30.7.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

L 201/8

(1)

Skupnost je podpisnica Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu in Sporazuma o uporabi določb Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu z dne 10. decembra 1982 glede ohranjanja in upravljanja čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib. V teh mednarodnih instrumentih je določeno, da države sodelujejo pri ohranjanju živih virov na odprtem morju neposredno ali prek ustreznih podregionalnih ali regionalnih organizacij ali dogovorov za upravljanje ribištva.

(2)

Tudi če regionalne organizacije ali dogovori za upravljanje ribištva ne obstajajo, morajo države v skladu s pomorskim pravom v zvezi s svojimi državljani sprejeti ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje živih virov na odprtem morju, vključno z varstvom občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi ribolovnih dejavnosti.

(3)

V členu 2 Uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002 z dne 20. decembra 2002 o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju ribolovnih virov v okviru skupne ribiške politike (2) je določeno, da se mora v okviru skupne ribiške politike pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje vpliva ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme uporabljati previdnostni pristop. V členu 7 iste uredbe je določeno, da se lahko Komisija na podlagi utemeljene zahteve države članice ali na svojo pobudo odloči za nujne ukrepe, če obstaja dokaz o resni grožnji za ohranjanje živih vodnih virov ali morski ekosistem zaradi ribolovnih dejavnosti in če je potrebno takojšnje ukrepanje.

(4)

Skupnost si prizadeva ohranjati morske ekosisteme, kot so morski grebeni, podvodne gore, globokomorske korale, hidrotermalni vrelci in morsko dno s spužvami. Veliko znanstvenih podatkov kaže, da je neokrnjenost teh ekosistemov ogrožena zaradi ribolova s pridnenim orodjem. Skupnost je že sprejela ukrepe za prepoved pridnenega ribolova v vodah Skupnosti s takimi ekosistemi. Prav tako pomembna je bila njena vloga pri sprejetju podobnih ukrepov za odprto morje v pristojnosti vseh obstoječih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, ki so pooblaščene za urejanje pridnenega ribolova. Poleg tega je Skupnost dejavno sodelovala pri ustanovitvi novih organizacij in sklenitvi novih dogovorov, da bi za vsa svetovna morja vzpostavili ustrezne regionalne ureditve za ohranjanje in upravljanje ribištva. Vendar je za nekatera območja odprtega morja ustanovitev takšne organizacije zelo težka naloga.

(5)

V Resoluciji Generalne skupščine Združenih narodov 61/105 z dne 8. decembra 2006 se je mednarodna skupnost strinjala, da je treba nujno sprejeti ukrepe za varstvo občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi pridnenega ribolova s strogo ureditvijo tega ribolova z regionalnimi dogovori za upravljanje ribištva ali prek pristojnih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva ali zadevnih držav v zvezi s plovili, ki plujejo pod njihovo zastavo na območjih, ki niso v pristojnosti nobene take organizacije oziroma zanje ne velja noben tak dogovor.

Generalna skupščina je pripravila smernice za vrsto ukrepov, ki jih je treba sprejeti za ta namen. Za pripravo in sprejetje teh ukrepov ter njihovo izvajanje s strani držav članic je zelo pomembno tudi delo, ki ga je opravila FAO pri pripravi mednarodnih smernic za upravljanje teh ribolovnih dejavnosti v okviru Kodeksa odgovornega ribištva.

(6)

Skupnost ima precejšnje ladjevje za pridneni ribolov na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije ali dogovori o takih ribolovnih dejavnostih, in za katera kratkoročno ni mogoče ustanoviti take organizacije ali skleniti takega dogovora. Brez poseganja v stalna prizadevanja za odpravo pomanjkljivosti v zvezi s temi preostalimi območji v mednarodnem sistemu za upravljanje ribištva mora Skupnost izpolniti svoje obveznosti iz pomorskega prava za ohranjanje živih morskih virov na teh območjih in sprejeti ustrezne ukrepe v zvezi s tem ladjevjem. Pri sprejemanju teh ukrepov mora Skupnost delovati v skladu s smernicami Generalne skupščine iz Resolucije 61/105.

