določbami za razmejitev odgovornosti in organizacijo nadzorov, ki jih je treba izvajati;

3.

pravila za poročanje Komisiji o poteku izvajanja nalog;

4.

pogoje, pod katerimi se preneha izvajanje nalog;

5.

podrobno ureditev za nadzor, ki ga izvaja Komisija;

6.

pogoje, ki urejajo uporabo ločenih bančnih računov in ravnanje z nastalimi obrestmi;

7.

določbe, ki zagotavljajo preglednost ukrepov Skupnosti v zvezi z drugimi dejavnostmi posebne izvedbene strukture;

8.

zavezo, da agencija, organ ali subjekt ne bo storil nobenega dejanja, ki bi lahko povzročilo navzkrižje interesov v smislu člena 52(2) Finančne uredbe;

9.

določbe, ki urejajo pravice intelektualne lastnine, ki izhajajo iz dejavnosti, izvedenih v okviru EMRP iz člena 2;

10.

seznam meril, ki se ga uporabi pri vmesnih in končnih ocenah, med drugim tistih iz člena 13.

Člen 6

Obresti, ki jih ustvari finančni prispevek Skupnosti

V skladu s členom 18(2) Finančne uredbe se obresti, ki jih ustvari finančni prispevek Skupnosti, dodeljen EMRP, obravnavajo kot namenski prejemki. Komisija lahko ustrezno poviša najvišji prispevek Skupnosti iz člena 1(2) te odločbe.

Člen 7

Zmanjšanje, zadržanje ali ukinitev finančnega prispevka Skupnosti

Če se EMRP ne izvaja ali se izvaja neustrezno, delno ali z zamudo, lahko Skupnost zmanjša, zadrži ali ukine svoj finančni prispevek glede na dejansko izvajanje EMRP.

Če sodelujoče države ne prispevajo k financiranju EMRP ali k temu prispevajo le delno ali z zamudo, lahko Skupnost svoj finančni prispevek zmanjša glede na dejanski znesek javnih sredstev, ki ga prispevajo sodelujoče države, in pod pogoji iz splošnega sporazuma, ki ga skleneta Komisija in posebna izvedbena struktura.

Člen 8

Zaščita finančnih interesov Skupnosti s strani sodelujočih držav

Sodelujoče države članice pri izvajanju EMRP sprejmejo zakonodajne, regulativne, upravne ali druge ukrepe za zaščito finančnih interesov Skupnosti. Sodelujoče države zlasti sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev plačila vseh zneskov, ki jih dolgujejo Skupnosti v skladu s členom 54(2)(c) Finančne uredbe in členom 38(2) Izvedbenih pravil.

Člen 9

Nadzor Računskega sodišča

Komisija in Računsko sodišče sta, prek svojih uradnikov ali zastopnikov, upravičena do opravljanja vseh potrebnih pregledov in inšpekcij, da se zagotovi ustrezno upravljanje sredstev Skupnosti in da se zaščitijo finančni interesi Skupnosti pred zlorabami ali nepravilnostmi. V ta namen sodelujoče države in/ali posebna izvedbena struktura Komisiji in Računskemu sodišču pravočasno dajo na razpolago vse ustrezne dokumente.

Člen 10

Obveščanje

Komisija sporoči vse potrebne podatke Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Sodelujoče države članice so pozvane, da prek posebne izvedbene strukture predložijo Komisiji kakršne koli dodatne informacije, ki jih zahtevajo Evropski parlament, Svet ali Računsko sodišče v zvezi s finančnim upravljanjem posebne izvedbene strukture, ki je skladna s splošnimi zahtevami v zvezi s poročanjem iz člena 13.

Člen 11

Udeležba drugih držav članic in pridruženih držav

EMRP se lahko pridruži vsaka država članica in vsaka država, pridružena Sedmemu okvirnemu programu, v skladu z merili, določenimi v členu 2(e) in (f) te odločbe, ter se obravnava kot sodelujoča država.

Člen 12

Udeležba drugih tretjih držav

Sodelujoče države in Komisija se lahko dogovorijo o udeležbi katere koli druge države, ob izpolnjevanju pogojev iz člena 2(e) in pod pogojem, da takšno udeležbo predvideva ustrezni mednarodni sporazum. Opredelijo pogoje, pod katerimi so pravni subjekti s sedežem v tej državi in posamezniki, ki imajo v njej stalno prebivališče, upravičeni do financiranja EMRP.

Člen 13

Letno poročilo in ocena

Letno poročilo o Sedmem okvirnem programu, ki se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu v skladu s členom 173 Pogodbe, vključuje poročilo o dejavnostih EMRP.

Komisija opravi vmesno oceno EMRP tri leta po začetku EMRP. Ta ocena zajema napredek pri doseganju zastavljenih ciljev iz Priloge I, priporočila EMRP o najprimernejših načinih za dodatno okrepitev povezovanja ter kakovost in učinkovitost izvajanja, vključno z znanstvenim, upravljavskim in finančnim povezovanjem, ter vprašanje, ali je višina finančnih prispevkov sodelujočih držav primerna glede na potencialno povpraševanje njihovih nacionalnih raziskovalnih skupnosti.

