EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014XG0614(09)
Council Conclusions of 21 May 2014 on Gender Equality in Sport
Sklepi Sveta z dne 21. maja 2014 o enakosti spolov v športu
Sklepi Sveta z dne 21. maja 2014 o enakosti spolov v športu
OJ C 183, 14.6.2014, p. 39–42
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
14.6.2014 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 183/39 |
Sklepi Sveta z dne 21. maja 2014 o enakosti spolov v športu
2014/C 183/09
SVET EVROPSKE UNIJE –
OB OPOZARJANJU NA NASLEDNJE:
1. |
Enakost žensk in moških je temeljno načelo Evropske unije, zapisano v Pogodbah. Je eden od ciljev in nalog Evropske unije, ki si je za posebno nalogo zadala vključevanje tega načela v vse svoje dejavnosti (1). |
2. |
Enakost spolov je zapisana v členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. |
3. |
Komisija se je v strategiji za enakost žensk in moških 2010–2015 (2), v kateri je opredelila pet prednostnih področij ukrepanja – enaka ekonomska neodvisnost, enako plačilo za enako delo ali enakovredno delo, enakost pri odločanju, dostojanstvo, integriteta in konec seksističnega nasilja ter enakost spolov in zunanji ukrepi –, zavezala, da bo spodbujala vključevanje vprašanj v zvezi z enakostjo spolov v vse politike EU. V Sporočilu o razvoju dimenzije EU v športu (3) pa je Komisija predlagala ukrepe, ki so namenjeni zlasti dostopu priseljenk in predstavnic etničnih manjšin do športa, dostopu do odločevalskih položajev in boju proti spolnim stereotipom. |
4. |
Enakost spolov je bistvenega pomena za uresničitev ciljev EU glede ekonomske in socialne kohezije ter visoke stopnje zaposlenosti, pa tudi za zagotovitev trajnostne rasti in konkurenčnosti ter reševanje demografskih izzivov. |
5. |
Svet EPSCO je sprejel sklepe o različnih pomembnih vidikih enakosti spolov (4), zlasti Sklepe Sveta o Evropskem paktu za enakost spolov (2011–2020) in Sklepe Sveta o podpori izvajanju strategije Evropske komisije za enakost žensk in moških 2010–2015. |
6. |
Na konferenci EU o enakosti spolov v športu, ki je bila 3. in 4. decembra 2013 v Vilni, so udeleženci preučili morebitne strateške ukrepe, da bi se enakost spolov v športu uveljavila do obdobja 2016–2020, Komisijo, države članice in športna gibanja pa pozvali, naj pripravijo načrt strateških ukrepov na tem področju. |
7. |
Brightonska deklaracija, sprejeta po prvi svetovni konferenci o ženskah in športu leta 1994 v angleškem Brightonu, ter izjavi MINEPS organizacije Unesco iz Aten (2004) in Berlina (2013) so pozvale k posebnim ukrepom za spodbujanje enakih možnosti v športnem svetu. |
8. |
Na konferenci o nasilju nad ženskami v EU na temo zlorab doma, na delovnem mestu, v javnosti in na svetovnem spletu, ki je bila 5. marca 2014 v Bruslju, so bili predstavljeni rezultati raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice o nasilju nad ženskami (5). Omenjena raziskava je pokazala, da je bilo 33 % žensk žrtev fizičnega in/ali spolnega nasilja, pri čemer je 32 % vseh žrtev nadlegovanja potrdilo, da je bil storilec njihov nadrejeni, sodelavec ali stranka. Večina žrtev tega ni prijavila niti policiji niti nobeni organizaciji za pomoč žrtvam (6). |
9. |
Grško predsedstvo je 20. marca 2014 v Atenah organiziralo seminar z naslovom „Seksistično nasilje: zaščita manjšin“, na katerem so udeleženci pozvali k obravnavi in rednemu spremljanju enakosti spolov v športu na vseh ravneh in področjih športa, tudi seksističnega nasilja v športu, ter oceni narave in obsega seksističnega nasilja v športu, pri čemer naj bi bil posebni poudarek namenjen elitnim športom, odnosom med trenerjem in športnikom, športnemu spremstvu športnika in odnosom med športniki. Pozvali so tudi, naj se za športnike, žrtve spolnega nadlegovanja ali nasilja v športu razvijejo ustrezna orodja (npr. podporne službe, svetovanje in klicne linije v sili); |
OB PRIZNAVANJU NASLEDNJEGA:
10. |
Enakost spolov v športu je v nekaterih državah članicah že pomembna tema. Čeprav je bilo določeno delo opravljeno tudi na lokalni, regionalni in evropski ravni in ravni mednarodnih športnih gibanj, vprašanje enakosti spolov še ni dovolj upoštevano, številne države članice in mednarodna športna gibanja pa zaostajajo/zamujajo z izvajanjem konkretnih ukrepov. |
11. |
Šport je dejavnost, v katero so vključeni tudi mladi, zato je to okolje, v katerem obstaja tveganje za nasilje in spolno nadlegovanje, ki sta med drugim posledici zaupanja, vzpostavljenega med posamezniki v športu. |