(7)

Ključni del priporočil Generalne skupščine so ukrepi, „… da se na podlagi najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkov oceni, ali bi imele posamezne dejavnosti pridnenega ribolova velik škodljiv vpliv na občutljive morske ekosisteme, ter da se te dejavnosti, če se na podlagi ocene ugotovi, da imajo velik škodljiv vpliv, upravljajo tako, da se takšen vpliv prepreči ali da se njihovo nadaljnje izvajanje ne dovoli“.

(8)

Za izvajanje smernic je potrebno, da se zadevnim ribiškim plovilom za ribolov izda posebno ribolovno karto v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1627/94 z dne 27. junija 1994 o splošnih določbah v zvezi s posebnimi ribolovnimi kartami (3) in Uredbo Komisije (ES) št. 2943/95 z dne 20. decembra 1995 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1627/94 (4). Poleg tega morajo biti za izdajo in veljavnost take posebne ribolovne karte izpolnjeni posebni pogoji, ki zagotavljajo, da je bil vpliv dovoljenih ribolovnih dejavnosti ustrezno ocenjen in da se ta ocena upošteva pri izvajanju ribolova.

(9)

Za izvajanje priporočil Generalne skupščine so potrebni tudi ustrezni ukrepi za njegovo spremljanje, da se zagotovi upoštevanje pogojev, v skladu s katerimi so karte izdane. Ti ukrepi vključujejo opazovalce na krovu in posebne določbe v zvezi z delovanjem satelitskih sistemov za spremljanje plovil v primeru tehničnih okvar ali nedelovanja sistema, ki dopolnjujejo določbe iz Uredbe Komisije (ES) št. 2244/2003 z dne 18. decembra 2003 o podrobnih pravilih v zvezi s satelitskimi sistemi za spremljanje plovil (5).

(10)

Določaje občutljivih morskih ekosistemov na območjih, ki jih ne urejajo regionalne organizacije za upravljanje ribištva, je še vedno v teku, pri čemer je v zvezi s tem na voljo sorazmerno malo znanstvenih podatkov. Zato je nujno treba prepovedati uporabo pridnenega orodja na območjih, za katera ni bila opravljena ustrezna znanstvena ocena tveganj za pomembne negativne učinke, ki bi jih lahko imel tak ribolov na občutljive morske ekosisteme.

(11)

Kršitev posebnih pogojev, na primer v zvezi z neocenjenimi območji, delovanjem sistema za spremljanje plovil in selitvijo dejavnosti v primeru nepredvidenega odkritja občutljivega morskega ekosistema, lahko takim ekosistemom povzroči nepopravljivo škodo in bi jo bilo zato treba vključiti na seznam resnih kršitev iz Uredbe Sveta (ES) št. 1447/1999 z dne 24. junija 1999 o seznamu načinov vedenja, ki resno kršijo pravila skupne ribiške politike (6).

(12)

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov ureja Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (7), ki se v celoti uporablja za obdelavo podatkov za namene te uredbe, zlasti kar zadeva pravice oseb, na katere se podatki nanašajo, do dostopa, popravka, blokiranja in izbrisa podatkov ter uradnega obvestila tretjim stranem, ki zato niso podrobneje opredeljene v tej uredbi –

(a)

za katera so pristojne regionalne organizacije za upravljanje ribištva ali za katera velja dogovor, ki ureja te ribolovne dejavnosti;

(b)

za katera poteka postopek za ustanovitev regionalne organizacije za upravljanje ribištva, če so se udeleženci v tem postopku dogovorili o uvedbi začasnih ukrepov za varstvo občutljivih morskih ekosistemov pred škodljivimi vplivi uporabe pridnenega orodja.