Komisija sporoči ugotovitve te ocene Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s svojimi pripombami in po potrebi s predlogi za spremembo te odločbe.

Komisija ob zaključku udeležbe Skupnosti v EMRP, vendar najpozneje leta 2017, ob pomoči neodvisne skupine strokovnjakov izvede končno oceno splošnih, posebnih in operativnih ciljev EMRP.

Ta skupina svojo presojo utemelji med drugim z naslednjimi kazalniki:

(a)

z znanstveno odličnostjo projektov in dodeljenimi donacijami, kot je to razvidno iz števila objav, patentov in drugih znanstvenih kazalnikov rezultata;

(b)

s stopnjo udeležbe zunanjih raziskovalcev in raziskovalnih ustanov pri programu;

(c)

s povečanjem meroslovne zmogljivosti držav članic in držav, pridruženih k Sedmemu okvirnemu programu, v katerih so meroslovni programi še na zgodnji stopnji razvoja;

(d)

s številom in kakovostjo dejavnosti usposabljanja;

(e)

s številom in kakovostjo dejavnosti, povezanih s sporočanjem in širjenjem na področju meroslovja.

Rezultate končne ocene predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 14

Začetek veljavnosti

Ta odločba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Naslovniki

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Strasbourgu, 16. septembra 2009

Za Evropski parlament

Predsednik

J. BUZEK

Za Svet

Predsednica

C. MALMSTRÖM


(1)  Mnenje z dne 25. marca 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu).

(2)  Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 27. julija 2009.

(3)  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.

(4)  UL L 400, 30.12.2006, str. 86.

(5)  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.

(6)  UL L 357, 31.12.2002, str. 1.

(7)  UL L 312, 23.12.1995, str. 1.

(8)  UL L 292, 15.11.1996, str. 2.

(9)  UL L 136, 31.5.1999, str. 1.

(10)  UL C 323, 30.12.2006, str. 1.

(11)  UL L 391, 30.12.2006, str. 1.


PRILOGA I

Opis ciljev in dejavnosti Evropskega meroslovnega raziskovalnega programa (EMRP)

I.   CILJI

V današnjem globalnem gospodarstvu meroslovje znatno prispeva k tehnološkemu in gospodarskemu razvoju mnogih držav po svetu. Meroslovne raziskave so potrebne za reševanje družbenih problemov in primeri takih raziskav vplivajo na področja, kot so vesolje, vključno s satelitsko navigacijo, varnostjo, zdravstveno oskrbo, industrijo polprevodnikov in podnebnimi spremembami. Za meroslovne raziskave je značilno, da imajo velike javne koristi, so pa tudi glavna podporna dejavnost za vladno ureditev in standardizacijo. Meroslovje je skrito očem javnosti, vendar pa je zelo pomembno za pospeševanje sodobne trgovine in komunikacij. Dostop do trgov lahko ovira pomanjkanje enotnih in natančnih mer za težo in dolžino. Vse velike svetovne gospodarske sile so priznale, da so tehnološke raziskave in razvoj v meroslovju bistvenega pomena za dolgotrajno gospodarsko rast naprednih držav.

Meroslovje je v mnogih državah že dolgo pomembna prednostna naloga. Vendar pa evropske države svoje nacionalne meroslovne raziskovalne programe (NMRP) izvajajo popolnoma ločeno in države članice EU same ne uspejo ustvariti enotnega in resnično integriranega Evropskega meroslovnega raziskovalnega programa (EMRP). Nacionalni meroslovni inštituti (NMI), ki jih podpirajo imenovani inštituti (DI), so odgovorni za izvajanje nacionalnih meroslovnih raziskovalnih programov na podlagi institucionalnega financiranja centralnih vladnih agencij ali ministrstev. Evropska meroslovna raziskovalna skupnost je posebna skupnost, ki nima veliko skupnega z raziskovalnimi organizacijami ali akademskim svetom. Je močno razdrobljena in sestavljena iz nekaj centrov globalne odličnosti, ki bi imeli koristi od širše konkurence na mednarodni ravni. Očitno je, da prihaja do podvajanja raziskav.

Pravica Skupnosti, da deluje na tem področju, je zagotovljena v več členih Pogodbe, ki določajo usklajevanje in sodelovanje na področju raziskav med državami članicami in Skupnostjo. Člen 165 določa: „Skupnost in države članice usklajujejo svoje raziskovalne in tehnološkorazvojne dejavnosti, da bi zagotovile skladnost med nacionalnimi politikami in politiko Skupnosti“. Člen 169 poziva Skupnost, naj uredi udeležbo v R&R programih, ki jih izvaja več držav članic. Ukrep Skupnosti se zdi zelo upravičen, saj države članice same verjetno ne bodo uspele obravnavati teh problemov.

