24.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/65

Poročevalec:

Raymond HENCKS

Soporočevalec:

Thomas McDONOGH

1.1

EESO podpira strategijo za enotni evropski digitalni trg. Pri tem izraža zaskrbljenost zaradi premajhne politične volje nekaterih držav članic za vzpostavitev digitalne unije, ki bo ustvarjalna in inovativna ter ne zgolj usmerjena v potrošnjo.

1.2

Strategija za enotni digitalni trg v Evropi, ki jo predlaga Junckerjeva Komisija, je nadaljevanje preteklih digitalnih strategij in programov in naj bi dala svež zagon digitalni politiki EU, ki se le počasi vzpostavlja. Hkrati je to nov poudarek na trgovini in potrošnikih ter ukrepih, ki so potrebni za razširitev trgovine in povečanje števila potrošnikov ter ustvarjanje boljših pogojev in zagotavljanje boljšega varstva za potrošnike.

1.3

V zvezi s tem je najnujneje, da se zapolnijo vrzeli v znanju in spretnostih. To je morda vprašanje tako matematične in jezikovne pismenosti kot tudi digitalne pismenosti in njene odgovorne uporabe. Poleg tega so potrebne uporabnikom prijazne platforme, ki bodo spodbujale trg, zato se njihovo delovanje ne sme omejevati. Potrebujemo tudi ustrezne aplikacije, zato je dobrodošel poudarek na standardizaciji. Več e-uprave bo spodbudilo večje število državljanov k sodelovanju v digitalnih dejavnostih. Z vidika potrošnika EESO pozdravlja pobude za boljši dostop potrošnikov in podjetij do digitalnega blaga in storitev v Evropi.

1.4

Nekatere pobude, vendar ne vse, opisane v točki 4.2 (Oblikovanje ustreznih pogojev za razcvet digitalnih omrežij in storitev), se nanašajo na omrežno infrastrukturo in so del digitalne agende. Ti predlogi so pomembni, ker spadajo v kontekst enotnega trga in ker bodo obravnavani kot nujni. Nekatere druge pobude v tem razdelku so pomembne zaradi pravic potrošnikov.

1.5

EESO podpira odločenost Komisije, da odpravi pregrade zaradi 28 različnih nacionalnih digitalnih strategij in trgov ter te strategije in trge združi v skupen evropski pristop in EU zagotovi vodilno vlogo v svetovnem digitalnem gospodarstvu, kjer prevladujejo tretje države.

1.6

EESO je prepričan, da EU, ki razpolaga z odličnim znanjem in spretnostmi ter obilnimi izkušnjami na nekaterih področjih digitalne tehnologije, še vedno lahko nadoknadi zamujeno. V zvezi s tem odločno poudarja pomen razvoja multidisciplinarnih raziskovalnih centrov in evropskih sinergij v okviru evropskega raziskovalnega prostora, in sicer na področjih, kot so računalništvo v oblaku, nanoelektronika, shranjevanje in obdelava masovnih podatkov, naprave z odčitavanjem ali upravljanjem na daljavo (povezani predmeti) in pametne storitve.

1.7

Unija bo nadoknadila zamujeno, če ji bo uspelo kratkoročno združiti svoja sredstva, da bi pritegnila in uskladila javna in zasebna prizadevanja v vseh 28 državah članicah, ter v razpravo o strategiji za enotni digitalni trg vključiti vse deležnike. EESO podpira zavezo Komisije, da bo izvedla javno posvetovanje za vsak prihodnji ukrep v okviru enotnega digitalnega trga.

1.8

EESO izraža obžalovanje, ker je digitalna strategija povsem brez socialne razsežnosti (z izjemo vprašanj v zvezi z digitalno pismenostjo), čeprav razvoj storitev in poslovnih modelov korenito spreminja delovno okolje. EESO meni, da je poleg potencialnih prednosti treba upoštevati tudi številna tveganja in izzive, ki se pojavljajo zlasti na področju zaščite delovnih mest in organizacije dela ter v zvezi s socialnim varstvom, kot tudi v Pogodbi predvidene postopke v zvezi s socialnim dialogom in horizontalno socialno klavzulo, ki jih je treba vključiti v strategijo za enotni evropski trg (1). EESO meni, da bi morala biti socialna razsežnost z vsemi njenimi posledicami za zaposlovanje četrti steber strategije za enotni evropski digitalni trg.

