21.4.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 125/80

Poročevalec:

Emilio FATOVIC

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podobno kot v vrsti prejšnjih mnenj odobrava sodelovanje Unije v partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA), katerega namen je najti skupne inovativne rešitve, da bi oskrba z vodo in prehranski sistemi v Sredozemlju postali varnejši, učinkovitejši, uspešnejši in bolj trajnostni, tako z vidika okolja kot stroškov.

1.2

EESO meni, da sodelovanje v programu PRIMA pomeni dodano vrednost za vso EU, saj bi lahko tako celovito obravnavali nekatere od temeljnih razlogov za nestabilnost Sredozemlja in množične migracije. Zaradi pogodbenega partnerstva in opuščanja dvostranskega razmišljanja v korist večstranskega in skupnega pristopa utegne PRIMA v prihodnjih letih postati pomemben model.

1.3

Po mnenju EESO so nujni pogoji za uspešnost programa PRIMA resnično celosten in horizontalen pristop na več ravneh, konkretni in merljivi cilji glede trajnosti, vzdržljivosti, kakovosti življenja in dela, človekove pravice in demokracija.

1.4

EESO se strinja s predlogom, da se sodelovanje v programu PRIMA utemelji s členom 185 PDEU, da bi zagotovili čim večjo povezanost na znanstveni, upravni in finančni ravni ter vključitev držav članic in tretjih držav, prvič na isti ravni. Vse to bo v okviru širše makroregionalne strategije za Sredozemlje, ki upošteva vse druge politike (evropska sosedska politika), pobude in partnerstva (Unija za Sredozemlje), ki že obstajajo v tej regiji, pripomoglo k učinkovitejšemu odpravljanju skupnih težav s tretjimi državami s pristopom skupnega razvoja in odločanja.

1.5

EESO se strinja z načelom, da morajo biti finančna sredstva Unije za program PRIMA vsaj enakovredna nacionalnim in da lahko Komisija, če sodelujoče države ne prispevajo ali če s prispevki zamujajo, sorazmerno zmanjša finančni prispevek EU.

1.6

Odbor podpira oblikovanje izvedbene strukture PRIMA-IS, ki bo pristojna za upravljanje in nadzor programa PRIMA. EESO upa, da bo upravljanje tega organa odprto, postopki za pristop pa vključujoči, zlasti za pridružitev novih tretjih držav ali držav članic. Odbor si prizadeva za udeležbo vseh potencialno zainteresiranih strani (regij, lokalnih organov, univerz in organizirane civilne družbe) v strukturi PRIMA-IS, da se okrepi njeno upravljanje in prispeva k skupnemu določanju in spremljanju učinkov programa na gospodarstvo in zaposlovanje ter njegovih socialnih učinkov.

1.7

V skladu z načelom horizontalne povezanosti z drugimi politikami EU EESO priporoča, da se program PRIMA vključi v sveženj o krožnem gospodarstvu in s tem povezanimi pobudami (npr. glede rabe tal in gnojil).

1.8

Odbor ponovno izpostavlja nujnost okvirne direktive o tleh, ki bi upoštevala obstoječe razlike med različnimi državami EU in čim bolje usmerila dejavnosti na področju inovacij in raziskav programa PRIMA.

1.9

EESO ponovno poudarja, da mora program vprašanje vode obravnavati globalno, z upoštevanjem okoljske, gospodarske in socialne razsežnosti, in pri tem upoštevati celoten vodni ciklus, vključno z umetnimi fazami, z vidika trajnostnega razvoja. Razviti je namreč treba pravičnejši pristop do odvzema vode, ki bi uravnotežil zahteve in konkurenco med gospodarskim in energetskim sektorjem, potrebo po ohranitvi sladkovodnih ekosistemov in dolžnost zagotavljanja temeljne pravice državljanov.