EMRP bo združil nacionalne programe 22 sodelujočih držav v enoten skupni raziskovalni program in podpiral zlasti cilje evropskih nacionalnih merilnih sistemov. Cilji EMRP so pospešiti razvoj, uveljavitev in koriščenje novih merilnih tehnik, etalonov, postopkov, instrumentov, referenčnih materialov in znanja, namenjenih pospeševanju inovativnih razvojnih dogodkov v industriji in gospodarstvu, kar bo izboljšalo kakovost podatkov za znanost, industrijo in oblikovanje politik ter podprlo razvoj in izvajanje direktiv in uredb.

EMRP bo te cilje dosegel na naslednji način:

(a)

z združevanjem odličnosti v meroslovnem raziskovanju – z ustvarjanjem konkurenčnih skupnih raziskovalnih projektov (EMRP projekti) z združevanjem zmogljivosti zadostne kritične mase iz mrež NMI in DI iz sodelujočih držav za obravnavo velikih meroslovnih izzivov, s katerimi se soočamo na evropski ravni;

(b)

z odprtostjo sistema za vrhunske znanstvene dosežke – s povečanjem udeležbe širše evropske raziskovalne skupnosti s pomočjo donacij za raziskovalce;

(c)

s krepitvijo zmogljivosti – s krepitvijo usposobljenosti evropske meroslovne raziskovalne skupnosti s pomočjo donacij za mobilnost raziskovalcev, namenjenih tistim državam članicam EURAMET z omejenimi zmogljivostmi za meroslovno raziskovanje.

EMRP bo dopolnjeval tekoče nacionalne programe in dejavnosti, usmerjene v obravnavo popolnoma nacionalnih prednostnih nalog.

Pobuda EMRP je namenjena prilagoditvi in integraciji zadevnih nacionalnih meroslovnih raziskovalnih dejavnosti za vzpostavitev skupnega raziskovalnega programa za znanstveno, upravljavsko in finančno povezovanje, kar bo izjemen prispevek evropskemu raziskovalnemu prostoru in bo podpiralo koncepte v lizbonski strategiji za Evropo kot „najbolj konkurenčno in dinamično na znanju vodeno gospodarstvo“. Znanstveno povezovanje se doseže s skupno opredelitvijo in izvajanjem dejavnosti v okviru EMRP. Upravno povezovanje se doseže z uporabo EURAMET e.V., po nemški zakonodaji neprofitnega združenja, kot posebne izvedbene strukture, ki jo podrobneje urejajo določila iz Priloge II.

Finančno povezovanje pomeni, da se sodelujoče države dejansko zavežejo prispevanju k financiranju EMRP, in sicer z zagotavljanjem nacionalnega financiranja vsem upravičenim udeležencem v izbranih projektih EMRP iz nacionalnih rezerviranih proračunov za EMRP, po potrebi s črpanjem iz rezerve, ki znaša 50 % teh proračunov, in z zagotavljanjem prispevkov v gotovini v skupno blagajno za financiranje donacij raziskovalcem za odličnost in za mobilnost raziskovalcev, poleg celotnega financiranja tekočih stroškov EMRP. Drug element finančnega povezovanja je enoten pristop do upravičenih stroškov, ki so predmet pravil Sedmega okvirnega programa.

II.   DEJAVNOSTI

EMRP je sestavljen iz raziskovalnih dejavnosti in dejavnosti tehnološkega razvoja štirih vrst:

A.   Glavna dejavnost je sestavljena iz nadnacionalnih projektov EMRP, pri katerih sodeluje več partnerjev in ki obravnavajo raziskave, tehnološki razvoj, usposabljanje in dejavnosti razširjanja. V luči zgoščenih zmogljivosti v meroslovju bodo glavni del projektov EMRP izvajali NMI in DI iz sodelujočih držav.

B.   Z namenom povečanja in diverzifikacije zmogljivosti v meroslovju se vzpostavijo tri sheme donacij:

B1.   Za povečanje števila organizacij z zmogljivostmi, tesno povezanimi z meroslovjem, se organizacijam in/ali posameznikom iz širše raziskovalne skupnosti v državah članicah in državah, pridruženih k Sedmemu okvirnemu programu, dajo na voljo donacije raziskovalcem za odličnost, ki lahko bistveno prispevajo k raziskovalnim dejavnostim skupnega programa. Vsaka izbrana organizacija in/ali posameznik je pridružen projektu EMRP.

B2.   Z namenom razvoja zmogljivosti posameznikov v meroslovju s pomočjo mobilnosti se donacije za mobilnost raziskovalcev dajo na voljo:

1.

raziskovalcem iz NMI in DI sodelujočih držav;

2.

raziskovalcem, ki koristijo, posamezno ali prek njihovih organizacij, donacijo raziskovalcem za odličnost, in

3.

raziskovalcem iz držav članic EURAMET, ki ne sodelujejo pri EMRP in imajo trenutno omejene ali nikakršne zmogljivosti za meroslovno raziskovanje.

Te donacije za mobilnost raziskovalcev raziskovalcem omogočijo, da ostanejo v NMI ali DI, ki sodeluje pri projektu EMRP, ali v organizaciji, ki koristi donacijo raziskovalcem za odličnost.