2.1

EESO pojem „enotni digitalni trg“ razume kot prenos transakcij in dejavnosti z obstoječega notranjega trga EU na internet. To se je deloma že zgodilo, pobude, ki jih je predstavila Komisija, pa so zasnovane tako, da se izkoristi celoten digitalni potencial. Tržne dejavnosti in transakcije obsegajo proizvodnjo blaga in zagotavljanje storitev ter posredovanje, distribucijo in potrošnjo. Transakcije med potrošnikom, podjetjem in javnimi organi odražajo tako vpliv družbenih omrežij in tudi razvoj v družbo souporabe. Javni organi imajo v enotnem digitalnem trgu vlogo ponudnika storitev.

2.2

Prednosti prenosa poslovnih procesov so dobro znane: bolj povezana vrednostna veriga, pospešitev procesov od zasnove do dobave, boljši stiki s strankami (zlasti zaradi družbenih medijev) in na splošno večja konkurenčnost. Prehod bo postopoma privedel do „interneta stvari“ in četrte industrijske revolucije.

2.3

Posebnost notranjega trga je v tem, da je po zasnovi nadnacionalen, zato je načeloma zelo primeren za izkoriščanje interneta. Vendar pa se notranji trg ubada s problemi, problematično je tudi prilagajanje pravil, zakonov in predpisov digitalnemu okolju, pomanjkljivi sta digitalna pripravljenost podjetij, javnih organov in potrošnikov ter tehnološka infrastruktura enotnega digitalnega trga, potencialno problematična pa je tudi prevlada velikih platform.

2.4

Komisija vzporedno s projektom enotnega digitalnega trga izvaja digitalno agendo, ki obravnava utemeljeno zaskrbljenost zaradi premajhne prisotnosti EU v svetovni proizvodnji strojne in programske opreme, vendar so to za enotni digitalni trg obrobna vprašanja. Komisija meni, da bo dokončanje enotnega digitalnega trga prineslo velike koristi v smislu BDP in zaposlovanja ter da so EU in države članice sposobne storiti vse potrebno.

2.5

Nedokončanje enotnega trga storitev močno vpliva na razvoj enotnega digitalnega trga. Storitve predstavljajo najpomembnejši sektor v gospodarstvih držav članic. Opravljanje storitev vse bolj sloni na spletnih transakcijah. Napredek strategije za enotni digitalni trg bi tako lahko pospešil enotni trg storitev.

2.6

Pravila, predpisi in zakoni, pripravljeni za transakcije v papirnati obliki in začetno obdobje e-trgovanja so postale ovire za uresničevanje enotnega digitalnega trga. EESO pozdravlja predlagani zakonodajni program in ambiciozen časovni okvir, ki je bil določen:

2.7

Medtem ko je zakonodajni program, predstavljen v točki 2.6, jasen, pa predvideni ukrepi za povečanje ozaveščanja o internetu ter izboljšanje digitalne pismenosti in pripravljenosti podjetij, javnih organov in potrošnikov niso tako jasni:

Te pobude bodo skupaj imele posledice za državljane, MSP, storitve državnega in zasebnega sektorja ter sektorske aplikacije, ki so osrednjega pomena za dokončanje enotnega digitalnega trga. Ti predlogi bi lahko bili bolj podrobni in nujni. EESO bo podrobno spremljal razvoj teh pobud, ki jih vse nadzirajo EU in države članice.

2.8

Predlagane so številne ključne pobude za infrastrukturo:

Telekomunikacije in kibernetska varnost sta očitni prednostni nalogi, vendar pa je nujno treba tudi razjasniti predpise o zagotavljanju avdiovizualnih vsebin prek kabelske, satelitske in širokopasovne povezave.

