27.12.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 376/21

(1)

Direktiva Sveta 84/450/EGS z dne 10. septembra 1984 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (3) je bila večkrat bistveno spremenjena (4). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno direktivo kodificirati.

(2)

Veljavni predpisi proti zavajajočemu oglaševanju v državah članicah se močno razlikujejo. Zavajajoče oglaševanje, ki sega prek meja posameznih držav članic, neposredno vpliva na neovirano delovanje notranjega trga.

(3)

Zavajajoče in nedovoljeno primerjalno oglaševanje lahko povzroči izkrivljanje konkurence na notranjem trgu.

(4)

Oglaševanje, ne glede na to, ali pride do sklenitve pogodbe, vpliva na ekonomsko blaginjo potrošnikov in trgovcev.

(5)

Razlike med predpisi držav članic o oglaševanju, ki zavaja poslovanje ovirajo izvajanje oglaševalskih akcij, ki segajo prek nacionalnih meja, in tako vplivajo na prosti pretok blaga in ponudbo storitev.

(6)

Dokončna vzpostavitev notranjega trga pomeni širok obseg izbire. Ker potrošniki in trgovci lahko in naj bi kar najbolje izrabili notranji trg in ker je oglaševanje zelo pomembno sredstvo pri ustvarjanju resničnih trgov in prodajnih mest oziroma plasmajev za vse blago in storitve v Skupnosti, bi morala biti temeljna načela, ki urejajo obliko in vsebino primerjalnega oglaševanja v državah članicah, enotna, pogoji uporabe primerjalnega oglaševanja v državah članicah pa usklajeni. Izpolnitev teh pogojev bi morala pomagati objektivno prikazati odlike raznih primerljivih izdelkov. Primerjalno oglaševanje lahko tudi spodbuja konkurenco med dobavitelji blaga in storitev v korist potrošnikov.

(7)

Treba je sestaviti minimalna in objektivna merila za ugotavljanje, ali je oglaševanje zavajajoče.

(8)

Kadar primerjalno oglaševanje primerja materialne, pomembne, preverljive in značilne lastnosti in ni zavajajoče, je lahko legitimno sredstvo obveščanja potrošnikov o prednostih. Zaželeno je zagotoviti širok koncept primerjalnega oglaševanja zato, da se zajamejo vse oblike primerjalnega oglaševanja.

(9)

Treba bi bilo oblikovati pogoje za dovoljeno primerjalno oglaševanje, kar se tiče primerjav, da bi določili, katere prakse v zvezi s primerjalnim oglaševanjem lahko povzročajo izkrivljanje konkurence, škodijo konkurentom in škodljivo vplivajo na izbiro potrošnikov. Taki pogoji za dovoljeno oglaševanje bi morali vključevati tudi merila za objektivno primerjavo lastnosti blaga in storitev.

(10)

Treba bi bilo uporabiti določbe mednarodnih konvencij o avtorskih pravicah ter nacionalne določbe o pogodbeni in nepogodbeni obveznosti, kadar se sklicuje na rezultate primerjalnih testov, ki jih opravijo tretje stranke, ali so ponatisnjene pri primerjalnem oglaševanju.

(11)

Pogoji bi morali biti za primerjalno oglaševanje kumulativno izpolnjeni in jih je treba spoštovati v celoti. V skladu s Pogodbo bi se morala izbira oblik in metod za izvajanje teh pogojev prepustiti državam članicam, če te oblike in metode niso že določene s to direktivo.

(12)

V te pogoje bi moralo biti zajeto tudi upoštevanje določb iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (5) in zlasti člena 13 navedene uredbe, ter drugih določb Skupnosti, ki so bile sprejete na področju kmetijstva.

(13)

Člen 5 Prve direktive Sveta 89/104/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (6) dodeljuje izključne pravice imetniku registrirane blagovne znamke, vključno s pravico preprečevanja vsem tretjim strankam, da bi pri trgovanju uporabljale vsak znak, ki je enak ali podoben blagovni znamki, v zvezi z enakim blagom ali storitvami, ali če je to potrebno, celo v zvezi z drugim blagom.