B3.   Da se zagotovi trajnost sodelovanja med NMI in DI sodelujočih držav in da se oblikuje naslednja generacija izkušenih meroslovnih raziskovalcev, se donacije za mobilnost mladih raziskovalcev da na voljo mladim raziskovalcem iz NMI in DI sodelujočih držav, in sicer da se jim omogoči, da ostanejo v NMI ali DI, v organizaciji, ki koristi donacijo raziskovalcem za odličnost, ali v drugi organizaciji, ki v raziskovalnem projektu EMRP sodeluje na lastne stroške.

Kjer je primerno, se te dejavnosti okrepijo s pomočjo sodelovanja z drugimi zadevnimi in zainteresiranimi organizacijami v Evropi ali zunaj nje, ki sodelujejo na lastne stroške.

Poleg tega so dejavnosti mreženja deležne omejene podpore z namenom spodbujanja EMRP in povečanja njegovega učinka. Te dejavnosti po potrebi vključujejo vzdrževanje in posodabljanje opredeljenih raziskovalnih področij EMRP s pomočjo dejavnosti, kot so delavnice, in stiki z drugimi ustreznimi zainteresiranimi stranmi v Evropi in zunaj nje.

III.   IZVAJANJE DEJAVNOSTI

Izbira projektov EMRP in dodeljevanje donacij raziskovalcem za odličnost in donacij za mobilnost raziskovalcev sta predmet periodičnih pozivov za zbiranje predlogov. V okvirnem koledarju so pozivi za zbiranje predlogov predvideni vsakih 12 do 18 mesecev v obdobju, ki ni daljše od sedmih let. Dodelitev donacij za mobilnost mladih raziskovalcev je predmet stalnega poziva.

A.   Projekti EMRP

(a)

Poziv za potencialne raziskovalne teme projektov EMRP (1. stopnja):

Pred vsakim pozivom za zbiranje predlogov za projekte EMRP je treba opredeliti teme zadevnega poziva, in sicer ob upoštevanju korakov, določenih spodaj. Prvič, odbor EMRP (glej Prilogo II) po posvetu s Komisijo opredeli dele raziskovalnih dejavnosti, vključenih v EMRP, ki bodo predmet poziva za zbiranje predlogov. Drugič, raziskovalna skupnost – kateri koli zainteresiran posameznik ali organizacija – se prek javnega razpisa pozove, naj predlaga potencialne raziskovalne teme. Tretjič, odbor EMRP se dogovori o najboljših predlaganih potencialnih temah. Odbor EMRP lahko spremeni, loči ali združi predlagane teme in uvede nove, da na 2. stopnji optimizira poziv za zbiranje predlogov. Odbor EMRP zagotovi, da ni mogoče izslediti prvotnih predlagateljev končnih raziskovalnih tem in so te zato anonimne.

(b)

Poziv za zbiranje predlogov za projekte EMRP (2. stopnja):

Ko so raziskovalne teme izbrane, EURAMET e.V. objavi poziv za zbiranje predlogov ter raziskovalne skupine iz NMI in DI sodelujočih držav povabi k oblikovanju konzorcija in predložitvi projektnih predlogov.

Poziv za zbiranje predlogov traja najmanj dva meseca.

EURAMET e.V. oceni vsak prejet predlog, pri tem pa mu pomagajo najmanj trije neodvisni strokovnjaki, imenovani na podlagi meril iz Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu. Strokovnjaki sestavijo prednostni seznam, ki je zavezujoč za dodelitev financiranja Skupnosti in nacionalnega financiranja.

Za projekte EMRP veljajo naslednja glavna merila za ocenjevanje:

(i)

znanstvena in/ali tehnološka odličnost;

(ii)

ustreznost glede na cilje programa EMRP;

(iii)

možni vpliv prek razvoja, razširjanja in uporabe rezultatov projekta;

(iv)

kakovost in učinkovitost izvajanja in upravljanja.

V pozivu za zbiranje predlogov so podrobneje opredeljena glavna merila za ocenjevanje. Uvedejo se lahko dodatna merila, pod pogojem, da so objavljena v pozivu za zbiranje predlogov, so nediskriminatorna in ne presegajo glavnih meril za ocenjevanje.

Konzorcij, ki predloži predlog za projekt EMRP, lahko vključuje kateri koli drug evropski ali neevropski subjekt, ki ni upravičen do financiranja, pod pogojem, da lahko ta subjekt realno dokaže, da razpolaga s sredstvi, potrebnimi za udeležbo.

Konzorcij lahko že na stopnji predložitve predloga za projekt EMRP vključi predlog za donacijo raziskovalcem za odličnost, pod pogojem, da to projektu doda potrebno znanstveno vrednost. V tem primeru je ocena predloga za donacijo raziskovalcem za odličnost del globalne ocene projekta. Izbira projekta za financiranje pomeni tudi že dodelitev takšne donacije.

Raziskovalni svet EURAMET e.V., kot je navedeno v Prilogi II, izda svoje neodvisno mnenje o splošnih rezultatih ocene poziva za zbiranje predlogov za projekte EMRP (1. in 2. stopnja), toda ne za posamezne projekte EMRP. To mnenje EURAMET e.V. ustrezno upošteva pri naslednjih pozivih za zbiranje predlogov.

