24.2.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 71/1

1.

EESO odločno pozdravlja pomembno delo, ki ga civilna družba opravlja pri ravnanju z begunci, ki bežijo iz držav, v katerih razsaja vojna, in ki zato zaslužijo zaščito v skladu z Ženevsko konvencijo. Brez tega odziva bi lahko bile tragične humanitarne razmere, ki smo jim priča v številnih evropskih državah, katastrofalne. Evropski ekonomsko-socialni odbor si neposredno prizadeva dati glas tej stvarnosti in tako poskrbeti, da jo bodo evropske institucije, vlade in drugi politični subjekti ustrezno upoštevali.

2.

EESO trenutno organizira obiske, v sklopu katerih se želi srečati s civilnodružbenimi organizacijami, ki pomagajo beguncem v 11 državah članicah (Madžarska, Poljska, Malta, Grčija, Nemčija, Avstrija, Slovenija, Bolgarija, Švedska, Italija, Hrvaška) in v Turčiji, saj so to države, ki jih je begunski tok najbolj prizadel. Kot predstavniško telo organizirane civilne družbe znotraj evropskih institucij bomo delovali kot njihov glasnik na evropski ravni.

3.

EESO meni, da mora EU za begunce, ki prihajajo iz držav v vojni in ki jim grozi terorizem, zaradi trenutnih razmer vzpostaviti varne humanitarne koridorje, in sicer v sodelovanju z državami, kjer je teh beguncev največ. Poleg tega moramo vzpostaviti resnično skupen evropski azilni sistem, ki bo temeljil na usklajenih postopkih v vsej EU. Sem sodijo enoten azilni status, vzajemno priznavanje rešenih prošenj za azil, deljena odgovornost in solidarnost, prizadevanja za premestitev in ponovno naselitev ter revizija dublinske uredbe. Poleg tega so potrebni trdni in solidarnostni sistemi za porazdelitev bremena, kjer bi bil predvsem potreben stalen, pravičen in zavezujoč sistem za porazdelitev oseb, ki iščejo zaščito, med vse države EU. Zaradi izjemnih okoliščin in v skladu s Paktom za stabilnost in rast dodatnih stroškov sprejema beguncev ne bi smeli, na podlagi temeljitega preverjanja, šteti v javni primanjkljaj držav članic.

4.

EESO je ravno tako zelo zaskrbljen zaradi aktualnega odmikanja od Schengenskega sporazuma in od načela prostega gibanja, saj gre za enega temeljnih dosežkov v korist državljanov EU. Zunanje meje schengenskih držav je treba ustrezno zavarovati. Vendar postavljanje notranjih ovir in zidov ne bo z ničemer prispevalo k zbliževanju državljanov EU ali spodbujanju državljanstva EU.

5.

Prav tako je bistveno pripraviti takojšnje ukrepe za razrešitev temeljnih vzrokov aktualnega begunskega toka. EU mora pri teh vprašanjih sodelovati z izvornimi in tranzitnimi državami, EESO pa vztraja, da Komisija poleg varnostnega pristopa v tem primeru uporabi tudi pristop, ki temelji na človekovih pravicah. EESO tudi poudarja, da je treba v dialog s tretjimi državami nujno vključiti civilno družbo.

6.

EESO, ki ima dolgoletne izkušnje z vprašanji, povezanimi z migracijami, v zadnjih letih predvsem v Evropskem forumu za vključevanje oziroma forumu za migracije, meni, da morata biti integracija in vključevanje v naše družbe dvosmeren proces, v katerem imajo odločilno vlogo socialni partnerji in druge civilnodružbene organizacije ter lokalne oblasti. Prednost je treba nameniti dostopu do trga dela ali, natančneje, priznavanju kvalifikacij ter po potrebi tudi zagotavljanju poklicnega in jezikovnega izobraževanja. Evropska unija bi morala v sprejemnih državah in na ravni EU začeti izvajati vrsto ukrepov za centralizacijo vlog za zaposlitev, usposabljanje in priznavanje kvalifikacij.

7.

Za doseganje potrebnega družbenega soglasja v Evropi je treba nujno dosledno spoštovati enako obravnavo in socialne pravice tako državljanov EU kot prebežnikov v Evropi, ob tem pa posebno pozornost nameniti najbolj ranljivim med njimi. Zgodnja vlaganja v integracijo beguncev v družbo in trg dela so pomembne, da lahko begunci ponovno zaživijo, hkrati pa lahko z njimi v največji možni meri zmanjšamo možnosti za konflikte z lokalnim prebivalstvom in preprečimo višje naknadne stroške. Zadostno financiranje lokalnih javnih storitev ter civilni dialog med begunci in lokalnim prebivalstvom sta pri tem ključnega pomena.