(14)

Vendarle je lahko nujno, če naj bo primerjalno oglaševanje učinkovito, določiti identiteto blaga ali storitev konkurenta, se sklicevati na blagovno znamko ali trgovsko ime, katerega lastnik je konkurent.

(15)

Uporaba blagovne znamke ali trgovskega imena ali drugih znakov razlikovanja konkurenta ne krši te izključne pravice, če je v skladu s pogoji, določenimi v tej direktivi, torej če je cilj take uporabe le razločevanje med konkurenti in objektivno poudarjanje razlik.

(16)

Osebe ali organizacije, ki imajo po nacionalni zakonodaji legitimni interes v zadevi, bi morale imeti možnost sprožiti postopek proti zavajajočemu in nedovoljenemu primerjalnemu oglaševanju, bodisi na sodišču ali pri upravnem organu, ki je pristojen za odločanje o pritožbah ali za začetek ustreznega pravnega postopka.

(17)

Sodišča ali upravni organi bi morali imeti pooblastilo, ki bi jim omogočalo, da ukažejo ali dosežejo prenehanje zavajajočega in nedovoljenega primerjalnega oglaševanja. V nekaterih primerih je zaželeno prepovedati zavajajoče in nedovoljeno primerjalno oglaševanje, še preden se pojavi v javnosti. Vendar pa navedeno ne pomeni, da so države članice obvezane uvesti pravila, ki zahtevajo vnaprejšnje sistematično preverjanje oglaševanja.

(18)

Prostovoljni nadzor s strani samoregulativnih teles za odpravo zavajajočega ali nedovoljenega primerjalnega oglaševanja lahko omogoči, da se ni potrebno zateči k upravnim ali sodnim postopkom in je treba tak nadzor spodbujati.

(19)

Medtem ko dokazno breme določa nacionalna zakonodaja, je primerno, da se sodiščem in upravnim organom omogoči, da od trgovcev zahtevajo predložitev dokazov o točnosti njihovih navedb.

(20)

Ureditev primerjalnega oglaševanja je potrebna, da se zagotovi nemoteno delovanje notranjega trga. Zato je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti. Sprejem direktive je ustrezni instrument, ker določa enotna splošna načela in ob tem dovoljuje državam članicam, da izberejo obliko in ustrezno metodo za doseganje teh ciljev. Sprejem direktive je v skladu z načelom subsidiarnosti.

(21)

Ta direktiva ne bi smela posegati v obveznosti držav članic glede rokov, kakor so določeni v delu B Priloge I, za prenos direktiv v nacionalno pravo in njihovo uporabo –

(a)

„oglaševanje“ pomeni kakršno koli obliko predstavitve v zvezi s trgovsko, poslovno, obrtno dejavnostjo ali svobodno poklicno dejavnostjo, katere namen je spodbujanje prodaje blaga ali storitev, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi;

(b)

„zavajajoče oglaševanje“ pomeni vsako oglaševanje, ki na kateri koli način, vključno s predstavitvijo, zavaja ali bi utegnilo zavajati osebe, ki jim je namenjeno ali osebe, ki jih doseže, in ki bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje oseb ali ki iz enakih razlogov škodi ali bi utegnilo škoditi konkurentom;

(c)

„primerjalno oglaševanje“ pomeni vsako oglaševanje, ki izrecno ali z nakazovanjem določa identiteto konkurenta ali blaga oziroma storitev, ki jih ponuja konkurent;

(d)

„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki deluje za namene v zvezi z svojo trgovsko, poslovno, obrtno dejavnostjo ali svobodno poklicno dejavnostjo, in kogar koli, ki deluje v imenu ali na račun trgovca;

(e)

„tvorec kodeksa“ pomeni vsak pravni subjekt, vključno s trgovcem ali skupino trgovcev, ki je odgovoren za sestavo in pregled kodeksa ravnanja in/ali za spremljanje spoštovanja kodeksa s strani tistih, ki so se zavezali, da ga bodo spoštovali.