B.   Poziv za zbiranje predlogov za donacije raziskovalcem za odličnost in za donacije za mobilnost raziskovalcev (3. stopnja)

Objavo seznama izbranih predlogov za projekte EMRP spremlja poziv širši raziskovalni skupnosti za pridružitev projektom EMRP prek donacij raziskovalcem za odličnost in/ali donacij za mobilnost raziskovalcev.

Vsak konzorcij za projekt EMRP se pozove (razen če je že predložil predlog za donacije za mobilnost raziskovalcev in odličnost ob predložitvi predloga za projekt EMRP, kot je opisano v sedmem odstavku oddelka A(b)), da začne, v roku treh mesecev po začetku veljavnosti pogodbe o projektu EMRP, poziv za zbiranje predlogov za določitev potencialnih upravičencev in da EURAMET e.V. predlaga dodelitev donacije raziskovalcem za odličnost in/ali donacije za mobilnost raziskovalcev. Okvirna razčlenitev financiranja EMRP se izračuna tako, da bi moral biti v povprečju vsak projekt EMRP povezan z vsaj eno donacijo raziskovalcem za odličnost in/ali donacijo za mobilnost raziskovalcev. Vendar pa to ni obvezujoče in ta vrsta donacije se izvede na najbolj prilagodljiv način.

Konzorcij za projekt EMRP objavi poziv za zbiranje predlogov v najmanj enem mednarodnem časopisu in nacionalnih časopisih v treh sodelujočih državah. Poleg tega je odgovoren za čim bolj obsežno oglaševanje poziva s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o Sedmem okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur, ter s pomočjo nacionalnih kontaktnih točk, ki jih vzpostavijo države članice in države, pridružene k Sedmemu okvirnemu programu. Poleg tega objava in oglaševanje poziva za zbiranje predlogov ustrezata vsem navodilom in smernicam, ki jih oblikuje EURAMET e.V. Konzorcij EURAMET e.V. obvesti o pozivu in njegovi vsebini najpozneje 30 dni pred pričakovanim datumom objave. EURAMET e.V. preveri ustreznost poziva z zadevnimi pravili, navodili in smernicami.

Poziv za zbiranje predlogov traja najmanj pet tednov.

Konzorcij za projekt EMRP oceni prejete predloge s pomočjo najmanj dveh neodvisnih strokovnjakov, imenovanih na podlagi Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu.

Za oceno predlogov veljajo naslednja glavna merila za ocenjevanje:

(i)

znanstvena in/ali tehnološka odličnost;

(ii)

ustreznost glede na cilje projekta EMRP;

(iii)

kakovost in zmogljivost izvajanja vlagateljev in njihov potencial za nadaljnji napredek;

(iv)

kakovost predlagane dejavnosti v zvezi z znanstvenim usposabljanjem in/ali prenosom znanja.

V pozivu za zbiranje predlogov so podrobneje opredeljena glavna merila za ocenjevanje. Uvedejo se lahko dodatna merila, pod pogojem, da so objavljena v pozivu za zbiranje predlogov, so nediskriminatorna in ne presegajo glavnih meril za ocenjevanje.

Konzorcij za projekt EMRP predlaga EURAMET e.V. dodelitev donacije upravičencu in mu poroča o vodenju poziva za zbiranje predlogov, vključno z načinom objave ter imeni in pripadnostjo strokovnjakov, ki so sodelovali pri ocenjevanju. V 45 dneh od prejema tega predloga EURAMET e.V. dodeli donacijo ali pa dodelitev zavrne, če izbira ni potekala v skladu z zadevnimi pravili, navodili in smernicami.

EURAMET e.V. evropske države, ki imajo v meroslovnem raziskovanju omejene zmogljivosti ali ki teh sploh nimajo, pozove, naj raziskovalne inštitute in univerze spodbudi k prijavi za donacije za mobilnost raziskovalcev kot enemu izmed načinov izgradnje zmogljivosti v meroslovnem raziskovanju.

C.   Donacije za mobilnost mladih raziskovalcev

EURAMET e.V. začne trajen poziv za zbiranje predlogov za donacije za mobilnost mladih raziskovalcev in ga objavi v najmanj enem mednarodnem časopisu in nacionalnih časopisih v treh sodelujočih državah. Poleg tega je odgovoren za čim bolj obsežno oglaševanje poziva za zbiranje predlogov s pomočjo posebne informacijske podpore, zlasti spletnih strani o Sedmem okvirnem programu, strokovnega tiska in brošur, ter s pomočjo nacionalnih kontaktnih točk, ki jih vzpostavijo države članice in države, pridružene k Sedmemu okvirnemu programu.

Predloge predložijo raziskovalci in organizacije (NMI, DI ali druge organizacije, ki sodelujejo v projektu EMRP), ki pošiljajo in sprejemajo. Izvede se okvirna razčlenitev EMRP, tako da mora biti v povprečju vsak projekt EMRP povezan z vsaj eno donacijo za mobilnost mladih raziskovalcev. Vendar pa to ni obvezujoče in ta vrsta donacije se izvede na najbolj prilagodljiv način. EURAMET e.V. oceni prejete predloge.