12. |
Ženske na številnih športnih področjih niso dovolj zastopane. Raziskava Eurobarometra o športu in telesni dejavnosti je leta 2013 pokazala, da se deklice in ženske še vedno udejstvujejo manj od dečkov in moških. |
13. |
Število žensk na vodstvenih položajih v upravnih organih na področju športa in v vlogi trenerk je še vedno nizko. |
14. |
Seksistično nasilje v športu, zlasti spolno nadlegovanje in zloraba mladoletnikov, je velik problem, ki pa ga je treba dodatno preučiti, da bi ga bolje razumeli. |
15. |
Vloge spolov se posredujejo in spodbujajo od zgodnjega otroštva ter lahko vplivajo na želje, interese in pričakovanja žensk in moških v zasebnem in javnem življenju. |
16. |
Mediji, vključno z oglaševalskim sektorjem, prispevajo k prenašanju kulturno prenosljivih stereotipov ter predstav o ženskah in moških ter imajo lahko pomembno vlogo pri odpravi spolnih stereotipov. |
17. |
Svet je v sklepih o vlogi športa kot sredstvu in vzpodbudi za dejavno socialno vključevanje (7) države članice in Komisijo pozval, naj spodbujajo ukrepe za vključevanje načela enakosti spolov v dejavnosti, povezane s športom, zlasti v zvezi z odločevalskimi položaji, in šport obravnavajo v povezavi z vlogami spolov, kot je določeno v strategiji EU na področju spolov. Nujen je tudi boj proti seksističnemu nasilju, da bodo lahko tako ženske kot moški v celoti uveljavljali svoje človekove pravice in da se uresniči enakost spolov – |
POUDARJA POTENCIAL ŠPORTA ZA REŠEVANJE NASLEDNJIH IZZIVOV:
18. |
Šport je lahko učinkovito orodje za doseganje enakih možnosti in socialne vključenosti. Resnične enakosti spolov ni mogoče doseči le z zakonodajo. Potrebni so tudi posebni ukrepi in vključevanje načela enakosti spolov, da se zagotovi izkoriščanje velikega potenciala, ki ga ima športni sektor v tem pogledu, na primer za oblikovanje identitete otrok in mladih. |
19. |
Ženske in moški bi s športom lahko izboljšali sposobnosti, znanje in kompetence, s tem pa svojo mobilnost in možnosti zaposlitve. Za šport bi bilo lahko koristno, če bi bila delovna sila bolj uravnotežena glede na spol, primerno čemur bi se šport tudi razvijal; tako bi pritegnil več žensk in moških ter spodbujal nove in inovativne pristope k treniranju, usposabljanju, vodenju in sojenju; |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ OB UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI:
20. |
razmislijo o tem, da bi v tesnem sodelovanju s športnimi gibanji pripravile in posodabljale nacionalne akcijske načrte, splošne dogovore ali strategije za enakost spolov v športu; |
21. |
izpostavijo vrednost raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov pri vodenju športov ter spodbujajo enakost spolov pri odločanju na vseh ravneh in področjih športa; |
22. |
razmislijo o razvoju in uporabi izobraževalnih gradiv za usposabljanje odločevalcev in trenerjev v športu, pa tudi staršev, saj bi s tem prispevali k odpravi spolnih stereotipov in spodbujanju enakosti spolov na vseh ravneh izobraževanja in športnega usposabljanja; |
23. |
razmislijo o oblikovanju politik in programov za odpravo spolnih stereotipov in zgodnje spodbujanje enakosti spolov v izobraževalnih načrtih in praksah, vključno z raziskavami, študijami in analizami učinka teh stereotipov na prizadevanja za dosego resnične enakosti spolov v športu; |
24. |
spodbujajo zgodnje preprečevanje seksističnega nasilja v športu ter varstvo žrtev in morebitnih žrtev spolnega nadlegovanja v športu, poleg tega pa izmenjajo najboljšo prakso o tem, kako bi športne organizacije lahko preprečile spolne zlorabe in nadlegovanje v športu ter kako bi ravnale v takšnih primerih; |
25. |
razmislijo o tem, da bi velike športne dogodke izkoristile za organizacijo kampanj preprečevanja trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje in ozaveščanja o tej problematiki; |
POZIVA DRŽAVE ČLANICE IN KOMISIJO, NAJ V OKVIRU SVOJIH PRISTOJNOSTI IN OB USTREZNEM UPOŠTEVANJU NAČELA SUBSIDIARNOSTI TER SPOŠTOVANJU PRISTOJNOSTI DRŽAV ČLANIC ZA ŠPORTNO POLITIKO:
26. |
razmislijo, da bi skupaj s športnimi organizacijami ter v skladu z nacionalno zakonodajo, zakonodajo EU in veljavno zakonodajo o varstvu podatkov pripravile ustrezne in sorazmerne ukrepe za preverjanje primernosti oseb, ki delujejo na športnem področju (zlasti z mladoletniki). Takšni ukrepi bi lahko bili registracijski sistemi, intervjuji ali reference (med drugim potrdila o nekaznovanosti); |