(a)

„morski ekosistem“ pomeni dinamično celoto rastlinskih in živalskih združb ter združb mikroorganizmov in njihovega neživega okolja, ki vzajemno delujejo kot funkcionalna enota;

(b)

„občutljiv morski ekosistem“ pomeni vsak morski ekosistem, katerega celovitost (tj. struktura ali funkcija ekosistema) je, glede na najboljše razpoložljive znanstvene podatke in načelo previdnosti, ogrožena zaradi velikih škodljivih vplivov, ki so posledica fizičnega stika s pridnenim orodjem med običajnim ribolovom; občutljivi morski sistemi so med drugim morski grebeni, podvodne gore, hidrotermalni vrelci ter globokomorske korale in morsko dno s spužvami. Najbolj občutljivi so tisti ekosistemi, v katerih se najhitreje pojavijo motnje in hkrati potrebujejo veliko časa za obnovitev ali pa niso več obnovljivi;

(c)

„pomembni škodljivi vplivi“ pomenijo vplive (ki se lahko ocenijo posamezno, v kombinacijah ali kumulativno), ki ogrožajo celovitost ekosistemov tako, da zmanjšujejo reprodukcijsko sposobnost prizadetih populacij in dolgoročno naravno produktivnost habitatov ali povzročajo trajno zmanjšanje raznolikosti vrst, habitatov ali vrst združb;

(d)

„pridneno orodje“ pomeni ribolovno orodje, ki se pri običajnem ribolovu dotika morskega dna, vključno s pridnenimi vlečnimi mrežami, strgačami, pridnenenimi zabodnimi mrežami, pridnenimi parangali, vršami in pastmi.

(a)

načrtovano mesto ribolova;

(b)

ciljne vrste;

(c)

vrsto orodja in globino, v kateri se bo uporabljalo, in

(d)

konfiguracijo globinskega profila morskega dna na načrtovanem ribolovnem območju, če pristojni organi države članice zastave tega podatka še nimajo.

(a)

neodvisno beleži v enaki obliki, kot se uporablja v ladijskem dnevniku, podatke o ulovu iz člena 6 Uredbe Sveta (EGS) št. 2847/93 z dne 12. oktobra 1993 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike (8);

(b)

zabeleži vsak primer spremembe ribolovnega načrta iz člena 5(2);

(c)

dokumentira vsako nepredvideno odkritje občutljivih morskih ekosistemov iz člena 7, vključno z zbiranjem podatkov, ki se lahko uporabijo za varstvo tega območja;

(d)

beleži globino, v kateri se uporablja orodje;

(e)

pristojnim organom zadevne države članice predloži poročilo v 20 dneh po koncu opazovalnega obdobja. Izvod tega poročila se pošlje Komisiji v 30 dneh po prejetju pisnega zahtevka.

(a)

sorodnik kapitana plovila ali častnika, ki dela na plovilu, na katerega je poslan opazovalec;

(b)

zaposlen pri kapitanu plovila, na katerega je dodeljen;

(c)

zaposlen pri kapitanovem predstavniku;

(d)

zaposlen v družbi, ki jo nadzoruje kapitan ali njegov predstavnik;

(e)

sorodnik kapitanovega predstavnika.

(a)

poleg podatkov o izpolnjevanju zahtev iz člena 18 Uredbe (EGS) št. 2847/93 tudi podatke o ulovu ribiških plovil iz člena 1 na podlagi podatkov iz ladijskih dnevnikov, vključno s popolno evidenco ribolovnih dni zunaj pristanišča in poročili, ki jih predložijo opazovalci, razčlenjenimi na četrtletja, vrsto orodja in vrste rib;

(b)

podatke, ali ribiška plovila iz člena 1(1) upoštevajo ribolovne načrte in zahteve iz členov 6, 7 in 8, ter podatke o ukrepih, sprejetih za odpravo in sankcioniranje primerov neskladnosti in resnih kršitev iz člena 10;

(c)

podatke, ali države članice izvajajo člen 8.