Veljajo naslednja glavna merila za ocenjevanje:

(i)

znanstvena in/ali tehnološka odličnost;

(ii)

ustreznost glede na cilje projekta EMRP;

(iii)

kakovost in zmogljivost izvajanja vlagateljev in njihov potencial za nadaljnji napredek;

(iv)

kakovost predlagane dejavnosti v zvezi z znanstvenim usposabljanjem in/ali prenosom znanja.

V pozivu za zbiranje predlogov so podrobneje opredeljena glavna merila za ocenjevanje. Uvedejo se lahko dodatna merila, pod pogojem, da so objavljena v pozivu za zbiranje predlogov, so nediskriminatorna in ne presegajo glavnih meril za ocenjevanje.

EURAMET e.V. določi dva roka na leto, ko dodeli te donacije s pomočjo poenostavljenega postopka, ki temelji na mnenju vsaj dveh neodvisnih strokovnjakov na predlog, ki so o vseh predlogih razpravljali in jih razvrstili.

D.   Rekapitulacijska tabela

Vrsta financiranja

Upravičene organizacije (1)

Upravičene države

Merila ocenjevanja

A.

Projekt EMRP (konzorcij)

NMI in DI

Sodelujoče države v EMRP

Člen 15(1)(a) Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu

B1.

Donacije raziskovalcem za odličnost

 

Od:

1.

vsaka organizacija, razen NMI ali DI ali

2.

posamezni raziskovalec

 

Za:

projekt EMRP pri NMI ali DI

Države članice in države, pridružene k Sedmemu okvirnemu programu

Člen 15(1)(b) Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu

B2.

Donacije za mobilnost raziskovalcev

 

Od:

1.

NMI in DI ali

2.

organizacija, ki koristi donacijo raziskovalcem za odličnost

3.

raziskovalci iz držav članic EURAMET, ki ne sodelujejo v EMRP, ki imajo trenutno omejene zmogljivosti za meroslovno raziskovanje ali pa jih sploh nimajo

 

Za:

1.

NMI in DI ali

2.

organizacija, ki koristi donacijo raziskovalcem za odličnost

Države članice in države, pridružene k Sedmemu okvirnemu programu

Člen 15(1)(b) Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu

B3.

Donacije za mobilnost mladih raziskovalcev

 

Od:

NMI in DI

 

Za:

1.

NMI in DI ali

2.

druge organizacije, ki sodelujejo v projektu EMRP (konzorcij)

Sodelujoče države v EMRP

Člen 15(1)(b) Pravil za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu

IV.   MEHANIZEM FINANCIRANJA

A.   Financiranje na ravni programa

EMRP financirajo sodelujoče države in Skupnost.

Sodelujoče države določijo večletni finančni načrt za sodelovanje v EMRP in prispevanje k financiranju njegovih dejavnosti. Nacionalni prispevek je lahko iz obstoječih ali na novo ustvarjenih programov, pod pogojem, da so ti skladni z osnovnimi značilnostmi javno financiranega meroslovja najvišje ravni. Vsaka sodelujoča država poleg glavnih zahtev financiranja (rezerviran proračun EMRP) opredeli rezervo v višini 50 % teh zahtev, da se zagotovi prilagodljivost vodenja EMRP skozi ves čas trajanja in da se upošteva prednostni seznam. Financiranje EMRP vključuje zlasti obvezo prispevka k financiranju udeleženk v izbranih projektih EMRP iz nacionalnih rezerviranih proračunov za EMRP ter prispevka v gotovini s kvotami v sorazmerju z rezerviranimi proračuni EMRP v skupno blagajno za financiranje donacij za raziskovalce, poleg popolnega financiranja tekočih stroškov EMRP.

Celoten finančni prispevek Skupnosti za EMRP je po izračunih enak dejanskemu finančnemu prispevku sodelujočih držav (razen tekočih stroškov, ki presegajo 16 milijonov EUR, in rezerve), a največ 200 milijonov EUR. Ker so tekoči stroški vključeni v izračun enakega prispevka, jih mora upravičiti EURAMET e.V.

Za pokritje tekočih stroškov EURAMET e.V. se ne uporabi finančni prispevek Skupnosti.

B.   Okvirna razčlenitev financiranja

Skupaj: 400 milijonov EUR (+ 100 milijonov EUR rezerve)

Vrsta dejavnosti

Skupnost

200 milijonov EUR

Sodelujoče države

200 milijonov EUR

Skupaj

400 milijonov EUR

 

%

v milijonih EUR

%

v milijonih EUR

%

v milijonih EUR

Projektni predlogi za EMRP – modul (del A)

82 %

164

90 %

180

86 %

344

Predlogi za donacije za raziskovalce, modul (del B), financiranje do 100 %

18 %

36

2 %

4

10 %

40

B1.

Donacije raziskovalcem za odličnost

 

 

 

 

7,5 %

30

B2.