2.9

Enotni digitalni trg poganjajo platforme. Večina potrošnikov, podjetij in javnih organov jih uporablja dnevno. So dostopne, enostavne za uporabo in pogosto brezplačne. Nujno jih je treba nadalje razviti, vendar obstajajo nekateri pomisleki:

Zato EESO odobrava celovito analizo vloge platform na trgu, vključno z nezakonitimi vsebinami na internetu. Uspeh enotnega digitalnega trga je odvisen od platform, ki morajo uspevati, zato se z izvajanjem zakonodaje ne sme omejevati njihovega manevrskega prostora.

2.10

Na podlagi analize v tej točki, EESO meni, da so programi, predstavljeni v točki 2.7, verjetno šibka točka strategije, in izraža pridržke v zvezi s platformami.

3.1

Povsem jasno je, da Evropska unija doslej ni najbolje izkoristila ogromnih možnosti, ki jih prinaša digitalna tehnologija. Razlog za to je predvsem dejstvo, da je trg še vedno razdrobljen na 28 nacionalnih trgov.

3.2

Nekatere države članice očitno želijo raje ohraniti in razvijati lastne nacionalne digitalne strategije kot odpreti pot ustvarjalni in inovativni evropski digitalni uniji. Hkrati sta francoski in nemški minister za gospodarstvo pozvala k oblikovanju skupnega okvira pod vodstvom zlasti teh dveh držav.

3.3

EESO poleg tega ugotavlja, da so predsedniki vlad nekaterih držav članic v pismih predsedniku sveta izrazili pomisleke glede izvajanja strategije. Vztrajali so, da je pomembno, da „se predpisi sprejmejo le, če je jasno razvidno, da je to potrebno, pri čemer se je treba opreti na načela pametne pravne ureditve in temeljite analize učinkov. Popolnoma jasno je, da bo enotni digitalni trg uspešen le, če inovacije, naložbe in podjetnost ne bodo že v kali zatrti.“ EESO se s tem stališčem strinja, pod pogojem, da se v enaki meri upoštevajo interesi potrošnikov in delavcev.

3.4

Komisija to novo strategijo za oblikovanje enotnega digitalnega trga obravnava kot nadaljevanje digitalne strategije za Evropo iz leta 2010. V njej je bil predviden 101 ukrep, od katerih jih je bilo po navedbah Komisije 72 uspešno zaključenih, 23 pa naj bi jih bilo zaključenih v predvidenih rokih. S tem pa enotni digitalni trg še ne bo vzpostavljen, zato so nekatere pobude znova vključene v novo strategijo.

3.5

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude JUNCKER je v predstavitvi političnih smernic nove Komisije dejal: „Z uvedbo povezanega digitalnega enotnega trga lahko v Evropi v času trajanja mandata naslednje Komisije ustvarimo do 250 milijard EUR dodatne rasti ter s tem na sto tisoče novih delovnih mest.“ Po navedbah sporočila Komisije „bi se lahko BDP EU povečal za 415 milijard EUR“, medtem ko naj bi po navedbah obeh komisarjev, pristojnih za digitalno področje, enotni digitalni trg ustvaril 3,8 milijona delovnih mest.

3.6

EESO meni, da je kontraproduktivno zasipati javnost s številkami, ki se bistveno razlikujejo, odvisno od vira pri Komisiji, kljub temu pa se predstavljajo kot neizpodbitna resnica, čeprav niso verodostojne. Takšne izjave bodo povzročile nezaupanje v politično odločanje in ravnodušnost do resničnih problemov.

3.7

Komisija doslej še nikoli ni predložila dokazov, da so se njene tovrstne napovedi uresničile. EESO poziva sedanjo Komisijo, naj na koncu svojega mandata naredi bilanco in primerja rezultate z napovedmi.