27. |
okrepijo vidik enakosti spolov in ga vključijo v športno politiko ter prek športne politike in drugih s športom povezanih politik in programov EU na vseh ravneh spodbujajo odpravo spolnih stereotipov na podlagi načela integritete športa; |
28. |
vprašanje enakosti spolov v športu vključijo v ustrezne prihodnje ukrepe na področju športa na nacionalni ravni in ravni EU; |
29. |
vse zadevne deležnike obveščajo o dostopnosti evropskih programov, kot so Erasmus+ in po potrebi drugi instrumenti financiranja EU, in jih spodbujajo k njihovi uporabi, da se spodbudi enakost spolov v športu, pozornost pa namenijo zlasti trenerjem ter njihovemu izobraževanju in ustreznemu prikazu športov v medijih; |
30. |
razmislijo, da bi med pogoje za odobritev državnih sredstev športnim organizacijam po potrebi uvrstile cilje v zvezi z enakostjo spolov; |
31. |
spodbujajo vključevanje praktičnega pristopa, ki upošteva vprašanja spolov, v oceno predlaganih projektov in programov v športu, ki jo izvajajo javni organi; |
32. |
razmislijo o določitvi smernic, ki bi lahko bile v podporo izvajanju ključnih ukrepov na ravni EU; |
33. |
razmislijo, da bi v sodelovanju z mednarodnimi športnimi organizacijami začele izvajati „seznam zavez“ glede enakosti spolov v športu; |
OB UPOŠTEVANJU AVTONOMIJE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ POZIVA ŠPORTNE ORGANIZACIJE IN DELEŽNIKE, NAJ:
34. |
razmislijo o pripravi in posodabljanju nacionalnih akcijskih načrtov ali strategij za enakost spolov v športu; |
35. |
izpostavijo vrednost raznolikosti in uravnotežene zastopanosti spolov pri vodenju športov in med trenerji ter spodbujajo enakost spolov pri odločanju na vseh ravneh in področjih športa; |
36. |
razmislijo o vprašanju enakosti spolov in ga vključijo v šport ter spodbujajo odpravo spolnih stereotipov s promocijskimi kampanjami, razvojem in uporabo izobraževalnih gradiv za usposabljanje odločevalcev in trenerjev v športu za vse starostne skupine; |
37. |
v etične kodekse vključijo posebne ukrepe in postopke v zvezi s seksističnim nasiljem ter razmislijo o določitvi ciljnih ukrepov, kot so klicne linije v sili in posebne podporne službe za žrtve; |
38. |
spodbujajo neseksistično medijsko izpostavljenost športov; |
39. |
spodbujajo bolj uravnoteženo zastopanost spolov v izvršnih odborih in odborih na področju športa, pa tudi pri upravljanju in treniranju, ter si prizadevajo za odpravo nezakonodajnih ovir, ki ženskam preprečujejo prevzem takšnih funkcij; |
POZIVA KOMISIJO, NAJ:
40. |
vidik enakosti spolov vključi v vsa področja športne politike ter spodbuja odpravo spolnih stereotipov v športu na vseh ravneh; |
41. |
spodbuja dejavno sodelovanje med zadevnimi socialnimi partnerji v okviru socialnega dialoga in športnimi gibanji v okviru strukturiranega dialoga, da bi se zmanjšala neenakost spolov na različnih področjih, tudi na trgu dela; |
42. |
v okviru programov financiranja EU, tudi programa Erasmus+, podpira nadnacionalne pobude (npr. kampanje ozaveščanja, izmenjavo dobrih praks, študije, omrežja, projekte), ki so v prvi vrsti namenjene izvajanju nacionalnih in mednarodnih strateških ukrepov za enakost spolov v športu, poseben poudarek pa nameni odločanju v upravnih organih na področju športa, treniranju ter boju proti nasilju na podlagi spola in negativnim stereotipom v športu; |
43. |
v tesnem sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov opravi raziskavo o enakosti spolov v športu na vseh ravneh in področjih športa, pri čemer naj se posveti zlasti treniranju, usposabljanju, vodenju in sojenju. Poleg tega naj sproži posebno študijo za oceno narave in obsega seksističnega nasilja v športu; |
44. |
podpre razvoj in spodbuja uporabo prilagojenih orodij za vključevanje načela enakosti spolov, kot so upoštevanje enakosti spolov pri načrtovanju proračuna in ocene učinka na spol, razmisli pa naj tudi o izvajanju teh instrumentov v okviru programa Erasmus+ in po potrebi drugih instrumentov financiranja EU. |
(1) Člena 2 in 3(3) PEU ter člen 8 PDEU.
(2) Dok. 13767/10.
(3) Dok. 5597/11.
(4) Dok. 18127/02 oziroma 7370/11.
(5) Raziskava je temeljila na osebnih intervjujih z 42 000 ženskami, starimi od 18 do 74 let, iz vseh 28 držav članic EU.
(6) http://fra.europa.eu/en/vaw-survey-results
(7) UL C 326, 3.12.2010, str. 5.