Donacije za mobilnost raziskovalcev

 

 

 

 

1,5 %

6

B3.

Donacije za mobilnost mladih raziskovalcev

 

 

 

 

1,0 %

4

Tekoči stroški (del C)

8 %

16 (2)

4 %

16

Skupaj

100 %

200

100 %

200

100 %

400

C.   Financiranje projektov EMRP in donacij za raziskovalce

Pri dodeljevanju sredstev iz rezerviranih proračunov za EMRP in prispevka Skupnosti za projekte EMRP se upošteva vrstni red na odobrenem prednostnem seznamu.

Finančni prispevek udeleženkam v teh projektih EMRP se izračuna v skladu z upravičenimi stroški, kot je opredeljeno v Pravilih za udeležbo pri Sedmem okvirnem programu. Če se rezerviran proračun za EMRP izčrpa zaradi visoke stopnje uspeha NMI in DI iz določene sodelujoče države, ta sodelujoča država uporabi sredstva iz rezerve v višini 50 % njenega rezerviranega proračuna EMRP, dodeljenega drugim izbranim predlogom v vrstnem redu glede na prednostni seznam.

Prispevek Skupnosti za projekte EMRP je za vsak poziv za zbiranje predlogov določen v obliki odstotka upravičenih stroškov, nižjih od 50 %. EURAMET e.V. ga neposredno prenese udeleženkam v projektu EMRP.

Nacionalni prispevki za projekte EMRP se zagotovijo s pomočjo zadevnih nacionalnih mehanizmov financiranja.

Prispevki v gotovini, ki jih zagotovijo Skupnost in sodelujoče države in se uporabijo za financiranje donacij raziskovalcem za odličnost, donacije za mobilnost raziskovalcev in donacije za mobilnost mladih raziskovalcev, se prenesejo na EURAMET e.V., ta pa jih prenese prejemnikom donacij.

EURAMET e.V. je odgovoren za zakonitost in pravilnost teh transakcij in zlasti za nacionalne prispevke, dejanska plačila, ustrezno uporabo finančnih sredstev Skupnosti in upravičenost stroškov, ki se ugotavljata z neodvisno finančno revizijo projektov EMRP v skladu z načeli, ki so skladna z načeli Sedmega okvirnega programa.

Donacije raziskovalcem za odličnost, donacije za mobilnost raziskovalcev in donacije za mobilnost mladih raziskovalcev so fiksne donacije, ki se dodelijo glede na vnaprej opredeljene lestvice; podrobni osnovni izdatki niso predmet revizije. Kategorije stroškov, ki jih krije takšna donacija, niso upravičene kot stroški projekta EMRP. S formalnim dokazilom mora biti dokazano samo dejansko popolno plačilo opredeljenega zneska končnemu upravičencu. Plačila v gotovini se ne štejejo kot ustrezno dokazana in niso upravičena. EURAMET e.V. ima možnost, da zahteva enaka sredstva od prejemnikov donacij raziskovalcem za odličnost, ki niso posamezniki, ampak pravne osebe.

V.   UREDITEV PRAVIC INTELEKTUALNE LASTNINE

EURAMET e.V. sprejme politiko EMRP v zvezi z intelektualno lastnino v skladu s členom 2(h) te odločbe.


(1)  Skupno raziskovalno središče se obravnava kot nacionalni meroslovni inštituti.

(2)  Za razliko od drugih zneskov je ta znesek zavezujoča najvišja raven v izračunu finančnih sredstev sodelujočih držav.


PRILOGA II

Upravljanje in izvajanje Evropskega meroslovnega raziskovalnega programa (EMRP)

I.   UVOD

Posebna izvedbena struktura EMRP je EURAMET e.V., ki je bil ustanovljen leta 2007 po nemškem pravu kot neprofitno združenje. Je evropska regionalna meroslovna organizacija. Članstvo v EURAMET e.V. je odprto za nacionalne meroslovne inštitute (NMI) kot člane in imenovane inštitute (DI) kot pridružene člane, ki so iz držav članic Evropske unije in Evropskega združenja za prosto trgovino ter iz drugih evropskih držav. Pridružen član je lahko tudi Inštitut za referenčne materiale in meritve Evropske komisije. Trenutno ima EURAMET e.V. člane iz 32 držav, od tega je 22 tudi sodelujočih držav EMRP.

II.   UPRAVLJANJE EMRP ZNOTRAJ EURAMET E.V.

Pri izvajanju EMRP sodelujejo naslednji organi in notranje strukture EURAMET e.V.:

1.

Predsedujočega EMRP in namestnika izbere odbor EMRP. Predsedujoči EMRP je hkrati tudi eden izmed dveh podpredsednikov EURAMET e.V. Predsedujoči EMRP v zadevah EMRP pravno zastopa EURAMET e.V.

2.