3.8

EESO meni, da ni realistično pričakovati, da bo enotni digitalni trg dokončan v okviru sedanjega mandata Komisije, zlasti ker niso bile objavljene ustrezne ocene učinkov in znanstvene raziskave, ki bi te trditve podprle. EESO meni, da bi bilo treba ocene Komisije primerjati s študijami, ki predvidevajo pomembno izgubo delovnih mest zaradi sprememb, ki jih prinaša digitalna tehnologija (2).

3.9

Po mnenju Komisije bi Evropa z vzpostavitvijo povezanega digitalnega trga lahko ohranila vodilni položaj v svetu v digitalnem gospodarstvu, hkrati pa bi to evropskim podjetjem dalo možnost, da rastejo tudi zunaj Unije.

3.10

EESO žal ugotavlja, da je EU očitno znižala svoj cilj, zastavljen v lizbonski strategiji iz leta 2000, da postane najbolj konkurenčno in dinamično na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti s številčnejšimi in boljšimi delovnimi mesti ter z večjo socialno kohezijo.

3.11

Evropska unija je v zaostanku.

3.12

EESO še vedno upa, da EU lahko nadoknadi zamujeno in da lahko strategija za enotni digitalni trg v Evropi da nov zagon temu sektorju, pod pogojem, da bo EU tudi ustvarjala in ne le uporabljala digitalno tehnologijo, da bo spodbujala kakovostni družbeni preskok k zgodnjemu izobraževanju mladih z namenom razvoja digitalne pismenosti in spodbujanja njene odgovorne uporabe, odpravila digitalni razkorak, vsem državljanom (tudi invalidom) zagotovila dostop in spodbujala ustrezne javne in zasebne naložbe v izobraževanje, poklicno usposabljanje in raziskave.

3.13

V ta namen mora EU združiti svoja sredstva, da bi pritegnila in uskladila javna in zasebna prizadevanja v vseh 28 državah članicah. To je nujno, da ne izpusti priložnosti velikih prelomnic, ki so stalnica v digitalnem gospodarstvu, kot so na primer mobilne aplikacije, katerih število se je v nekaj letih močno povečalo, računalništvo v oblaku, masovni podatki (big data) ali strateški izzivi, kot so po novem velikanske platforme digitalnih storitev, brez katerih ni več mogoče dostopati do interneta. V razpravo o strategiji za enotni digitalni trg morajo biti vključeni vsi deležniki, v njej pa je treba upoštevati varstvo in temeljne pravice državljanov, potrošnikov, delavcev in invalidov, da bo družba postala vključujoča.

3.14

EESO ugotavlja, da je strategija za enotni digitalni trg povsem brez socialne razsežnosti. Posledice digitalizacije na zaposlovanje in s tem povezana tveganja se večinoma ne obravnavajo, čeprav neprestan razvoj storitev in poslovnih modelov korenito spreminja delovno okolje in s tem pomembno vpliva na naravo dela in strukturo podjetij ter predstavlja nevarnost odprave kolektivnih pogodb. Zato je treba v strategiji za enotni digitalni trg upoštevati v Pogodbi predvidene postopke v zvezi s socialnim dialogom in horizontalno socialno klavzulo. EESO je v mnenju CCMI/136 o vplivu digitalizacije na storitveni sektor in zaposlovanje v okviru industrijskih sprememb podal vrsto priporočil, s katerimi želi preprečiti, da bi digitalizacija spodkopala učinkovitost obstoječih sistemov poklicnega izobraževanja, zaščite delovnih mest in socialnega varstva ter davčnih sistemov. EESO meni, da bi morala biti socialna razsežnost z vsemi svojimi posledicami za zaposlovanje četrti steber strategije za enotni evropski digitalni trg.

3.15

Dodatno področje, na katerem se lahko EU uveljavi, je področje masovnih podatkov, kjer je treba opredeliti tehnične standarde za zbiranje in obdelavo podatkov. V ta namen je treba različne nacionalne predpise združiti v usklajen evropski okvir, ki bi s pametno politiko na področju obdelave podatkov uravnotežil gospodarske interese in varstvo zasebnosti, in sicer na različnih področjih, kot so medicina, javno zdravje, osebne storitve, agroživilski sektor itd.

