14.11.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 333/1

---

ZAKLJUČNI RAČUN 8., 9. IN 10. EVROPSKEGA RAZVOJNEGA SKLADA – PRORAČUNSKO LETO 2010

2011/C 333/01

KAZALO

Izjava, priložena zaključnemu računu

Izvrševanje in računovodska obravnava sredstev ERS

DEL I —

Zaključni račun ERS: Sredstva, ki jih upravlja Evropska Komisija

1.	RAČUNOVODSKI IZKAZI 8., 9. IN 10. EVROPSKEGA RAZVOJNEGA SKLADA

1.1	8., 9. in 10. ERS: Agregatni bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in izkaz sprememb v čistih sredstvih

1.2	8. ERS: Bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz sprememb v čistih sredstvih

1.3	9. ERS: Bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz sprememb v čistih sredstvih

1.4	10. ERS: Bilanca stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz sprememb v čistih sredstvih

1.5	Pojasnila k računovodskim izkazom 8., 9. in 10. ERS

2.	POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

2.1

Dodelitve

2.2	Konsolidirani računovodski izkazi

2.3.	Drugi podatki o upravljanju

DEL II —

Zaključni račun ERS: Računovodski izkazi investicijskega sklada

3.	RAČUNOVODSKI IZKAZI INVESTICIJSKEGA SKLADA

3.1	Izkaz poslovnega izida

3.2	Bilanca stanja

3.3	Izkaz sprememb v sredstvih plačnikov

3.4	Izkaz finančnih tokov

3.5	Pojasnila k računovodskim izkazom

PRILOGA K DELU I —

POGLAVJE 2 (Poročilo o finančnem izvrševanju): Stanje po državah in po instrumentih

IZJAVA, PRILOŽENA ZAKLJUČNEMU RAČUNU

Izjavljam, da je bil zaključni račun 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada za leto 2010 pripravljen v skladu z naslovom VIII finančne uredbe za 10. ERS ter računovodskimi načeli, pravili in metodami iz priloge k računovodskim izkazom.

Od odredbodajalca in EIB, ki potrjujeta zanesljivost poslanih podatkov, sem pridobil vse potrebne podatke za pripravo zaključnega računa, ki prikazuje sredstva in obveznosti evropskih razvojnih skladov ter izvrševanje proračuna.

Potrjujem, da sem si na podlagi teh podatkov ter preverjanj, ki so bila po mojem mnenju potrebna za potrditev zaključnega računa, pridobil razumno zagotovilo, da zaključni račun predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja evropskih razvojnih skladov v vseh pomembnih vidikih.

IZVRŠEVANJE IN RAČUNOVODSKA OBRAVNAVA SREDSTEV ERS

1.   OZADJE

Evropska unija na področju razvoja sodeluje s številnimi državami v razvoju. Glavni cilj teh dejavnosti je spodbujati gospodarski in socialni razvoj s posebnim poudarkom na dolgoročnem zmanjšanju in olajšanju revščine z zagotavljanjem razvojne in tehnične pomoči državam upravičenkam. Da bi to dosegla, Unija oblikuje strategije sodelovanja skupaj s partnerskimi državami in mobilizira finančna sredstva za njihovo izvajanje. Ta sredstva Unije, namenjena razvoju, se zagotavljajo iz treh virov:

—	proračuna Evropske unije,

—	Evropskega razvojnega sklada,

—	Evropske investicijske banke.

Evropski razvojni sklad (ERS) je glavni instrument zagotavljanja pomoči Unije za razvojno sodelovanje afriškim, karibskim in pacifiškim državam (države AKP) ter čezmorskim državam in ozemljem (ČDO). Ustanovitev Sklada je bila predvidena že z Rimsko pogodbo iz leta 1957, in sicer za zagotavljanje tehnične in finančne podpore, sprva namenjene le afriškim državam, ki so bile tedaj še kolonije in s katerimi so nekatere države članice povezovale zgodovinske vezi.

ERS se ne financira iz proračuna Evropske unije. Financirajo ga države članice, zanj velja posebna finančna uredba in upravlja ga poseben odbor. Evropska Komisija je odgovorna za finančno izvrševanje dejavnosti, ki se izvajajo s sredstvi ERS, Evropska investicijska banka (EIB) pa upravlja Investicijski sklad.

V obdobju 2008–2013 bo geografska pomoč, dodeljena državam AKP in ČDO, še naprej financirana predvsem iz ERS. Vsak ERS je običajno sklenjen za približno pet let. Od sklenitve prve konvencije o partnerstvu leta 1964 so programski cikli ERS na splošno sledili ciklu sporazumov oziroma konvencij o partnerstvu. Vsak ERS ureja posebna finančna uredba, ki nalaga obveznost priprave računovodskih izkazov za zadevni ERS. V skladu z navedenim se računovodski izkazi pripravljajo za vsak ERS posebej v zvezi z delom, ki ga upravlja Evropska komisija. Ti računovodski izkazi so prikazani tudi v konsolidirani obliki, da se zagotovi celostni pregled nad finančnim stanjem sredstev, za katera je odgovorna Evropska komisija.

V okviru Sporazuma iz Cotonouja je bil ustanovljen Investicijski sklad. Investicijski sklad upravlja Evropska investicijska banka, namenjen pa je podpiranju razvoja zasebnega sektorja v državah AKP ter financira zlasti, vendar ne izključno, zasebne naložbe. Zasnovan je kot obnovljiv sklad, kar pomeni, da se lahko povračila posojil ponovno uporabijo za druge dejavnosti. Sklad je torej samoobnovljiv in finančno neodvisen. Ker Investicijskega sklada ne upravlja Evropska komisija, njegov zaključni račun ni konsolidiran v prvem delu zaključnega računa (računovodski izkazi za 8., 9. in 10. ERS ter ustrezno poročilo o finančnem izvrševanju). Računovodski izkazi za Investicijski sklad so prikazani v ločenem delu zaključnega računa (drugi del), da se zagotovi celotna slika razvojne pomoči ERS. 10. ERS zajema obdobje 2008–2013 in ima skupni proračun v višini 22 682 milijonov EUR. V okviru tega zneska je 21 966 milijonov EUR dodeljenih državam AKP, 286 milijonov EUR ČDO, 430 milijonov EUR pa Komisiji v obliki odhodkov za podporo za načrtovanje in izvajanje ERS (1).

2.   KAKO SE FINANCIRA ERS?

Na zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. decembra 2005 je bila sprejeta finančna perspektiva za obdobje 2007–2013. V tem okviru je bilo sklenjeno, da geografsko sodelovanje z državami AKP ne bo vključeno v proračun Evropske unije, temveč se bo še naprej financiralo prek veljavnega medvladnega ERS za obdobje 2008–2013.

Proračun Evropske unije se sprejme za eno leto, tako da se v skladu z načelom enoletnosti odhodki in prihodki načrtujejo in odobrijo za eno leto. ERS pa je za razliko od proračuna Evropske unije sklad, ki deluje po načelu večletnosti. Vsak ERS se sklene s sporazumom o partnerstvu med državami članicami in je povezan s skupnim skladom za izvajanje razvojnega sodelovanja, običajno za pet let. Ker se sredstva dodeljujejo na večletni osnovi, se dodeljena sredstva lahko porabljajo skozi celotno obdobje ERS. Odsotnost proračunske enoletnosti je poudarjena pri proračunskem poročanju, saj se proračunsko izvrševanje ERS ugotavlja glede na skupna sredstva.

Sredstva ERS so „ad hoc“ prispevki držav članic EU. Približno vsakih pet let se predstavniki držav članic sestanejo na medvladni ravni in odločijo o skupnem znesku, ki bo dodeljen Skladu, ter o nadziranju njegovega izvrševanja. Sklad nato upravlja Komisija. Države članice imajo svoje lastne razvojne politike in politike pomoči poleg zadevnih politik Unije, zato morajo svoje politike usklajevati s politikami EU in zagotavljati, da se med seboj dopolnjujejo. V letu 2010 so bili prispevki, povezani z 9. ERS, vpoklicani iz 15 sodelujočih držav članic. V letu 2011 bodo vpoklicani prvi prispevki za 10. ERS, v katerem sodeluje vseh 27 držav članic.

Del sredstev 10. ERS je rezerviran za nepredvidene potrebe, večji del pa je načrtovan v okvirnih večletnih programih, ki so pretežno geografski, delno pa tudi tematski, in so trenutno načrtovani za obdobje 2008–2013. Komisija je temu primerno sprejela strateške dokumente za države, regije in sodelovanje znotraj držav AKP. Njihovo izvajanje se vsako leto spremlja, strategije pa se pregledajo sredi obdobja (2010, pregled pravkar poteka) in na koncu obdobja (2012). Na podlagi vmesnega ali končnega pregleda lahko Komisija v imenu Evropske unije revidira strategije in dodeljevanje sredstev glede na tekoče potrebe in uspešnost zadevnih držav ali regij AKP.

Poleg zgoraj navedenih prispevkov lahko države članice sklenejo tudi sporazume o sofinanciranju ali vplačajo prostovoljne finančne prispevke v ERS.

3.   KAKO SE UPRAVLJAJO IN PORABLJAJO SREDSTVA ERS?

3.1   Odhodki iz poslovanja

Odhodki iz poslovanja ERS so lahko v različnih oblikah glede na to, kako se sredstva izplačujejo in upravljajo. V skladu s finančno uredbo Komisija izvršuje sredstva ERS na naslednje načine:

Decentralizirano upravljanje: pomeni, da Komisija v večjem ali manjšem obsegu, glede na lokalno situacijo zadevnega upravičenca, prenese nekatere naloge izvrševanja proračuna na tretje države.

Centralizirano upravljanje: pomeni, da proračun izvršujejo bodisi neposredno službe Komisije bodisi se izvršuje posredno, kadar Komisija prenese naloge izvrševanja proračuna na organe, ki jih ureja pravo Evropske unije ali nacionalno pravo, kot so agencije Evropske unije, ki so osebe javnega prava, ali organi, ki opravljajo javne storitve.

Skupno upravljanje z mednarodnimi organizacijami: pomeni, da Komisija nekatere naloge izvrševanja prenese na mednarodno organizacijo.