1.10

EESO meni, da je program Obzorje 2020 najprimernejši instrument za razporejanje finančnih sredstev, in se strinja z odločitvijo, da bo večji del dejavnosti, predvidenih v programu PRIMA, spadal med tako imenovane „družbene izzive“. Odbor zlasti priporoča, da se podprejo procesi raziskav in inovacij na področju kmetijstva in proizvodnje hrane, ki imajo velik socialni učinek, so cenovno dostopni in zlahka prenosljivi, hkrati pa omogočajo tudi izkoriščanje tradicionalnih znanj, preprečevanje bega možganov ter spodbujajo gospodarsko rast in zaposlovanje v skladu s cilji trajnostnega razvoja.

1.11

Če se eden ali več projektov ne more financirati z nacionalnimi sredstvi, ker so bila ta že izčrpana, je EESO naklonjen možnosti, da se financirajo s podporo PRIMA-IS. S takšnim financiranjem, ki ne sme preseči 20 % celotnega prispevka EU za program PRIMA, bi zajamčili izvedbo zelo kakovostnih projektov.

1.12

EESO podpira sodelovanje subjektov iz držav članic EU, ki ne sodelujejo v programu PRIMA, če njihove kompetence niso na voljo v državah, ki že sodelujejo v programu PRIMA. V tem primeru njihova stopnja financiranja ne sme preseči 50 % pri „ukrepih na področju raziskav in inovacij“, pri „inovacijskih ukrepih“ pa mora biti med 35 in 50 odstotki. To bo omogočilo ambiciozno načrtovanje v okviru EU in podpiranje držav, ki se nameravajo vključiti v program PRIMA in vanj vlagati.

1.13

Zaradi velikih težav, ki so jih številne tretje države, ki so se vključile v Obzorje 2020, imele z naglim in učinkovitim izpolnjevanjem formalnih zahtev tega programa, EESO poziva k poenostavitvi teh zahtev, kjer je to mogoče, in dejavni podpori procesa krepitve zmogljivosti.

2.1

Po podatkih Organizacije združenih narodov (OZN) živi na območju Sredozemlja 180 milijonov ljudi, ki se soočajo s pomanjkanjem vode, kar je 50 % z vodo revnega prebivalstva na vsem svetu (1). To zelo negativno vpliva na prehrano, zdravje, preživljanje, življenjski standard in blaginjo.

2.2

Poročilo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Mediterra 2016 kaže, da se je v zadnjih letih to stanje še poslabšalo zaradi politične nestabilnosti, podnebnih sprememb in hitrega naraščanja števila prebivalstva. Tem dejavnikom je treba dodati še „trojno tratenje“, in sicer napačno uporabo naravnih virov, živilske odpadke ter počasno izginjanje tradicionalnega znanja in izkušenj (2).

2.3

Eden glavnih vzrokov za val priseljevanja v Evropo so težave zaradi pomanjkanja vode ter dostopne in trajnostne proizvodnje hrane. Če ne bodo odpravljeni osnovni vzroki teh pojavov, se ne kratkoročno ne dolgoročno ne bo mogoče spopadati z njihovimi posledicami.

2.4

Naložbe sredozemskih držav članic v raziskave in inovacije na področju oskrbe z vodo in trajnostne proizvodnje hrane nikoli niso bile sorazmerne s težavnostjo izziva in so pogosto omejene na razdrobljeno sodelovanje, urejeno z dvostranskimi sporazumi.

2.5

Zamisel o partnerstvu na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju (PRIMA) je bila predstavljena na evro-sredozemski konferenci o znanosti, tehnologiji in inovacijah, ki je bila leta 2012 v Barceloni. Cilj je bil okrepiti evro-sredozemsko sodelovanje na področju raziskav in inovacij kot del širših ciljev zunanje politike Unije v zvezi z južnim sosedstvom (3).

2.6

Evropska komisija je na podlagi sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 5. decembra 2014 in po formalnem predlogu, ki so ga decembra istega leta predložile države članice in tretje države z območja Sredozemlja (4), pripravila podrobno oceno učinka (5) in predlog sodelovanja v programu (6), ki je analiziran v tem mnenju.