Odbor EMRP je sestavljen iz članov EURAMET (tj. NMI), katerih države so sodelujoče države. Odbor EMRP je organ odločanja EMRP in je odgovoren za vse zadeve v zvezi z EMRP, vključno z odločitvami glede opredelitve in posodobitve programa, glede načrtovanja pozivov za zbiranje predlogov, glede profila proračuna, glede meril za upravičenost in izbiranje, glede nabora ocenjevalcev, glede odobritve prednostnega seznama za financiranje projektov EMRP, glede spremljanja napredka financiranih projektov EMRP in glede nadzora ustreznega in pravilnega dela sekretariata v zvezi z EMRP. Odbor EMRP izbere predsedujočega EMRP (ki je hkrati tudi podpredsednik (EMRP) EURAMET) in namestnika.

3.

Raziskovalni svet je sestavljen iz uravnoteženega obsega visoko usposobljenih strokovnjakov iz industrije, raziskovalnega področja in akademskega sveta ter iz mednarodnih zainteresiranih organizacij. Raziskovalni svet nudi neodvisne strateške nasvete glede zadev EMRP in odboru EMRP po potrebi in na zahtevo poroča ali poda pripombe ter o vsakem pozivu za zbiranje predlogov in izbirnem krogu vsaj poda mnenje.

4.

Sekretariat je sestavljen iz oseb, ki so v EURAMET e.V. zaposlene ali so mu začasno dodeljene. Strukturo in naloge sekretariata ureja poslovnik EURAMET e.V. Del sekretariata, ki je odgovoren za izvajanje EMRP, gostuje v Nacionalnem fizikalnem laboratoriju, ki je britanski član v EURAMET e.V. (član gostitelj).

5.

Vodja programa EMRP je višji vodja in ga lahko kot vmesno rešitev dodeli član gostitelj. Vodja programa EMRP v zvezi z vsemi zadevami glede EMRP deluje izključno pod neposredno pristojnostjo EURAMET e.V., njegovim organom pa tudi poroča. EURAMET e.V. vzpostavi učinkovite postopke, ki zagotavljajo, da med vodjem programa EMRP in prosilci, udeleženkami ali upravičenkami ne pride do navzkrižja interesov.

III.   IZKLJUČNA ODGOVORNOST EURAMET E.V. IN ODDAJANJE UPRAVNIH IN LOGISTIČNIH NALOG V PODIZVAJANJE ČLANU GOSTITELJU V OKVIRU IZVAJANJA EMRP

EURAMET e.V. je izključno odgovoren za izvajanje EMRP. Upravlja finančni prispevek Skupnosti za EMRP. Poleg tega je odgovoren zlasti za naslednje:

(i)

posodobitev EMRP;

(ii)

opredelitev pozivov za zbiranje predlogov;

(iii)

objavljanje pozivov za zbiranje predlogov;

(iv)

prejem predlogov za 1. in 2. stopnjo in predlogov za donacije za mobilnost mladih raziskovalcev;

(v)

izbiro neodvisnih strokovnjakov za ocenjevanje;

(vi)

prejem posameznih ocen neodvisnih strokovnjakov in za predsedovanje odborom za ocenjevanje;

(vii)

sprejemanje končnih odločitev glede izbire;

(viii)

začetek pogajanj za pogodbe in sklepanje pogodb z izbranimi konzorciji projektov EMRP in drugimi upravičenci;

(ix)

prejem in odgovarjanje na vse pritožbe v zvezi s pozivi;

(x)

prejem, dodeljevanje in spremljanje porabe finančnega prispevka Skupnosti;

(xi)

izvajanje plačil udeleženkam financiranih projektov EMRP in prejemnikom donacij;

(xii)

odzivanje na zahteve glede poročanja nasproti Komisije (1).

Medtem ko so zgornje odgovornosti in sprejemanje odločitev v izključni pristojnosti EURAMET e.V., se lahko nekatere upravne in logistične naloge pri izvajanju EMRP ob stroških dajo v podizvajanje članu gostitelju.

Ta upravna in logistična podpora je sestavljena iz naslednjega:

(i)

zagotavljanja upravnih zadev in logistike za izvajanje postopkov pozivov za zbiranje predlogov, vključno z zagotavljanjem namenske telefonske službe za pomoč uporabnikom;

(ii)

zagotavljanja podpore EURAMET e.V. pri pripravi smernic in druge dokumentacije;

(iii)

zagotavljanja namenske spletne zmogljivosti;

(iv)

zagotavljanja podpore za pripravo pogodbe, spremljanje projekta in nadaljevanje projektov EMRP in donacij za raziskovalce;

(v)

po potrebi podpore odboru EMRP in predsedujočemu EMRP.

V dogovoru s Komisijo se lahko dodatne naloge dajo v podizvajanje članu gostitelju, medtem ko EURAMET e.V. gradi svojo stalno zmogljivost sekretariata.


(1)  Spremljanje finančnega prispevka Skupnosti pomeni vse dejavnosti nadzora in revizije, predhodno in/ali naknadno vrednotenje, kar se šteje za potrebno za zadovoljivo izvajanje izvedbenih nalog, ki jih naloži Komisija. Te dejavnosti so usmerjene v zadostno dokazovanje zakonitosti in pravilnosti transakcij in upravičenosti uveljavljenih stroškov.


Top