3.2   Različni finančni udeleženci

Odredbodajalci na podlagi prenosa so odgovorni za celoten proces upravljanja, ki zajema vse od odločanja o tem, kaj je treba narediti za uresničitev zastavljenih ciljev politik, do upravljanja dejavnosti z operativnega in proračunskega vidika, vključno s podpisovanjem pravnih obveznosti, spremljanjem uspešnosti, izplačevanjem in po potrebi tudi izterjavo sredstev.

Vodja delegacije Evropske unije je lokalna stična točka med Komisijo in nacionalnimi ali regionalnimi organi države AKP/ČDO na zadevnem območju. Pri določanju strategije izvajanja in sektorskih politik ter pri pripravi, proučevanju ter pregledu programov in projektov ERS tesno sodeluje z nacionalnimi ali regionalnimi odredbodajalci.

Nacionalni odredbodajalec v državi prejemnici je višji uradnik, ki ga imenuje vlada vsake države AKP/ČDO. Zastopa organe svoje države pri vseh dejavnostih, ki se financirajo iz Sklada ter jih upravljata Komisija in EIB. V večini primerov to funkcijo opravlja član vlade, ponavadi minister za načrtovanje ali finančni minister. Nacionalni odredbodajalec opravlja upravne, tehnične in finančne naloge upravljanja programov in projektov ERS.

Računovodja izvršuje odredbe za plačilo in naloge za izterjavo, ki jih pripravijo odredbodajalci, ter je odgovoren za upravljanje zakladnice, določanje računovodskih pravil in metod, potrjevanje računovodskih sistemov, vodenje računovodskih evidenc ter pripravo ustreznega zaključnega računa. Poleg tega mora računovodja zaključni račun podpisati, s čimer potrdi, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja.

3.3   Izvrševanje sredstev ERS

Velika večina sredstev iz ERS se državam AKP in ČDO dodeli v obliki subvencij. Na začetku vsakega ERS Evropska unija obvesti države AKP in ČDO o ravni subvencij, ki naj bi jim bile na voljo v obdobju zadevnega sklada. Sredstva se dodeljujejo glede na specifične potrebe držav prejemnic ob upoštevanju njihovih politik in razvojnih prizadevanj.

Država prejemnica razvije strategijo sodelovanja med posvetovanji s svojimi razvojnimi partnerji (donatorji) ali po njih. Strategije sodelovanja, zasnovane z Evropsko unijo, običajno vključujejo srednjeročne strategije države, analizo političnih in socialno-gospodarskih razmer ter oceno Evropske unije. Osebje Evropske komisije nacionalnim organom zagotovi tehnično podporo pri pripravi dokumenta o strategiji sodelovanja.

Nato se pripravi nacionalni okvirni program za izvajanje strategije sodelovanja. Nacionalni okvirni program zajema vse sektorje in področja, ki bodo prejeli pomoč, pojasnjuje, kako bo pomoč uporabljena za uresničitev ciljev, določa časovni okvir za izvedbo ter po potrebi opredeljuje, kako bodo v program vključeni drugi udeleženci, kot so mednarodne ali nevladne organizacije. Ta okvirni globalni program se pregleda letno ter na sredini in na koncu obdobja ERS; po potrebi se v času njegovega izvajanja uvedejo izboljšave in spremembe.

3.4   Prevzemanje obveznosti za porabo sredstev ERS

Dokler Komisije in morebitnega prejemnika sredstev ERS pisno ne zavezuje pravna obveznost, ni mogoče porabiti nobenih sredstev ERS.

Preden se lahko prevzame pravna obveznost (kot je na primer pogodba ali sporazum o subvenciji) do tretje osebe, mora obstajati proračunska vrstica z zadostnimi sredstvi, ki daje pravico do zadevne dejavnosti. Če je ta pogoj izpolnjen, je treba potrebna sredstva v proračunu rezervirati, in sicer tako, da se v računovodskem sistemu prevzame proračunska obveznost. Vendar to ne vpliva na splošno računovodstvo (ali glavno knjigo), saj stroški še niso nastali. Razlog je v tem, da računovodski sistem ERS sestavljata dva ločena, a povezana elementa:

(a)	proračunsko računovodstvo, ki omogoča natančen zapis izvrševanja proračuna, ter

(b)	splošno računovodstvo, s katerim se pripravita bilanca stanja in izkaz poslovnega izida.

Proračunsko računovodstvo prikazuje obveznosti in plačila. Temelji na načelu računovodstva na podlagi nastanka plačil, po katerem se odhodkovna ali prihodkovna postavka knjiži šele, ko so prevzete obveznosti za sredstva ali ko so ta sredstva izplačana oziroma prejeta. Tovrstno računovodstvo je značilno za javni sektor, v katerem je bil tradicionalno poudarek na proračunu in njegovem izvrševanju.

Splošno računovodstvo (ki temelji na načelu računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov) prikazuje vse odhodke in prihodke v proračunskem letu (in s tem poslovni izid) ter finančno stanje ERS v obliki bilance stanja sredstev in obveznosti na dan 31. decembra danega leta.

3.5   Izvrševanje plačil

Nobenih plačil ni mogoče izvršiti, dokler odredbodajalec ne odobri proračunske obveznosti.

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno v več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predhodnem financiranju. Likvidna sredstva oziroma predujem se porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu, ali se povrnejo – če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti ERS. Plačano predhodno financiranje je torej dokončni odhodek šele, ko so izpolnjeni ustrezni pogodbeni pogoji, in je zato takrat, ko se izvede začetno plačilo, v bilanci stanja izkazano kot sredstvo. Znesek sredstva iz naslova predhodnega financiranja se zmanjša (v celoti ali delno) s priznanjem upravičenih stroškov (ki se v izkazu poslovnega izida obravnavajo kot odhodki) in vrnjenih zneskov.

Ob koncu leta je treba oceniti upravičene odhodke, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili. Na podlagi teh presečnih izračunov so ocenjeni upravičeni zneski izkazani kot vnaprej vračunani stroški, medtem ko so ocenjeni neupravičeni deli še naprej odprti na računih za „zneske, katerih upravičenost je treba preveriti“. Da ne bi precenili sredstev in obveznosti, se ti zneski prikažejo med kratkoročnimi obveznostmi.

3.6   Izterjava neupravičenih plačil

Upravičenost odhodkov v breme ERS se preverja na podlagi spremne dokumentacije, določene v veljavnih pravilih ali pogojih za vsako subvencijo. Da bi bilo razmerje med stroški in koristmi kontrolnih sistemov čim ugodnejše, so preverjanja spremne dokumentacije pri končnih zahtevkih pogosto podrobnejša od preverjanj pri vmesnih zahtevkih in lahko tako odkrijejo napake pri vmesnih plačilih, ki se potem odpravijo s popravkom pri končnem plačilu. Poleg tega ima Komisija pravico, da preveri verodostojnost spremne dokumentacije s preverjanjem v prostorih vložnika zahtevka, in sicer med izvajanjem financiranega ukrepa in/ali naknadno. Napake, odkrite v obdobju izvajanja, se lahko popravijo s prilagoditvijo poznejših zahtevkov. Za naknadno odkrite napake se izda nalog za izterjavo.

4.   POROČANJE OB KONCU LETA

4.1   Zaključni račun

Računovodja je odgovoren za pripravo zaključnega računa ter zagotovitev, da ta predstavlja resnično in pošteno sliko finančnega stanja ERS.

Zaključni račun je prikazan na naslednji način:

Del I:

sredstva, ki jih upravlja Evropska komisija — računovodski izkazi 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada, — poročilo o finančnem izvrševanju 8., 9. in 10. Evropskega razvojnega sklada.

Del II:

sredstva, ki jih upravlja Evropska investicijska banka — računovodski izkazi Investicijskega sklada.

Računovodski izkazi Investicijskega sklada so prikazani v ločenem delu zaključnega računa, da se zagotovi celotna slika razvojne pomoči ERS.

Zaključni račun sprejme Komisija do 31. julija naslednjega leta in ga predloži Računskemu sodišču v revizijo ter nazadnje Svetu in Parlamentu v razrešnico.

4.2   Letno poročilo o dejavnostih

Odredbodajalec mora pripraviti letno poročilo o dejavnostih, za katere je odgovoren. V tem poročilu poroča o rezultatih politik in o razumnem zagotovilu, če ga ima, da so bila sredstva, ki so bila dodeljena dejavnostim, opisanim v njegovem poročilu, porabljena za predvideni namen in v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja ter da vzpostavljeni kontrolni postopki zagotavljajo potrebna jamstva glede zakonitosti in pravilnosti z izkazi povezanih transakcij.

5.   REVIZIJA IN RAZREŠNICA

5.1   Revizija

Zaključni račun in upravljanje sredstev ERS nadzira zunanji revizor, tj. Evropsko računsko sodišče, ki za Svet in Evropski parlament pripravi letno poročilo. Glavna naloga Sodišča je, da opravi zunanjo neodvisno revizijo zaključnega računa ERS. Računsko sodišče v okviru svojih nalog pripravi:

(1)	letno poročilo, v katerem so podrobno navedena njegova opažanja o zaključnem računu in z njim povezanih transakcijah;

(2)	mnenje, ki temelji na njegovih revizijah in je vključeno v letno poročilo v obliki izjave o zanesljivosti, in sicer (i) o zanesljivosti zaključnega računa ter (ii) o zakonitosti in pravilnosti z njim povezanih transakcij;

(3)	posebna poročila, v katerih so navedene ugotovitve revizij po posameznih področjih upravljanja.

Računsko sodišče ima pravico dostopa do vseh dokumentov, ki jih potrebuje med svojo revizijo. Revidira vsa področja delovanja ERS, vse do preverjanja zakonitosti in pravilnosti posameznih transakcij in plačil. Revidira tudi sam zaključni račun, pri čemer pregleda posamezne postavke bilance stanja in izkaza poslovnega izida, pa tudi splošno predstavitev računovodskih izkazov. Sodišče tako ne izrazi mnenja samo o predloženih številčnih podatkih, ampak tudi o vzpostavljenem sistemu in kontrolah.