3.1

Pravna podlaga sodelovanja v programu PRIMA je člen 185 PDEU. Ta instrument omogoča Uniji, da pri izvajanju večletnega okvirnega programa v dogovoru z zainteresiranimi državami članicami sodeluje pri raziskovalnih in razvojnih programih več držav članic, tudi v strukturah, vzpostavljenih za izvajanje teh programov.

3.2

Program, ki bo trajal deset let, bo skupaj izvajalo 14 držav:

3.2.1

Sodelovanje tretjih držav, ki niso vključene v program Obzorje 2020, ureja mednarodni sporazum z EU, ki razširja pravno ureditev programa PRIMA.

3.3

Cilj programa PRIMA je razviti skupne inovativne rešitve za oskrbo z vodo in prehranske sisteme, ki jih območje Sredozemlja nujno potrebuje. S temi rešitvami bo zagotovljena večja varnost, učinkovitost, uspešnost in trajnost sistemov oskrbe z vodo in prehranskih sistemov z vidika okolja in stroškov.

3.4

Program PRIMA bo vključen v širši okvir ukrepov na visoki ravni ter bo poleg raziskav in inovacij zajemal še druge evropske pobude. To so med drugim:

3.5

Program PRIMA je v skladu s Sporočilom Komisije o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah (7) osredotočen na odpravo temeljnih vzrokov za migracije z vsemi razpoložljivimi politikami EU (8), in sicer z mehanizmom pogodbenega partnerstva.

3.6

Kar zadeva subsidiarnost, je PRIMA skupni program, ki temelji na nacionalnih programih in dejavnostih, ki jih izvajajo sodelujoče države članice in pridružene države ob podpori in v sodelovanju z EU, ter je sestavljen iz njih. Večstranski in večsektorski pristop ter velika naložba v smislu sredstev bi morala omogočiti doseganje tehničnih in političnih srednje- in dolgoročnih ciljev, ki jih posamezne države članice do zdaj niso mogle doseči same.

3.7

Z vidika sorazmernosti bo Unija v programu PRIMA sodelovala v okviru pristojnosti, določenih v PDEU, ter bo sodelujočim državam le olajševala doseganje ciljev programa PRIMA in jih pri tem (tudi finančno) podpirala. Sodelujoče države bodo morale sodelovati za boljšo uskladitev, usmerjanje in povezovanje zadevnih nacionalnih programov ali dejavnosti ter nazadnje za razvoj skupnega dolgoročnega strateškega raziskovalnega programa.

3.8

Unija bo zagotovila finančno podporo, enakovredno nacionalnim naložbam. Prispevek EU (vključno s prispevkom Efte) bo največ 200 milijonov EUR in bo na voljo prek okvirnega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020. S tem zneskom bo pokrit sklop sedmih letnih delovnih načrtov v obdobju 2018–2024.

3.9

Najvišji prispevek EU ne sme preseči višine prispevkov sodelujočih držav. Če države, ki sodelujejo v programu PRIMA, ne prispevajo ali če se njihov prispevek zmanjša, lahko Komisija sorazmerno zmanjša finančni prispevek EU.

3.10

Komisija predvideva, da je treba za izvedbo desetletnega programa oblikovati celovit strateški raziskovalni program in zagotoviti njegovo popolno izvajanje z več nadnacionalnimi razpisi za zbiranje predlogov, ki jih pripravi več sodelujočih držav in izvaja namenska izvedbena struktura. Prispevek EU bo pretežno upravljala primarna izvedbena struktura programa PRIMA, imenovana PRIMA-IS.

3.11

Komisija predvideva, da bodo letni delovni načrti zagotovili doslednost in usklajevanje med vsemi dejavnostmi programa PRIMA ter njihovo usmerjenost k doseganju splošnih in posebnih ciljev programa. Letni delovni načrti, ki jih mora odobriti Komisija, bodo vključevali:

Dejavnosti pred vključitvijo v letni delovni načrt oceni komisija zunanjih strokovnjakov.