(a)

značilnosti blaga ali storitev, na primer njihovo razpoložljivost, naravo, izvedbo, sestavo, metodo in dan izdelave ali dobave, primernost za namen, načine uporabe, količino, specifikacijo, geografsko ali tržno poreklo ali rezultate, ki jih lahko pričakujemo od uporabe blaga ali storitev, ali rezultate in stvarne značilnosti testov ali preizkusov, opravljenih na blagu ali storitvah;

(b)

ceno ali način izračunavanja cen ter pogoje, pod katerimi se dobavlja blago ali zagotavljajo storitve;

(c)

naravo, lastnosti in pravice oglaševalca, na primer njegovo identiteto in premoženje, usposobljenost in lastništvo pravic do industrijske, tržne ali intelektualne lastnine ali njegove nagrade in priznanja.

(a)

oglaševanje ni zavajajoče v smislu členov 2(b), 3 in 8(1) te direktive ali členov 6 in 7 Direktive 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu („Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah“) (7);

(b)

primerja blago ali storitve, ki zadovoljujejo iste potrebe ali imajo enak namen;

(c)

objektivno primerja eno ali več bistvenih, pomembnih, preverljivih in reprezentativnih lastnosti takega blaga ali storitev, s čemer so mišljene tudi cene;

(d)

ne diskreditira ali očrni znamk, trgovskih imen, drugih znakov razlikovanja, blaga, storitev, dejavnosti ali razmer konkurenta;

(e)

pri izdelkih z navedbo porekla v vsakem primeru obravnava izdelke z enakim poreklom;

(f)

se ne okorišča nepošteno z ugledom znamke, trgovskega imena ali drugih znakov razlikovanja konkurenta ali z navedbo porekla konkurenčnih izdelkov;

(g)

ne predstavlja blaga ali storitev kot imitacije ali kopije blaga ali storitev, ki imajo zaščiteno znamko ali trgovsko ime;

(h)

ne ustvarja zmede pri trgovcih med oglaševalcem in konkurenti ali med znamkami, trgovskimi imeni, drugimi znaki razlikovanja, blagom ali storitvami oglaševalca in konkurentov.

(a)

sprožijo sodni postopek proti takemu oglaševanju;

ali

(b)

prijavijo tako oglaševanje upravnemu organu, ki je pristojen za odločanje o pritožbah ali začetek ustreznih sodnih postopkov.

(a)

ali je te postopke mogoče sprožiti ločeno ali skupaj proti več trgovcem iz istega gospodarskega sektorja;

in

(b)

ali je te postopke mogoče sprožiti proti tvorcem kodeksov ravnanja, v kolikor zadevni kodeks spodbuja nespoštovanje pravnih zahtev.

(a)

ukažejo prenehanje ali uvedejo ustrezne sodne postopke, s katerimi se ukaže prenehanje zavajajočega oglaševanja ali nedovoljenega primerjalnega oglaševanja;

ali

(b)

če zavajajoče oglaševanje ali nedovoljeno primerjalno oglaševanje še ni bilo objavljeno, a je tik pred javno objavo, ukažejo prepoved ali sprožijo ustrezne sodne postopke, s katerimi se ukaže prepoved takega objavljanja.

(a)

da zahtevajo celotno ali delno objavo te odločbe in to v obliki, ki se jim zdi primerna;

(b)

da poleg tega zahtevajo objavo izjave o opustitvi dejanja.

(a)

biti sestavljeni tako, da ni dvoma o njihovi nepristranskosti;

(b)

pri odločanju o pritožbah imeti ustrezna pooblastila za učinkovit nadzor in uveljavitev ugotovitev in odločitev;

(c)

navajati razloge za svoje odločitve.

(a)

zahtevajo od oglaševalca, da predloži dokaze o točnosti oglaševalskih trditev, v katerih navaja domnevna dejstva, ob upoštevanju pravnih interesov oglaševalca in vseh drugih strank v postopku in če se taka zahteva zdi ustrezna glede okoliščin določenega primera, ter pri primerjalnem oglaševanju zahtevajo od oglaševalca, da predloži take dokaze v kratkem času;

ter

(b)

štejejo dejanske oglaševalske trditve kot netočne, če oglaševalec ne predloži dokazov, ki se zahtevajo po točki (a) ali po mnenju sodišča ali upravnega organa predloži pomanjkljive dokaze.