5.2   Razrešnica

Končna kontrola je razrešnica za finančno izvrševanje sredstev ERS za dano proračunsko leto. Organ, ki daje razrešnico za ERS, je Evropski parlament. To pomeni, da se po reviziji in dokončni pripravi zaključnega računa Parlament na priporočilo Sveta odloči, ali bo Komisiji podelil razrešnico za finančno izvrševanje sredstev ERS za prejšnje proračunsko leto. Ta odločitev temelji na pregledu zaključnega računa ter letnega poročila Računskega sodišča (ki vključuje uradno izjavo o zanesljivosti) in odgovorov Komisije nanj, upošteva pa tudi nadaljnja vprašanja in zahteve po dodatnih informacijah, naslovljene na Komisijo.

Podelitev razrešnice predstavlja politični vidik zunanjega nadzora finančnega izvrševanja, saj s to odločitvijo Evropski parlament na priporočilo Sveta „razreši“ Komisijo njene odgovornosti za upravljanje finančnega izvrševanja za dano proračunsko leto. Postopek razrešnice se lahko konča na dva načina: s podelitvijo ali odlogom podelitve razrešnice. Pri podelitvi razrešnice lahko Parlament poudari opažanja, ki se mu zdijo pomembna, in ob tem pogosto priporoči ukrepe, ki naj bi jih Komisija sprejela v zvezi s temi zadevami. Komisija predstavi sprejete ukrepe v poročilu o nadaljnjem ukrepanju in v akcijskem načrtu, ki ga predloži Parlamentu in Svetu.

DEL I

ZAKLJUČNI RAČUN ERS: SREDSTVA, KI JIH UPRAVLJA EVROPSKA KOMISIJA  (2)

1.   RAČUNOVODSKI IZKAZI 8., 9. IN 10. EVROPSKEGA RAZVOJNEGA SKLADA

1.1   8., 9. IN 10. ERS: AGREGATNI BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, IZKAZ DENARNIH TOKOV IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

AGREGATNA BILANCA STANJA

8., 9. in 10. ERS

(v mio. EUR)
	Pojasnilo	31.12.2010	31.12.2009
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Dolgoročno predhodno financiranje	2.1	353	196
KRATKOROČNA SREDSTVA
Kratkoročno predhodno financiranje	2.2	1 096	800
Kratkoročne terjatve	2.3	247	66
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.5	808	523
Sredstva skupaj		2 503	1 585
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	2.6	(1 045)	(860)
Obveznosti skupaj		(1 045)	(860)
Čista sredstva		1 458	724
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada	2.7	23 879	20 381
Druge rezerve	2.8	2 252	2 252
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let		(21 909)	(18 814)
Poslovni izid za zadevno leto		(2 765)	(3 094)
Čista sredstva		1 458	724

AGREGATNI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

8., 9. in 10. ERS

(v mio. EUR)
	Pojasnilo	2010	2009
PRIHODKI IZ POSLOVANJA	3.1	140	49
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Odhodki iz poslovanja	3.2	(2 914)	(3 103)
Upravni odhodki	3.3	(86)	(90)
Presežek (primanjkljaj) iz poslovanja		(2 860)	(3 144)
Prihodki iz finančnih poslov	3.4	95	49
Presežek (primanjkljaj) iz financiranja		95	49
Poslovni izid za zadevno leto		(2 765)	(3 094)

AGREGATNI IZKAZ DENARNIH TOKOV

8., 9. in 10. ERS

(v mio. EUR)
	Pojasnilo	2010	2009
Poslovni izid za zadevno leto		(2 765)	(3 094)
POSLOVANJE	4.2
Redni prispevki držav članic		3 420	3 294
Prispevki držav članic za sofinanciranje		65	2
(Razveljavitev) izgub zaradi oslabitve terjatev		2	0
(Povečanje)/zmanjšanje dolgoročnega predhodnega financiranja		(157)	72
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnega predhodnega financiranja		(296)	(150)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih terjatev		(62)	(45)
(Povečanje)/zmanjšanje kratkoročnih obveznosti iz poslovanja		78	152
Čisti denarni tok		285	230
Čisto povečanje (zmanjšanje) denarnih sredstev in njihovih ustreznikov		285	230
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku leta	2.5 & 4.3	523	293
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu leta	2.5	808	523

AGREGATNI IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

8., 9. in 10. ERS

(v mio. EUR)
	Kapital Sklada	Nevpoklicana sredstva	Vpoklicani kapital Sklada	Skupne rezerve	Druge rezerve	Čista sredstva skupaj
	(a)	(b)	(c) = (a) – (b)	(d)	(e)	(c) + (d) + (e)
Stanje na dan 31. Decembra 2008	45 694	28 615	17 079	(18 814)	2 252	517
Povečanje kapitala – redni prispevki	—	(3 300)	3 300	—	—	3 300
Povečanje kapitala – prispevki za sofinanciranje	68	66	2	—	—	2
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(3 094)	—	(3 094)
Stanje na dan 31. Decembra 2009	45 761	25 381	20 381	(21 909)	2 252	724
Povečanje kapitala – redni prispevki	—	(3 500)	3 500	—	—	3 500
Prerazvrstitev prispevkov za sofinanciranje (3)	(70)	(69)	(2)	—	—	(2)
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(2 765)	—	(2 765)
Stanje na dan 31. Decembra 2010	45 691	21 812	23 879	(24 674)	2 252	1 458

1.2   8. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA

8. ERS

(v mio. EUR)
	Pojasnilo	31.12.2010	31.12.2009
KRATKOROČNA SREDSTVA
Kratkoročno predhodno financiranje	2.2	100	54
Kratkoročne terjatve	2.3	9	6
Povezani računi	2.4	497	708
Sredstva skupaj		605	768
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	2.6	(45)	(65)
Obveznosti skupaj		(45)	(65)
Čista sredstva		560	703
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada	2.7	12 840	12 840
Druge rezerve	2.8	(2 237)	(2 153)
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let		(9 985)	(9 825)
Poslovni izid za zadevno leto		(58)	(159)
Čista sredstva		560	703

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

8. ERS

(v mio. EUR)
	Pojasnilo	2010	2009
PRIHODKI IZ POSLOVANJA	3.1	54	20
ODHODKI IZ POSLOVANJA	3.2	(116)	(180)
Presežek (primanjkljaj) iz poslovanja		(61)	(160)
Prihodki iz finančnih poslov	3.4	4	1
Presežek (primanjkljaj) iz financiranja		4	1
Poslovni izid za zadevno leto		(58)	(159)

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

8. ERS

(EUR millions)
	Kapital Sklada	Nevpoklicana sredstva	Vpoklicani kapital Sklada	Skupne rezerve	Druge rezerve	Čista sredstva skupaj
	(a)	(b)	(c) = (a) – (b)	(d)	(e)	(c) + (d) + (e)
Stanje na dan 31. Decembra 2008	12 840	—	12 840	(9 825)	(2 153)	862 862
Povečanje kapitala – redni prispevki	—	—	—	—	—	—
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(159)	—	(159)
Stanje na dan 31. Decembra 2009	12 840	—	12 840	(9 985)	(2 153)	703
Povečanje kapitala – redni prispevki	—	—	—	—	—	—
Prerazporeditve v 10. ERS	—	—	—	—	(85)	(85)
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(58)	—	(58)
Stanje na dan 31. Decembra 2010	12 840	—	12 840	(10 042)	(2 237)	560

1.3   9. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA

9. ERS

(v mio. EUR)
	Pojasnilo	31.12.2010	31.12.2009
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Dolgoročno predhodno financiranje	2.1	158	129
KRATKOROČNA SREDSTVA
Kratkoročno predhodno financiranje	2.2	742	507
Kratkoročne terjatve	2.3	233	59
Povezani računi	2.4	2 516	653
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.5	7	11
Sredstva skupaj		3 655	1 359
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	2.6	(392)	(366)
Obveznosti skupaj		(392)	(366)
Čista sredstva		3 263	993
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada	2.7	11 039	7 539
Druge rezerve	2.8	4 157	4 308
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let		(10 854)	(8 970)
Poslovni izid za zadevno leto		(1 078)	(1 884)
Čista sredstva		3 263	993

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

9. ERS

(v mio. EUR)
	Pojasnilo	2010	2009
PRIHODKI IZ POSLOVANJA	3.1	82	26
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Odhodki iz poslovanja	3.2	(1 230)	(1 880)
Upravni odhodki	3.3	(6)	(77)
Presežek (primanjkljaj) iz poslovanja		(1 155)	(1 931)
Prihodki iz finančnih poslov	3.4	77	47
Presežek (primanjkljaj) iz financiranja		77	47
Poslovni izid za zadevno leto		(1 078)	(1 884)

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

9. ERS

(v mio. EUR)
	Kapital Sklada	Nevpoklicana sredstva	Vpoklicani kapital Sklada	Skupne rezerve	Druge rezerve	Čista sredstva skupaj
	(a)	(b)	(c) = (a) – (b)	(d)	(e)	(c) + (d) + (e)
Stanje na dan 31. Decembra 2008	11 699	7 460	4 239	(8 970)	4 308	(424)
Povečanje kapitala – redni prispevki	—	(3 300)	3 300	—	—	3 300
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(1 884)	—	(1 884)
Stanje na dan 31. Decembra 2009	11 699	4 160	7 539	(10 854)	4 308	993
Povečanje kapitala – redni prispevki	—	(3 500)	3 500	—	—	3 500
Prerazporeditve v 10. ERS	—	—	—	—	(151)	(151)
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(1 078)	—	(1 078)
Stanje na dan 31. Decembra 2010	11 699	660	11 039	(11 932)	4 157	3 263

1.4   10. ERS: BILANCA STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA IN IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

BILANCA STANJA

10. ERS

(v mio. EUR)
	Pojasnilo	31.12.2010	31.12.2009
NEKRATKOROČNA SREDSTVA
Dolgoročno predhodno financiranje	2.1	195	67
KRATKOROČNA SREDSTVA
Kratkoročno predhodno financiranje	2.2	255	239
Kratkoročne terjatve	2.3	5	1
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	2.5	801	512
Sredstva skupaj		1 255	819
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	2.6	(608)	(430)
Povezani računi	2.4	(3 013)	(1 361)
Obveznosti skupaj		(3 621)	(1 791)
Čista sredstva		(2 366)	(971)
SREDSTVA IN REZERVE
Vpoklicani kapital Sklada	2.7	—	2
Druge rezerve	2.8	333	97
Poslovni izid, prenesen iz prejšnjih let		(1 070)	(19)
Poslovni izid za zadevno leto		(1 629)	(1 051)
Čista sredstva  (4)		(2 366)	(971)