3.12

Letno poročilo strukture PRIMA-IS obravnava oba sklopa ukrepov. Glede na letno poročilo se na podlagi sklepa Komisije po potrebi predlagajo spremembe in dopolnitve, med drugim tudi finančne zavezanosti. Leta 2022 bo pripravljena vmesna ocena in leta 2028 končna ocena programa PRIMA.

4.1

Upoštevati je treba naslednje:

EESO pozdravlja program PRIMA, če bo pripravljen v skladu z resnično celovitim (15), večnivojskim (16) in večsektorskim (17) pristopom, ki je nujen za uspeh, ki bo vključeval doseganje konkretnih in merljivih standardov na področju trajnosti (18), vzdržljivosti, kakovosti življenja in dela, človekovih pravic in demokracije.

4.2

Odbor se strinja s predlogom Komisije, ki ga podpirajo nacionalne vlade, regije, lokalni organi, univerze, organizirana civilna družba in vse zainteresirane strani (19), da program PRIMA temelji na členu 185 PDEU, da bi zagotovili čim večjo povezanost na znanstveni, upravni in finančni ravni ter vključitev držav članic in tretjih držav.

4.3

Odbor meni, da je lahko program PRIMA pomembna pobuda in odličen vzor, ker lahko zaradi večje širine makroregionalne strategije za Sredozemlje  (20) omogoči preseganje uporabe dvostranskih sporazumov o partnerstvu, ki so poleg pomanjkanja razpoložljivih sredstev onemogočali skladno reševanje nekaterih glavnih težav, ki pestijo Sredozemlje.

4.4

EESO se strinja z načelom, da morajo biti finančna sredstva Unije za program PRIMA enakovredna nacionalnim in da lahko Komisija, če sodelujoče države ne prispevajo ali s prispevki zamujajo, sorazmerno zmanjša finančni prispevek EU.

4.5

Odbor meni, da je PRIMA-IS nepogrešljiva in bistvena izvršilna struktura za upravljanje in nadzor programa PRIMA in evropskih finančnih sredstev, ki so mu namenjena, zato mora biti njeno upravljanje odprto.

4.6

EESO meni, da je program Obzorje 2020 najprimernejši instrument za razporejanje finančnih sredstev, in se strinja z odločitvijo, da bo večji del dejavnosti, predvidenih v programu PRIMA, glede na njihovo globalno in nadnacionalno naravo spadal med tako imenovane „družbene izzive“ (21).

4.6.1

Odbor ugotavlja, da so imele številne tretje države, ki so se vključile v Obzorje 2020, velike težave z naglim in učinkovitim izpolnjevanjem formalnih zahtev tega programa. EESO zato poziva k poenostavitvi teh zahtev, kjer je to mogoče, da se olajša sodelovanje in povečajo rezultati.

5.1

Odbor ugotavlja, da v procesu ne sodelujejo vse sredozemske države. Načeloma bi morale imeti tudi vse druge države članice ali tretje države možnost sodelovati v programu PRIMA, če zanj prispevajo finančna sredstva. EESO pa ugotavlja, da bo sodelovanje novih tretjih držav (22) soglasno potrdila generalna skupščina PRIMA-IS, ki jo sestavljajo predstavniki nacionalnih vlad. Odbor glede na politične in socialne razmere posamezne tretje države kandidatke priporoča EU, naj zavzame bolj vključujoč pristop ter naj se izogiba mehanizmu glasovanja na podlagi soglasja in naj ga nadomesti s kvalificirano večino, saj bi lahko sicer nekatere države dobile moč veta zoper druge. Priporoča tudi, da se v dejavnostih izvajanja programa obravnava širok spekter tehnoloških ravni, da bi zajeli vse faze znanstvene produkcije.