3.16

Evropska unija lahko na podlagi svojih izkušenj z razpravami o tehničnih standardih med državami članicami oblikuje evropsko podatkovno politiko, pri čemer se lahko opre na kakovosten pravni okvir ter ohrani nadzor nad standardi v zvezi z varstvom osebnih podatkov (glej SWIFT) in tako prepreči, da bi jih predpisovali drugi akterji.

3.17

EESO poleg tega opozarja, da je za sektor digitalnih tehnologij značilno tudi veliko neravnovesje v zastopanosti spolov in da so strokovnjaki na področju IKT v veliki večini moški. Evropska unija in države članice bi morale glede na številna nezapolnjena delovna mesta v sektorju IKT spodbuditi več žensk k temu, da bi se potegovale za ta delovna mesta.

3.18

Svetovna banka je v poročilu Golden growth: Restoring the lustre of the European economic model Evropsko unijo razdelila v šest skupin in na podlagi kazalnikov digitalizacije poudarila precejšnje razlike med državami članicami pri uporabi digitalne tehnologije, digitalnih kompetenc in programov ter elektronskega poslovanja. EESO poziva Komisijo, naj te razlike v celoti upošteva pri opredelitvi prednostnih nalog svojega delovnega načrta.

3.19

EESO je seznanjen tudi z izjavo Komisije, da naj bi Evropski sklad za strateške naložbe – poleg tega, da naj bi prispeval približno 21,4 milijarde EUR za financiranje – podprl širok nabor projektov s področja digitalne tehnologije, in ugotavlja, da Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad nudita pomembne možnosti dodatnega financiranja. EESO z zadovoljstvom ugotavlja, da bo Komisija sodelovala z Evropsko investicijsko banko, nosilci projektov in državami članicami v prizadevanjih, da se v celoti uporabijo vsa razpoložljiva sredstva. Kljub temu se sprašuje, zakaj sredstva EU, dodeljena državam članicam, večinoma niso v celoti izkoriščena. EESO poziva k analizi tega vprašanja, da se v prihodnosti zagotovi uspešno in učinkovito črpanje.

—

zagotoviti, da bodo potrošniki lahko po poštenih in razumnih pogojih čezmejno dostopali do vsebin, ki so na voljo na zakonit način,

—

pregledati, v kolikšnem obsegu so potrošniki na spletu diskriminirani na podlagi države, v kateri živijo, ter posledice, ki jih ima to za gospodarstvo in potrošnjo, in predlagati potrebne ukrepe za odpravo morebitne diskriminacije,

—

pregledati spoštovanje in uveljavljanje pravic potrošnikov, določiti, kako se pravice potrošnikov uporabljajo za digitalne produkte, in zagotoviti, da se potrošniki in podjetja zavedajo svojih pravic in se zanašajo na to, da se bodo spoštovale.

4.3

A

IZOBRAŽEVANJE

A1

Osnovna šola – osnovne spretnosti in znanja.

A2

Srednja šola – dva predvidena modula:

A3

Visokošolsko izobraževanje – dva predvidena modula:

B

ZAPOSLITEV

B1

Usposabljanje, povezano z delovnim mestom, ki ga zagotavlja delodajalec, z neprestanim poudarkom na preusposabljanju in neprestanem poklicnem izpopolnjevanju za posodabljanje znanj in spretnosti.

B2

Usposabljanje za brezposelne v organizaciji javnih organov prek ustreznih agencij.

C

POKOJ

C1

Spretnosti in znanja bi morala biti splošno dostopna vsem, ki se v življenju in na delovnem mestu niso imeli priložnosti vključiti v informacijsko družbo.

C2

Posebni progami podpore, da se ne izgubi stik z informacijsko družbo.

D

INVALIDNOST

Podpora na vseh ravneh, da se invalide trajno vključi v informacijsko družbo, tudi ko se invalidnost poslabša.