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

10. ERS

(v mio. EUR)
	Pojasnilo	2010	2009
PRIHODKI IZ POSLOVANJA	3.1	4	2
ODHODKI IZ POSLOVANJA
Odhodki iz poslovanja	3.2	(1 567)	(1 042)
Upravni odhodki	3.3	(80)	(13)
Presežek (primanjkljaj) iz poslovanja		(1 643)	(1 053)
Prihodki iz finančnih poslov	3.4	14	2
Presežek (primanjkljaj) iz financiranja		14	2
Poslovni izid za zadevno leto		(1 629)	(1 051)

IZKAZ SPREMEMB V ČISTIH SREDSTVIH

10. ERS

(v mio. EUR)
	Kapital Sklada	Nevpoklicana sredstva	Vpoklicani kapital Sklada	Skupne rezerve	Druge rezerve	Čista sredstva skupaj
	(a)	(b)	(c) = (a) – (b)	(d)	(e)	(c) + (d) + (e)
Stanje na dan 31. Decembra 2008	21 154	21 154	—	(19)	97	78
Povečanje kapitala – redni prispevki	—	—	—	—	—	—
Povečanje kapitala – prispevki za sofinanciranje	68	66	2	—	—	2
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(1 051)	—	(1 051)
Stanje na dan 31. Decembra 2009	21 222	21 221	2	(1 070)	97	(971)
Povečanje kapitala – redni prispevki	—	—	—	—	—	—
Prerazvrstitev prispevkov za sofinanciranje (5)	(70)	(69)	(2)	—	—	(2)
Prerazporeditve iz 8. in 9. ERS	—	—	—	—	236	236
Poslovni izid za zadevno leto	—	—	—	(1 629)	—	(1 629)
Stanje na dan 31. Decembra 2010	21 152	21 152	—	(2 699)	333	(2 366)

1.5   POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM 8., 9. IN 10. ERS

1.   POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

1.1.   PRAVNI OKVIR IN FINANČNA UREDBA

Računovodski izkazi so pripravljeni v skladu s finančno uredbo za 10. ERS. V skladu z določbami člena 121 te uredbe se računovodski izkazi pripravijo v skladu z načeli računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

Ti računovodski izkazi so bili pripravljeni v skladu z računovodskimi pravili in metodami za ERS, ki so bili oblikovani na osnovi mednarodnih računovodskih standardov za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards – IPSAS), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde za javni sektor (International Public Sector Accounting Standards Board – IPSASB), če teh ni, pa mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP), ki jih izdaja Odbor za mednarodne računovodske standarde (International Accounting Standards Board – IASB). V zvezi s tistim delom sredstev ERS, katerega finančno upravljanje je v pristojnosti Evropske komisije, so bila uporabljena pravila za vrednotenje in računovodske metode, ki jih je sprejel računovodja ERS.

Računovodja ERS mora do 31. marca naslednjega leta predložiti Računskemu sodišču v revizijo začasne zaključne račune. Računsko sodišče do 15. junija pošlje Komisiji svoja opažanja o zaključnih računih (člen 125). Komisija na podlagi teh opažanj potrdi končni zaključni račun do 31. julija in ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču. Zaključni račun se nato objavi v Uradnem listu do 15. novembra skupaj z izjavo Računskega sodišča o zanesljivosti za tisti del sredstev ERS, katerega finančno upravljanje je v pristojnosti Komisije.

1.2.   RAČUNOVODSKA NAČELA

Namen računovodskih izkazov je zagotoviti podatke o finančnem stanju, uspešnosti in denarnih tokovih neke pravne osebe, ki so koristni za širok krog uporabnikov. Pri subjektu javnega sektorja, kakršen je ERS, je njihov namen še zlasti zagotoviti podatke, koristne za odločanje, in dokazati odgovornost subjekta za sredstva, ki so mu zaupana.

Da bi računovodski izkazi predstavili resnično in pošteno sliko, ni dovolj, da zagotovijo ustrezne podatke, ki opisujejo naravo in obseg dejavnosti organizacije, pojasnijo, kako se organizacija financira, ter zagotovijo dokončne podatke o njenem delovanju, ampak morajo to narediti na jasen in razumljiv način, ki omogoča primerjavo med proračunskimi leti. Ta dokument je bil pripravljen z upoštevanjem teh ciljev.

Računovodski sistem ERS zajema splošno računovodstvo in proračunsko računovodstvo. Proračunsko računovodstvo daje podrobno sliko izvrševanja proračuna. Temelji na načelu računovodstva na podlagi nastanka plačil. Splošno računovodstvo omogoča pripravo računovodskih izkazov, saj prikazuje vse odhodke in prihodke za proračunsko leto po pravilih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov, njegov namen pa je predstaviti finančno stanje v obliki bilance stanja na dan 31. decembra.

Člen 120 finančne uredbe za 10. ERS določa računovodska načela, ki se uporabljajo pri pripravi računovodskih izkazov:

—	časovna neomejenost delovanja,

—	previdnost,

—	dosledna uporaba računovodskih metod,

—	primerljivost informacij,

—	pomembnost,

—	brez neto izravnave,

—	prednost dejanskosti pred navideznostjo,

—	računovodstvo na podlagi nastanka poslovnih dogodkov.

1.3.   PODLAGA ZA PRIPRAVO

1.3.1.    Funkcijska in predstavitvena valuta

Računovodski izkazi so prikazani v milijonih eurov, saj je euro funkcijska in predstavitvena valuta ERS.

1.3.2.    Valuta in osnova za preračunavanje

Posli v tujih valutah se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan teh poslov. Pozitivne in negativne tečajne razlike, ki nastanejo pri poravnavi poslov v tujih valutah in pri preračunavanju denarnih sredstev in obveznosti, izraženih v tujih valutah, po deviznih tečajih ob koncu leta, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

Stanja denarnih sredstev in obveznosti ob koncu leta, izražena v tujih valutah, se preračunajo v eure po spodaj navedenih deviznih tečajih, ki veljajo na dan 31. decembra:

Valuta	31.12.2010	31.12.2009
BGN	1,9558	1,9558
CZK	25,0610	26,4730
DKK	7,4535	7,4418
EEK	15,6466	15,6466
GBP	0,8607	0,8881
HUF	277,9500	270,4200
LVL	0,7094	0,7093
LTL	3,4528	3,4528
PLN	3,9750	4,1045
RON	4,2620	4,2363
SEK	8,9655	10,2520
CHF	1,2504	1,4836
JPY	108,6500	133,1600
USD	1,3362	1,4406

1.3.3.    Uporaba ocen

Računovodski izkazi v skladu s standardi IPSAS in splošno sprejetimi računovodskimi načeli nujno vključujejo zneske, ki temeljijo na ocenah in predpostavkah vodstva na podlagi najzanesljivejših razpoložljivih podatkov. Pomembne ocene med drugim vključujejo zneske rezervacij, izgube zaradi oslabljenih terjatev in vnaprej vračunane stroške. Dejanski rezultati se lahko razlikujejo od navedenih ocen. Spremembe ocen se kažejo v obdobju, v katerem postanejo znane.

1.4.   BILANCA STANJA

1.4.1    Zneski predhodnega financiranja

Predhodno financiranje je plačilo, katerega namen je upravičencu zagotoviti denarni predujem, tj. likvidna sredstva. Lahko je razdeljeno v več plačil v obdobju, ki je določeno v danem sporazumu o predhodnem financiranju. Likvidna sredstva ali predujem se povrnejo ali porabijo za namen, za katerega so bili zagotovljeni, v obdobju, določenem v sporazumu. Če upravičenec nima upravičenih odhodkov, mora predujem v okviru predhodnega financiranja vrniti ERS. Znesek predhodnega financiranja se zmanjša (v celoti ali delno) s priznanjem upravičenih stroškov in vrnjenih zneskov.

Ob koncu leta se neobračunani zneski predhodnega financiranja vrednotijo po prvotnih plačanih zneskih, zmanjšanih za: vrnjene zneske, obračunane upravičene zneske, ocenjene upravičene zneske, ki ob koncu leta še niso obračunani, in zmanjšanja vrednosti.

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami ustreznega sporazuma. Ob koncu leta se na podlagi najzanesljivejših podatkov pripravi ocena prihodkov od obračunanih obresti.

1.4.2    Terjatve

Terjatve so izkazane po prvotnem znesku, zmanjšanem za odpis zaradi oslabitve. Odpis zaradi oslabitve terjatev se ugotovi, kadar obstaja nepristranski dokaz, da celotnega zapadlega zneska ni mogoče izterjati po prvotnih pogojih terjatve. Znesek odpisa je razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in njegovo nadomestljivo vrednostjo, ki ustreza sedanji vrednosti pričakovanih prihodnjih denarnih tokov, diskontirani po tržni obrestni meri za podobne posojilojemalce. Pripozna se tudi splošen odpis za neporavnane naloge za izterjavo, ki še niso zajeti v posebnem odpisu. Ta splošni odpis temelji na preteklih stopnjah izgub. Znesek odpisa se pripozna v izkazu poslovnega izida.

1.4.3    Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki so finančni instrumenti in so opredeljeni kot kratkoročna sredstva. Zajemajo gotovino v blagajni, bančne vloge na odpoklic in druge kratkoročne visoko likvidne naložbe z originalno zapadlostjo tri mesece ali manj.

1.4.4    Obveznosti iz poslovanja

Znaten del obveznosti ERS iz poslovanja ni povezan z nabavo blaga ali storitev, temveč so to neplačani zahtevki za povračilo stroškov upravičencev do subvencij ali drugih sredstev. Ko je prejet zahtevek za povračilo stroškov, se izkažejo kot obveznosti iz poslovanja za zahtevani znesek, po preveritvi pa jih ustrezni finančni posredniki priznajo kot upravičene. V tej fazi se vrednotijo po priznanem in upravičenem znesku.

