Pritožba, ki jo je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino vložil 7. novembra 2016 zoper sodbo Splošnega Sodišča (sedmi senat) z dne 9. septembra 2016 v zadevi T-159/15, Puma SE/Urad Evropske unije za intelektualno lastnino

(Zadeva C-564/16 P)

(2017/C 086/07)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnik: Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (zastopnika: D. Hanf, D. Botis, agenta)

Druga stranka v postopku: Puma SE

Predloga

Pritožnik Sodišču predlaga, naj:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvič, Splošno sodišče s tem, da je ugotovilo, da je družba Puma „pravilno navajala“ tri prejšnje odločbe Urada, da bi izpolnila svojo obveznost dokazati ugled znamk Puma (pravilo 19(2)(c) Uredbe št. 2868/95 (1)), ni spoštovalo postopkovnega položaja in obveznosti Urada v postopku inter partes pred Uradom in je kršilo člen 76(1) Uredbe 207/2009 (2) in načelo dobrega upravljanja. Pri tem je Splošno sodišče priznalo, da bi bilo to obveznost mogoče izpolniti s splošnimi in nepodrobnimi sklicevanji na dokumente, predložene v prejšnjih postopkih z ugovorom, ki vključujejo različne stranke – in v katerih druga stranka v zadevnem postopku z ugovorom ni bila stranka.

Ker Urad ne more spregledati, ampak mora spoštovati pravico druge stranke do izjave (člen 75 Uredbe 207/2009), ugotovitev Splošnega sodišča nujno zahteva, da Urad sprejme aktivno vlogo v postopkih inter partes. To ogroža kontradiktornost teh postopkov, obveznost nevtralnosti Urada ter dobro upravljanje teh postopkov.

Drugič, Splošno sodišče pri opredelitvi prejšnjih odločb Urada, na katere se je sklicevala družba Puma, kot na „prakso odločanja“ Urada, ni spoštovalo kontradiktornosti inter partes postopkov in pojma „ugled“ v smislu člena 8(5) Uredbe 207/2009. To dvojno nespoštovanje je privedlo do dvojne kršitve načela dobrega upravljanja.

Na eni strani predpogoj za samo uporabo sodne prakse v zadevi Technopol v obravnavani zadevi – postopek inter partes – ni izpolnjen, ker se sodna praksa glede obveznosti Urada, da po uradni dolžnosti ugotovi upoštevno dejansko stanje v sporu, o katerem je treba odločiti, nanaša le na postopke ex parte. Vsekakor, glede na neizogibni neobstoj posebne „prakse odločanja“ Urada glede ugleda znamk družbe Puma, ne more obstajati obveznost obrazložitve neuporabe, za namene tega postopka, ugotovitev glede ugleda znamk družbe Puma, navedenih v prejšnjih odločbah.

Na drugi strani Splošno sodišče ne bi moglo – ne da bi kršilo načelo kontradiktornosti, ki ureja postopek inter partes, določen v členu 76(1) Uredbe 207/2009 – iz načela dobrega upravljanja izpeljati dodatne obveznosti odbora za pritožbe, da po uradni dolžnosti pozove družbo k predložitvi dodatnih dokazov o ugledu znamk družbe Puma, na katerega se sklicuje.

Tretjič, ugotovitev Splošnega sodišča glede obveznosti Urada, da družbo Puma po uradni dolžnosti pozove k predložitvi dodatnih dokazov, je poleg tega v nasprotju s členom 76(2) Uredbe 207/2009 (ki se uporablja v skladu s pravilom 50(1) Uredbe št. 2868/95), ki se izrecno nanaša na dejstva in dokaze, ki so jih stranke predložile na lastno pobudo.

(1)  Uredba Komisije (ES) št. 2868/95 z dne 13. decembra 1995 za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17 zvezek 1, str. 189).

(2)  Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti

(UL L 78, 24.3.2009, str. 1).