5.2

EESO priporoča, naj ima program zaradi večje učinkovitosti horizontalen pristop k drugim politikam in pobudam EU, ki se že izvajajo ali so še v pripravi. Odbor zlasti ugotavlja, da bi ga bilo treba uskladiti s svežnjem ukrepov za krožno gospodarstvo (23). Ta dejavnik bo bistvenega pomena za trajnostno rabo vode ter trajnostno proizvodnjo hrane in kmetijsko proizvodnjo (npr. raba tal in gnojil (24)).

5.2.1

Odbor meni, da program PRIMA ponovno izpostavlja nujnost okvirne direktive o tleh  (25), ki bi upoštevala obstoječe razlike med različnimi državami EU ter je nujna za omejitev in čim boljšo usmeritev dejavnosti na področju inovacij in raziskav.

5.3

EESO priporoča pristop na več ravneh, ki bi omogočil aktivno sodelovanje organizirane civilne družbe. To bi lahko bilo ključno ne le za doseganje in razširjanje posebnih ciljev, ampak tudi splošnejših ciljev demokratizacije in krepitve varstva človekovih pravic v številnih tretjih državah (26). Zato si Odbor prizadeva za neposredno sodelovanje organizirane civilne družbe v obliki svetovalnega odbora tudi v okviru strukture PRIMA-IS za okrepitev upravljanja in pomoč pri skupnem določanju in spremljanju gospodarskih in socialnih učinkov programa (27).

5.4

Če se eden ali več projektov ne more financirati z nacionalnimi sredstvi prek nacionalnih agencij za financiranje, ker so bila nacionalna sredstva že izčrpana, EESO predlaga, da se ti projekti financirajo s podporo PRIMA-IS. Takšno financiranje EU ne sme preseči 20 % celotnega prispevka EU, zato se v primeru, če dodatni sklad ne bodo zadosten, izbere naslednji projekt po vrstnem redu. Ta ukrep je bistven za ohranitev visoke kakovosti uresničenih projektov.

5.5

EESO podpira možnost, da imajo lahko subjekti iz držav članic EU, ki ne sodelujejo v programu PRIMA, dostop do financiranja, če njihove kompetence niso na voljo v državah, ki že sodelujejo v programu PRIMA. V tem primeru je treba njihovo stopnjo financiranja omejiti na 50 % upravičenih stroškov pri „ukrepih na področju raziskav in inovacij“, pri „inovacijskih ukrepih“ pa mora biti stopnja upravičenih stroškov med 35 in 50 odstotki. To bo omogočilo ohraniti visoko raven uresničenih projektov v okviru EU in hkrati podpreti države, ki se nameravajo vključiti v program PRIMA in ga financirati.

5.6

EESO ponovno poudarja, da je treba z vidika trajnostnega razvoja vprašanje vode obravnavati globalno, z upoštevanjem okoljske, gospodarske in socialne razsežnosti, in pri tem upoštevati celoten vodni ciklus, vključno z umetnimi fazami, ki jih omogočajo nove tehnologije. Razviti je namreč treba pravičnejši pristop do odvzema vode, ki bi ustrezal zahtevam in konkurenci med gospodarskim in energetskim sektorjem, potrebi po ohranitvi sladkovodnih ekosistemov in dolžnosti zagotavljanja temeljne pravice državljanov (28).

5.7

EESO opozarja, da je ena velikih težav Sredozemlja, zlasti ob afriških obalah, izguba tradicionalnih trajnostnih tehnik kmetijske proizvodnje zaradi bega možganov (zlasti mladih). Odbor v okviru študij in raziskav z visoko dodano vrednostjo znotraj programa Obzorje 2020 priporoča oblikovanje postopkov z velikim socialnim učinkom, ki bodo cenovno dostopni in preprosto prenosljivi, da se okrepijo ta znanja ter spodbudita gospodarska rast in zaposlovanje.