Obveznosti iz poslovanja, ki izhajajo iz nabave blaga in storitev, se pripoznajo ob prejemu računa za prvotni znesek, ustrezni odhodki pa se vknjižijo v računovodske izkaze, ko je blago dobavljeno in sprejeto oziroma so storitve opravljene in sprejete.

1.4.5    Rezervacije

Rezervacije se pripoznajo, kadar ima ERS pravno ali posredno obveznost do tretjih oseb zaradi preteklih dogodkov, kadar je verjetno, da bo za poravnavo obveznosti potreben odtok sredstev, in kadar se lahko znesek zanesljivo oceni. Znesek rezervacij je najboljša ocena odhodkov, ki bodo po pričakovanjih potrebni za poravnavo sedanje obveznosti na datum poročanja.

1.4.6    Aktivne in pasivne časovne razmejitve

Ključen element računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov je zagotavljanje, da se posli zajamejo v računovodskem letu, na katero se nanašajo. Ta postopek se imenuje časovni presek. Zlasti je treba oceniti upravičene odhodke, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih ERS še niso prijavili (vnaprej vračunani stroški). Obratno pa se nekatera plačila v tekočem letu nanašajo na poznejša obdobja (odloženi stroški) ter jih je treba opredeliti in vključiti v ustrezna poznejša obdobja.

V skladu z računovodskimi pravili ERS se posli in dogodki pripoznajo v računovodskih izkazih v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu obračunskega obdobja se vnaprej vračunani odhodki pripoznajo na podlagi ocenjenega zneska obveznosti prenosa za zadevno obdobje. Vnaprej vračunani odhodki se izračunajo v skladu s podrobnimi operativnimi in praktičnimi smernicami, ki jih je izdala Komisija in katerih namen je zagotavljati, da računovodski izkazi prikazujejo resnično in pošteno sliko.

Tudi prihodki se obračunajo v obdobju, na katero se nanašajo. Ob koncu leta, če račun še ni izdan, ERS pa je že opravil zadevno storitev ali dobavil zadevno blago oziroma obstaja pogodbeni sporazum (na podlagi sklicevanja na pogodbo), se v računovodskih izkazih pripoznajo ustrezni prehodno nezaračunani prihodki.

Poleg tega se ob koncu leta, če je račun izdan, zadevne storitve pa še niso bile opravljene oziroma zadevno blago ni bilo dobavljeno, prihodki odložijo in pripoznajo v poznejšem obračunskem obdobju.

1.5.   IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

1.5.1    Prihodki

Evropski razvojni sklad nima proračuna za prihodke. Redni prispevki držav članic se obravnavajo kot kapital Sklada. Prihodki zajemajo izterjavo stroškov in prihodke od obresti.

Izterjava stroškov

Za posle, pri katerih mora končni upravičenec ali tretja država povrniti odhodke, ki so mu oziroma ji bili predhodno plačani iz ERS, se izdajo in obračunajo nalogi za izterjavo ter odbitki od poznejših plačil, in sicer na naslednji način:

—	izterjava stroškov: če je izdan nalog za izterjavo, nastane terjatev z ustreznim vnosom prihodka v izkazu poslovnega izida za zadevno leto; ali

—	izterjava zneskov predhodnega financiranja: v tem primeru je znesek vključen v postavko za predhodno financiranje v bilanci stanja.

Prihodki od obresti

Prihodki od obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. Prihodki od obresti zajemajo prejete obresti ali terjatve iz naslova obresti od denarnih sredstev in vlog na vpogled pri poslovnih bankah ter zamudne obresti od izterjave terjatev za ERS. Prihodki od obresti so pripoznani, ko se obračunajo.

1.5.2    Odhodki

Odhodki za menjalne posle, ki nastanejo pri nabavi blaga ali storitev, se pripoznajo, ko so dobave opravljene in sprejete. Vrednotijo se po nabavni vrednosti.

Večino odhodkov ERS predstavljajo odhodki za nemenjalne posle. Nanašajo se na prenos na upravičence in so lahko treh vrst: upravičenosti, prenosi po pogodbi in subvencije po lastnem preudarku ter prispevki in donacije.

Prenosi se pripoznajo kot odhodki v obdobju, v katerem so nastali dogodki, ki so podlaga za prenos, če obstaja uredba (finančna ali druga uredba), ki dovoljuje naravo prenosa, ali je bila podpisana pogodba, ki dovoljuje prenos, če upravičenec izpolnjuje morebitna merila za upravičenost in če je mogoče zadovoljivo oceniti znesek.

Kadar je prejet kakršen koli zahtevek za plačilo ali povračilo stroškov, ki izpolnjuje merila za pripoznanje, se pripozna kot odhodek za upravičen znesek. Ob koncu leta se nastali upravičeni odhodki, ki so že dolgovani upravičencem, vendar še niso prijavljeni, ocenijo in izkažejo kot vnaprej vračunani odhodki.

Odhodki za obresti

Odhodki za obresti se pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti. Odhodki za obresti zajemajo plačane obresti ali obveznosti iz naslova obresti in so pripoznani, ko se natečejo.

1.6.   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI

1.6.1    Pogojna sredstva

Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom ERS. Pogojno sredstvo se razkrije, ko je pritok gospodarskih koristi ali storitvene zmožnosti verjeten.

Pogojna sredstva se ocenijo ob vsakem datumu bilance stanja, da se zagotovi, da je razvoj ustrezno prikazan v računovodskih izkazih. Če je pritok gospodarskih koristi ali storitvenega potenciala skoraj popolnoma gotov in je mogoče zanesljivo izmeriti vrednost sredstva, se sredstvo in z njim povezani prihodki pripoznajo v računovodskih izkazih obdobja, v katerem je nastala sprememba.

Jamstva so možna sredstva, ki izhajajo iz preteklih dogodkov in katerih obstoj se potrdi, če se pojavi ali ne pojavi predmet jamstva. Jamstva se zato lahko opredelijo kot pogojna sredstva. Jamstvo je sproščeno, ko predmet jamstva ne obstaja več. Uveljavlja se, ko so izpolnjeni pogoji, da se od poroka zahteva plačilo.

1.6.2    Pogojne obveznosti

Pogojna obveznost je možna obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katere obstoj se potrdi le, če se pojavi ali ne pojavi eden ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki niso v celoti pod nadzorom ERS; ali sedanja obveznost, ki izhaja iz preteklih dogodkov, vendar se ne pripozna, ker ni verjetno, da bo za poravnavo obveznosti potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, ali, v redkih okoliščinah, ko zneska obveznosti ni mogoče izmeriti dovolj zanesljivo. Pogojna obveznost se razkrije, razen če je verjetnost odtoka dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, zelo majhna.

Pogojne obveznosti se ocenijo ob vsakem datumu bilance stanja, da se ugotovi, ali je odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, postal verjeten. Če postane verjetno, da bo potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi ali storitveno zmožnost, za postavko, ki se obravnava kot pogojna obveznost, se pripozna rezervacija v računovodskih izkazih obdobja, v katerem se spremeni verjetnost.

2.   POJASNILA K BILANCI STANJA

NEKRATKOROČNA SREDSTVA

2.1   DOLGOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Dolgoročno predhodno financiranje	—	158	195	353	196
Skupaj	—	158	195	353	196

V pogodbah je pogosto določeno, da se pred začetkom del, dobavo blaga ali opravljanjem storitev izplačajo predujmi. Včasih razporedi plačil v pogodbah predvidevajo izplačila na podlagi poročil o napredku. Predhodno financiranje se običajno izplača v valuti države ali ozemlja, kjer se izvršuje projekt.

V skladu z načeli računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov so predplačila ERS razvrščena kot sredstva. Predhodno financiranje je prikazano brez odprtih nalogov za izterjavo v zvezi s predujmi in ocenjenimi zneski, ki ob koncu leta še niso bili obračunani.

Čas izterljivosti ali uporabe predhodnega financiranja določa, ali se slednje razkrije kot kratkoročno ali nekratkoročno sredstvo iz naslova predhodnega financiranja. Uporaba je določena z zadevnim sporazumom v zvezi s projektom. Vsako vračilo ali poraba, ki zapade v 12 mesecih po datumu poročanja, se razkrije kot kratkoročno predhodno financiranje in torej kot kratkoročno sredstvo.

Ker je veliko projektov ERS dolgoročne narave, morajo biti z njimi povezani predujmi na razpolago več kot eno leto. Zato so ti zneski predhodnega financiranja prikazani kot nekratkoročna sredstva.

Povečanje dolgoročnega predhodnega financiranja za 157 milijonov EUR v primerjavi s stanjem na dan 31. decembra 2009 je mogoče pojasniti zlasti s povečanjem dolgoročnega prehodnega financiranja, povezanega s projekti sodelovanja znotraj držav AKP (za 118 milijonov EUR) in programsko pomočjo (za 58 milijonov EUR), ob hkratnem znižanju dolgoročnega predhodnega financiranja, povezanega s sektorskimi politikami (za 13 milijonov EUR).

KRATKOROČNA SREDSTVA

2.2   KRATKOROČNO PREDHODNO FINANCIRANJE

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Kratkoročno predhodno financiranje (bruto)	172	2 211	732	3 115	2 957
Ocenjeni obračun predhodnega financiranja	(72)	(1 469)	(477)	(2 019)	(2 158)
Skupaj	100	742	255	1 096	800

Ocenjeni obračun predhodnega financiranja je znesek upravičenih stroškov, ki so jih po ocenah imeli prejemniki neobračunanih zneskov predhodnega financiranja ob koncu leta, vendar jih še niso prijavili. Tudi ti zneski se obravnavajo kot odhodki v izkazu poslovnega izida za zadevno obdobje poročanja.

Povečanje čistega kratkoročnega predhodnega financiranja za 296 milijonov EUR je mogoče pojasniti zlasti s povečanjem čistega predhodnega financiranja v okviru 9. ERS (za 235 milijonov EUR), ki obsega povečanje predhodnega financiranja, povezanega s projekti sodelovanja znotraj držav AKP (za 191 milijonov EUR), sektorskimi politikami (za 76 milijonov EUR), drugimi programi pomoči v zvezi s prejšnjimi ERS (za 19 milijonov EUR) in nujno pomočjo (za 14 milijonov EUR). To povečanje je bilo delno izravnano z zmanjšanjem čistega predhodnega financiranja, povezanega s programsko pomočjo (za 76 milijonov EUR).

Jamstva, prejeta v zvezi s predhodnim financiranjem

Za zavarovanje zneskov predhodnega financiranja se oblikujejo jamstva, ki se sprostijo, ko je plačan zadnji zahtevek v okviru projekta. Jamstvo ima dve različni vrednosti, in sicer „nominalno“ in „tekočo“. Pri „nominalni“ vrednosti je dogodek, ki sproži uveljavljanje jamstva, povezan z obstojem jamstva. Pri „tekoči“ vrednosti je dogodek, ki sproži uveljavljanje jamstva, plačilo in/ali poznejši obračuni predhodnega financiranja.

Na dan 31. decembra 2010 je „nominalna“ vrednost jamstev, ki jih je prejel ERS v zvezi s predhodnim financiranjem, znašala 674 milijonov EUR, njihova „tekoča“ vrednost pa 363 milijonov EUR. Na dan 31. decembra 2009 sta navedeni vrednosti znašali 684 oziroma 414 milijonov EUR.

2.3   KRATKOROČNE TERJATVE

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Terjatve do strank	6	4	0	10	14
Terjatve do držav članic	—	125	—	125	4
Aktivne časovne razmejitve	2	104	6	112	47
Skupaj	9	233	5	247	66

Terjatve do strank

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Terjatve do strank	7	11	0	18	20
— Oslabitev terjatev do strank	(1)	(6)	(1)	(8)	(6)
Skupaj	6	4	0	10	14

V to postavko spadajo nalogi za izterjavo, ki so vknjiženi na dan 31. decembra 2010 kot ugotovljene upravičenosti za izterjavo in še niso vključeni v druge postavke na strani sredstev v bilanci stanja. Zaključno stanje pri nalogih za izterjavo pomeni vrednost izdanih, a še neplačanih nalogov za izterjavo ob konca leta.

Računovodja oceni rezervacije za izgube zaradi oslabitve terjatev do upravičencev, ki jih verjetno ne bo mogoče izterjati. Te rezervacije temeljijo na dveh elementih:

—	oceni tveganja neizterljivosti v sodelovanju z odredbodajalcem,

—	starosti dolga, pri čemer se oblikuje splošna rezervacija, ki temelji na preteklih stopnjah izgub pri terjatvah, ki niso zajete v posebnem odpisu.

Tak popravek vrednosti pa ne pomeni odpovedi prihodnji izterjavi teh zneskov.

Spremembe pri odprtih nalogih za izterjavo v zadevnem obdobju so prikazane spodaj.

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	2010 Skupaj	2009 Skupaj
Odprti nalogi za izterjavo na začetku leta	7	13	0	20	23
Izdani nalogi za izterjavo	24	58	83	164	60
Zaključeni nalogi za izterjavo	(24)	(60)	(83)	(166)	(63)
Plačilo terjatve	(15)	(50)	(78)	(143)	(45)
Odpoved terjatvi (člen 73 FU)	0	(1)	—	(1)	(1)
Preklic terjatve	(4)	(1)	0	(5)	(1)
Pobot terjatve	(5)	(8)	(4)	(17)	(16)
Odprti nalogi za izterjavo na koncu leta	7	11	0	18	20

Terjatve do držav članic

Terjatve do držav članic v 9. ERS v višini 125 milijonov EUR zajemajo terjatev do Italije, ki je bila prejeta januarja 2011.

Aktivne časovne razmejitve

Aktivne časovne razmejitve v glavnem vključujejo obračunane obresti na zneske predhodnega financiranja in obresti zaradi zamud pri plačilu nalogov za izterjavo. Poleg tega so v to postavko vključeni tudi prihodki od obračunanih obresti na bančnih računih.

Povečanje aktivnih časovnih razmejitev za 65 milijonov EUR izhaja iz višjih obračunanih obresti na predhodno financiranje (62 milijonov EUR). To povečanje je skladno z višjimi dolgo- in kratkoročnimi stanji predhodnega financiranja (glej pojasnili 2.1 in 2.2).

2.4   POVEZANI RAČUNI

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
V/iz 6. ERS	(2 065)	(214)	—	(2 279)	(2 279)
V/iz 7. ERS	—	2 279	—	2 279	2 279
V/iz 8. ERS	—	(3 076)	513	(2 563)	(2 773)
V/iz 9. ERS	3 076	—	(3 526)	(450)	1 412
V/iz 10. ERS	(513)	3 526	—	3 013	1 361
Skupaj	497	2 516	(3 013)	0	0

Zaradi večje učinkovitosti je 10. ERS dodeljena ena sama zakladnica, ki zajema vse ERS; to ima za posledico posle med različnimi ERS, ki se izravnajo v povezanih računih med različnimi bilancami stanja ERS.

Glavna gibanja na povezanih računih v letu 2010 vključujejo plačila iz 10. ERS za izvajanje 8. in 9. ERS ter denarna sredstva, ki jih je prejel 10. ERS, povezana s prispevki, vpoklicanimi v okviru 9. ERS.

2.5   DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI  (6)

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Denarna sredstva na računih	—	—	781	781	444
Varnostni računi Stabex	—	—	17	17	65
Bančni računi za sofinanciranje	—	7	2	10	13
Posebni sklad za Demokratično republiko Kongo (7)	—	—	0	0	1
Skupaj	—	7	801	808	523

Denarna sredstva na računih

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Posebni računi – finančne institucije držav članic	—	—	599	599	392
Tekoči računi – poslovne banke	—	—	180	180	48
Lokalni plačilni organi	—	—	1	1	3
Skupaj	—	—	781	781	444

Skupno povečanje denarnih sredstev v bankah je mogoče pojasniti zlasti z nižjim proračunskim izvrševanjem v letu 2010 od načrtovanega.

Poleg tega državne zakladnice v zadnjem tednu leta niso bile dostopne zaradi dodatnih dela prostih dni ob koncu leta 2010. Zato je morala zakladnica ERS zagotoviti, da so bila na voljo zadostna sredstva za kritje vseh plačil, za katera bi bile lahko v zadnjem tednu leta izdane odredbe za plačilo. To je povzročilo višja stanja denarnih sredstev v finančnih institucijah držav članic kot tudi na tekočih računih v poslovnih bankah ob koncu leta.

Računi lokalnih plačilnih organov pomenijo zneske na bančnih računih v državah AKP in ČDO, ki se uporabljajo za plačila v lokalni valuti znotraj države upravičenke. Ti računi se vodijo v eurih ali v valuti ene od držav članic Unije. Da bi dosegli bolj centralizirano upravljanje plačil, je bilo v letu 2010 zaprtih 9 od preostalih 17 računov lokalnih plačilnih organov.

Varnostni računi STABEX

(v mio. EUR)
	Stanje na dan 31.12.2010	Stanje na dan 31.12.2009
Sudan	0	36
Sveta Lucija	7	15
Saint Vincent in Grenadine	4	4
Zimbabve	0	3
Slonokoščena obala	2	2
Malavi	1	1
Druge države	2	3
Skupaj	17	65

Stabex je kratica za sistem Evropske unije za kompenzacijsko financiranje, namenjen stabilizaciji prihodkov od izvoza v državah AKP. Ta sistem je bil prvič uveden z Loméjsko konvencijo (1975), da bi odpravili neugodne učinke nestabilnosti prihodkov od izvoza kmetijskih proizvodov. Stanje sredstev na varnostnih računih Stabex pomeni skupna razpoložljiva sredstva Stabex, ki bodo v prihodnosti prenesena na ustrezno državo AKP upravičenko. Ta sredstva so dodeljena 10. ERS. V letu 2010 so bili po zaključku instrumenta pomoči Stabex zaprti štirje varnostni računi Stabex.

Poleg teh sredstev imajo države AKP upravičenke še druga sredstva Stabex. Ko se Komisija in država upravičenka (AKP) dogovorita, kako bodo sredstva Stabex porabljena, obe stranki podpišeta sporazum o prenosu. V skladu z določbami člena 211 Četrte Loméjske konvencije (8) (kakor je bila spremenjena) se sredstva prenesejo na obrestovan račun z dvema pooblaščenima podpisnikoma (Evropsko komisijo in državo upravičenko), ki je bil odprt na ime te države AKP. Sredstva ostanejo na teh računih z dvema podpisnikoma, dokler ni vzpostavljen okvir medsebojnih obveznosti, ki je podlaga za prenos za določen projekt.

Odredbodajalec Komisije ohrani pooblastilo za razpolaganje z računom za zagotovitev, da se sredstva izplačajo, kot je bilo predvideno. Sredstva na teh računih, za katere je potreben dvojni podpis, so last države AKP in se zato ne knjižijo kot sredstva v zaključnih računih ERS. Prenosi na te račune se knjižijo kot plačila Stabex.

V letu 2010 je bilo ERS vrnjenih 32 milijonov EUR z računov z dvema pooblaščenima podpisnikoma v državah AKP na podlagi člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS (9). Sredstva so bila vrnjena iz Senegala (26 milijonov EUR) in Kameruna (2 milijona EUR). Poleg tega so bili po reviziji vrnjeni 3 milijoni EUR z računa z dvema pooblaščenima podpisnikoma v Lesotu. Ti prihodki so vključeni v prihodke iz poslovanja (instrument pomoči Stabex) v izkazu poslovnega izida 10. ERS.

Bančni računi za sofinanciranje

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Bančni računi za sofinanciranje	—	7	2	10	13
Skupaj	—	7	2	10	13

Ti bančni računi vključujejo zneske, povezane s sporazumi o sofinanciranju, ki so bili sklenjeni leta 2007 ali prej. Ta sredstva za sofinanciranje so last zadevnih držav članic in zato je ustrezni znesek vknjižen kot obveznost iz poslovanja. To pomeni, da ne vpliva na čista sredstva.

V okviru 9. ERS še vedno poteka italijansko sofinanciranje v Somaliji. Projekt v Tanzaniji, povezan z istim sofinanciranjem, je bil v letu 2010 zaključen.

Bančni računi 10. ERS za sofinanciranje zadevajo stare projekte sofinanciranja, ki se zaključujejo. Ta sredstva bodo vrnjena državam članicam, ko bo odredbodajalec dal ustrezna navodila.

KRATKOROČNE OBVEZNOSTI

2.6   KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Kratkoročne obveznosti iz poslovanja	25	189	273	487	343
Vnaprej vračunani stroški	20	203	63	286	286
Odloženi prispevek h kapitalu	—	—	272	272	232
Skupaj	45	392	608	1 045	860

Skupno povečanje kratkoročnih obveznosti iz poslovanja v višini 185 milijonov EUR je mogoče pojasniti s povečanjem kratkoročnih obveznosti iz poslovanja v višini 144 milijonov EUR in povečanjem odloženega prispevka Irske h kapitalu v višini 40 milijonov EUR.

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Dobavitelji in drugi	25	182	193	400	320
Obveznosti iz poslovanja do držav članic – sofinanciranje	—	7	68	75	13
Razne obveznosti iz poslovanja	—	—	12	12	10
Skupaj	25	189	273	487	343

Kratkoročne obveznosti iz poslovanja vključujejo izkaze stroškov, ki jih ERS prejme v okviru dejavnosti subvencioniranja in javnega naročanja. V zahtevanem znesku se knjižijo takoj po prejetju zahtevka. Enak postopek se uporablja za račune in dobropise, prejete v okviru dejavnosti javnega naročanja. Zadevni zahtevki za povračilo stroškov so bili upoštevani pri postopkih časovnega preseka ob koncu leta. Na podlagi presečnih podatkov so bili ocenjeni upravičeni zneski izkazani kot vnaprej vračunani stroški.

Dobavitelji in drugi

V to postavko so vključene obveznosti do dobaviteljev ter obveznosti do javnih organov in tretjih držav.

Povečanje za 80 milijonov EUR v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja je sestavljeno zlasti iz povečanja obveznosti iz poslovanja do dobaviteljev za 40 milijonov EUR, povečanja obveznosti iz poslovanja do tretjih držav za 21 milijonov EUR in povečanja obveznosti do javnih organov za 14 milijonov EUR.

Obveznosti iz poslovanja do držav članic – sofinanciranje

Prejeti prispevki za sofinanciranje so prikazani kot obveznosti iz poslovanja do držav članic, saj izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov. ERS mora prispevke uporabiti za zagotavljanje storitev tretjim osebam, v nasprotnem primeru pa mora sredstva (prejete prispevke) vrniti državam članicam. Pri sporazumih o sofinanciranju neporavnana obveznost iz poslovanja pomeni prejeti prispevek za sofinanciranje, zmanjšan za nastale stroške, povezane s projektom. Te obveznosti ne vplivajo na čista sredstva.

Obveznosti iz poslovanja do držav članic iz naslova sofinanciranja v višini 10 milijonov EUR so povezane s sporazumi o sofinanciranju, sklenjenimi leta 2007 ali prej. Ta sredstva se hranijo na namenskih bančnih računih (glej pojasnilo 2.5, bančni računi za sofinanciranje).

V letu 2010 so bili prejeti novi prispevki za sofinanciranje v višini 65 milijonov EUR (in sicer je 39 milijonov EUR prispevala Francija, 12 milijonov EUR Španija, 11 milijonov EUR Belgija, 2 milijona EUR Danska in 1 milijon EUR Nizozemska). Sredstva, povezana s sporazumi o sofinanciranju, ki so bili sklenjeni leta 2008 ali pozneje, se ne hranijo na namenskih bančnih računih.

Prispevki za sofinanciranje v višini 2 milijonov EUR so bili prerazvrščeni iz rezerv (glej poglavje 1.1, agregatni izkaz sprememb v čistih sredstvih).

Obveznosti iz naslova sofinanciranja so se zmanjšale za 1 milijon EUR, nastali prihodek pa je bil uporabljen za izravnavo nastalih stroškov, povezanih s projekti sofinanciranja (glej 3.1 in 3.2).

Razne obveznosti iz poslovanja

Razne obveznosti iz poslovanja obsegajo zlasti nedodeljene denarne prejemke in vrnjene zneske.

Vnaprej vračunani stroški

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Vnaprej vračunani stroški	20	203	63	286	286
Skupaj	20	203	63	286	286

Ob koncu leta se ocenijo upravičeni odhodki, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih še niso prijavili. Na podlagi teh presečnih podatkov so ocenjeni upravičeni zneski izkazani kot vnaprej vračunani stroški. Tisti del vnaprej vračunanih stroškov, ki je zajet v znesku predhodnega financiranja, je prikazan kot ocenjeni obračun predhodnega financiranja (glej 2.2).

Odloženi prispevek h kapitalu Sklada

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Združeno kraljestvo	—	—	269	269	228
Irska	—	—	3	3	3
Skupaj	—	—	272	272	232

Podatki zajemajo prispevke držav članic, plačane vnaprej.

ČISTA SREDSTVA

2.7   VPOKLICANI KAPITAL SKLADA

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	SKUPAJ
Kapital Sklada	12 840	11 699	21 152	45 691
Sofinanciranje kapitala Sklada (10)	—	—	70	70
Nevpoklicani kapital Sklada	—	(4 160)	(21 152)	(25 312)
Nevpoklicano sofinanciranje kapitala Sklada (10)	—	—	(69)	(69)
Vpoklicani kapital Sklada na dan 31.12.2009	12 840	7 539	2	20 381
Kapital Sklada	12 840	11 699	21 152	45 691
Nevpoklicani kapital Sklada	—	(660)	(21 152)	(21 812)
Vpoklicani kapital Sklada na dan 31.12.2010	12 840	11 039	0	23 879

Kapital Sklada je skupni znesek prispevkov držav članic za ustrezni ERS, kakor je določeno v vsakem od notranjih sporazumov.

Nevpoklicana sredstva so začetne dodelitve, ki še niso bile vpoklicane od držav članic.

Vpoklicani kapital Sklada je znesek začetnih dodelitev, ki je bil vpoklican za prenos s strani držav članic na zakladniške račune v skladu s postopkom iz člena 16 finančne uredbe za 10. ERS.

Kapital 8. ERS je bil v celoti vpoklican in prejet.

Začetne dodelitve za 9. ERS, ki so prvotno znašale 10 555 milijonov EUR, so se leta 2004 povečale za znesek v višini 105 milijonov EUR, ki ga je EIB sprostila v skladu z določbami Odločbe Sveta 2003/583/ES. Te dodatne dodelitve so namenjene dejavnostim, ki se bodo izvajale v Demokratični republiki Kongo.

S členom 2(2) Notranjega sporazuma za 9. ERS je bila določena rezerva v višini 1 000 milijonov EUR, ki je bila v obdobju 2004–2007 sproščena na podlagi več sklepov Sveta (11). Na podlagi sklepa Sveta ministrov AKP-ES leta 2007 (12) se je Komisija odločila vpoklicati dodatne prostovoljne prispevke za podporo mirovni pomoči za Afriko v okviru sodelovanja znotraj držav AKP, zaradi česar so se sredstva 9. ERS povečala za 39 milijonov EUR.

Leta 2008 je začel veljati 10. ERS, kapital Sklada pa je v skladu z Notranjim sporazumom za 10. ERS znašal 21 152 milijonov EUR.

Kapital Sklada

(v mio. EUR)
Prispevki	v %	Nevpoklicano za 9. ERS: 31.12.2009	Vpoklicano v letu 2010	Nevpoklicano za 9. ERS: 31.12.2010
Avstrija	2,65	(111)	93	19
Belgija	3,92	(165)	137	27
Danska	2,14	(90)	75	15
Finska	1,48	(62)	52	10
Francija	24,30	(1 021)	851	170
Nemčija	23,36	(981)	818	164
Grčija	1,25	(53)	44	9
Irska	0,62	(26)	22	4
Italija	12,54	(487)	439	88
Luksemburg	0,29	(12)	10	2
Nizozemska	5,22	(219)	183	37
Portugalska	0,97	(41)	34	7
Španija	5,84	(245)	204	41
Švedska	2,73	(115)	96	19
Združeno kraljestvo	12,69	(533)	444	89
EIB	N.A.	—	—	(40)
Skupaj	100,00	(4 160)	3 500	(660)

Redni prispevki, ki so bili vpoklicani in prejeti v okviru 9. ERS od 15 sodelujočih držav članic v letih 2010 in 2009, so navedeni v zgornji razpredelnici.

V letu 2011 bodo vpoklicani zadnji prispevki v okviru 9. ERS in prvi prispevki v okviru 10. ERS, v katerem sodeluje vseh 27 držav članic.

2.8   DRUGE REZERVE

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
V/iz 6. ERS	94	490	—	584	584
V/iz 7. ERS	533	1 135	—	1 668	1 668
V/iz 8. ERS	—	2 762	102	2 864	2 779
V/iz 9. ERS	(2 762)	—	231	(2 531)	(2 682)
V/iz 10. ERS	(102)	(231)	–	(333)	(97)
Skupaj	(2 237)	4 157	333	2 252	2 252

Od začetka veljavnosti 10. ERS v letu 2008 so vsa sproščena sredstva prejšnjih ERS prerazporejena v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov. Obveznosti za to rezervo se lahko prevzamejo samo pod pogoji iz člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS.

V letu 2010 je bilo v 10. ERS prerazporejenih 85 milijonov EUR sproščenih sredstev iz 8. ERS in 151 milijonov EUR sproščenih sredstev iz 9. ERS.

3.   POJASNILA K IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

3.1   PRIHODKI IZ POSLOVANJA

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	2010 SKUPAJ	2009 SKUPAJ
Izterjava stroškov	8	20	0	29	24
Izterjava sredstev Stabex	32	—	—	32	—
Pozitivne tečajne razlike	14	61	3	78	25
Prihodki iz poslovanja – sofinanciranje	—	—	1	1	—
Skupaj	54	82	4	140	49

Ta postavka zajema naloge za izterjavo, ki jih izda ERS, in odbitek od poznejših plačil, ki se vknjižijo v računovodski sistem ERS, za izterjavo predhodno izplačanih odhodkov na podlagi kontrol, revizij ali analiz upravičenosti. Ob tem je treba opozoriti, da izterjava zneskov predhodnega financiranja ni vključena kot prihodek, temveč je knjižena na postavko predhodnega financiranja v bilanci stanja.

Izterjava neupravičenih izplačil

V zvezi z neupravičenimi izplačili so bili leta 2010 izdani nalogi za izterjavo v višini 11 milijonov EUR (leta 2009 v višini 3 milijonov EUR). Od tega je bilo 7 milijonov EUR povezanih z izterjavo stroškov, zato je bil ta znesek knjižen kot prihodek iz poslovanja. Za 4 milijone EUR je bilo izterjav zneskov predhodnega financiranja, ki so bile v bilanci stanja knjižene kot sredstvo iz naslova predhodnega financiranja.

Izterjave neupravičenih izplačil so razčlenjene v spodnji razpredelnici:

(v mio. EUR)
	Prihodki	Predhodno financiranje	2010 Skupaj	Prihodki	Predhodno financiranje	2009 Skupaj
Napaka	1	1	2	0	0	1
Nepravilnost	5	3	8	0	1	1
Prijava urada OLAF	1	—	1	1	—	1
Skupaj	7	4	11	2	1	3

Izterjava sredstev Stabex

V letu 2010 je bilo ERS vrnjenih 32 milijonov EUR z računov z dvema pooblaščenima podpisnikoma v državah AKP na podlagi člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS (13). Sredstva so bila vrnjena iz Senegala (26 milijonov EUR) in Kameruna (2 milijona EUR). Poleg tega so bili po reviziji vrnjeni 3 milijoni EUR z računa z dvema pooblaščenima podpisnikoma v Lesotu. Ti prihodki so vključeni v prihodke iz poslovanja (instrument pomoči Stabex) v izkazu poslovnega izida 10. ERS.

Pozitivne tečajne razlike

Pozitivne tečajne razlike izhajajo iz vsakodnevnih dejavnosti in z njimi povezanih poslov, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter iz revalorizacije ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa. Pozitivne tečajne razlike vključujejo iztržene in neiztržene dobičke.

Prihodki iz poslovanja – sofinanciranje

Prihodki iz poslovanja, povezani s sofinanciranjem, pomenijo uporabljene prispevke (glej 3.2). Ti prispevki izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov, zato se prispevek pripozna v skladu z izvajanjem projekta sofinanciranja.

3.2   ODHODKI IZ POSLOVANJA

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	2010 Skupaj	2009 Skupaj
Odhodki iz poslovanja – instrumenti pomoči	105	1 188	1 559	2 852	3 058
Odhodki iz poslovanja – sofinanciranje			1	1	0
Negativne tečajne razlike	10	41	7	58	44
Oslabitev terjatev	0	2	1	3	1
Skupaj	116	1 230	1 567	2 914	3 103

Odhodki iz poslovanja – instrumenti pomoči

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	2010 Skupaj	2009 Skupaj
Programska pomoč	13	114	1 000	1 127	877
Makroekonomska podpora	0	35	—	35	93
Sektorska politika	3	762	—	765	1 139
Projekti znotraj držav AKP	–	181	154	336	364
Nujna pomoč	—	78	364	442	464
Pomoč za begunce	(1)	—	—	(1)	0
STABEX	46	—	—	46	23
Sysmin	10	—	—	10	3
Drugi programi pomoči, povezani s prejšnjimi ERS (14)	—	(17)	—	(17)	40
Odpis dolga – močno zadolžene revne države in Svetovna banka	14	—	—	14	(5)
Institucionalna podpora	—	3	41	44	31
Nadomestila za izgube pri izvozu	21	16	—	37	34
Sklad za Demokratično republiko Kongo	—	15	—	15	(6)
Skupaj	105	1 188	1 559	2 852	3 058

Odhodki iz poslovanja – sofinanciranje

To so odhodki, nastali pri projektih sofinanciranja v letu 2010. Prejeti prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov, zato se ustrezen znesek prispevkov pripozna kot prihodki iz poslovanja (glej 3.1).

Odhodki iz poslovanja ERS zajemajo različne instrumente pomoči in so lahko v različnih oblikah glede na to, kako se sredstva izplačujejo in upravljajo.

Negativne tečajne razlike

Negativne tečajne razlike nastanejo pri vsakodnevnih dejavnostih in z njimi povezanih poslih, opravljenih v drugih valutah kot v eurih, ter pri revalorizaciji ob koncu leta, ki je potrebna za pripravo zaključnega računa, ter so realizirane in nerealizirane.

Z vidika neto pozicije je bil to leto iz naslova tečajnih razlik ustvarjen čisti dobiček v višini 20 milijonov EUR (pozitivne tečajne razlike v višini 78 milijonov EUR, zmanjšane za negativne tečajne razlike v višini 58 milijonov EUR). Čisti dobiček zaradi pozitivnih tečajnih razlik je povezan zlasti z valutami NGN (nigerijska naira): 4 milijone EUR, NAD (namibijski dolar): 3 milijone EUR, FJD (fidžijski dolar): 2 milijona EUR, PGK (papuanska kina): 2 milijona EUR, HTG (haitijski gurd): 2 milijona EUR in SZL (svazijski lilangeni): 2 milijona EUR.

Oslabitev terjatev

Ta postavka vključuje predvsem popravke predhodnega financiranja in zneske, ki so bili odpisani/izgubljeni pri realizaciji v zvezi z dolžniki.

3.3   UPRAVNI ODHODKI

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	2010 Skupaj	2009 Skupaj
Upravni odhodki	0	6	80	86	90
Skupaj	0	6	80	86	90

Ta postavka vključuje odhodke za podporo, tj. upravne odhodke, povezane z načrtovanjem in izvajanjem ERS. Ti vključujejo odhodke za pripravo, spremljanje in ocenjevanje projektov, pa tudi odhodke za računalniška omrežja, tehnično pomoč ipd.

3.4   FINANČNI PRIHODKI

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	2010 Skupaj	2009 Skupaj
Prihodki od obresti – Evropske banke	—	0	0	1	1
Prihodki od obresti – Stabex (15)	0	—	—	0	1
Prihodki od obresti zaradi zamud pri plačilu nalogov za izterjavo	0	0	2	3	1
Obresti na predhodno financiranje	3	76	12	91	47
Skupaj	4	77	14	95	49

Prihodki od obresti ostajajo v letu 2010 nizki zaradi še vedno nizkih obrestnih mer, zlasti obrestne mere EONIA (uteženo povprečje obrestnih mer v eurih za medbančna posojila čez noč) in mejne obrestne mere ECB (ki se uporablja za operacije refinanciranja ECB).

Prihodki od obresti zaradi zamud pri plačilu nalogov za izterjavo

To so obresti za zamude dolžnikov pri plačilu nalogov za izterjavo, vključno z zamudami držav članic pri plačilu prispevkov. Taka sredstva se lahko uporabijo za financiranje projektov v skladu s členoma 1 in 6 Notranjega sporazuma za 10. ERS.

Obresti na predhodno financiranje

Obresti na predhodno financiranje se pripoznajo, ko se obračunajo, v skladu z določbami finančne uredbe za 10. ERS. Povečanje obresti na predhodno financiranje v primerjavi z letom 2009 je v skladu s povečanjem dolgo- in kratkoročnega predhodnega financiranja (glej pojasnili 2.1 in 2.2).

4.   POJASNILA K IZKAZU DENARNIH TOKOV

4.1   NAMEN IN PRIPRAVA IZKAZA DENARNIH TOKOV

Podatki o denarnih tokovih se uporabljajo kot osnova za oceno sposobnosti ERS, da ustvari denarna sredstva in njihove ustreznike, ter za oceno njegovih potreb po porabi teh denarnih sredstev.

Izkaz denarnih tokov se pripravi po posredni metodi. To pomeni, da se čisti presežek ali primanjkljaj za zadevno proračunsko leto popravi glede na vpliv nedenarnih poslov ter morebitne časovne razmejitve preteklih ali prihodnjih denarnih prejemkov ali plačil iz poslovanja.

Denarni tokovi, ki nastanejo pri poslih v tuji valuti, se izkazujejo v predstavitveni valuti ERS (euro); znesek v tuji valuti se preračuna po deviznem tečaju med eurom in to tujo valuto na dan nastanka denarnega toka.

4.2   POSLOVANJE

Izkaz denarnih tokov ERS prikazuje samo denarne tokove iz poslovanja, saj ERS ne zajema naložbenja ali financiranja. Namen poslovanja je prispevati k doseganju rezultatov, ki so cilj politik.

5.   POGOJNA SREDSTVA IN OBVEZNOSTI TER DRUGA RAZKRITJA

5.1   POGOJNA SREDSTVA

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti	33	270	57	360	287
Jamstva za zadržane zneske	15	192	20	227	186
Pogojna sredstva, povezana s sodnimi postopki	—	1	—	1	—
Skupaj	48	462	77	587	473

Jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obvezn osti

Včasih se zahtevajo jamstva za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za zagotovitev, da upravičenci do financiranja ERS izpolnijo obveznosti iz svojih pogodb z ERS.

Povečanje jamstev za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti za 73 milijonov EUR izhaja iz novih jamstev, prejetih v okviru 9. ERS (29 milijonov EUR, zlasti v zvezi s pomočjo sektorskim politikam) in v okviru 10. ERS (43 milijonov EUR, zlasti v zvezi s programsko pomočjo).

Jamstva za zadržane zneske

Jamstva za zadržane zneske zadevajo samo pogodbe za izvedbo del. Običajno se zadrži 10 % vmesnih plačil upravičencem za zagotovitev, da izvajalec izpolni svoje obveznosti. Zadržani zneski se prikažejo kot obveznosti. Če se naročnik strinja, pa lahko izvajalec namesto tega predloži jamstvo za zadržane zneske, ki nadomesti zneske, zadržane pri vmesnih plačilih. Taka prejeta jamstva se razkrijejo kot pogojna sredstva.

Povečanje jamstev za zadržane zneske za 41 milijonov EUR je mogoče pojasniti predvsem z novimi jamstvi, prejetimi v okviru 9. ERS (23 milijonov EUR, zlasti v zvezi s pomočjo sektorskim politikam) in v okviru 10. ERS (19 milijonov EUR, v zvezi s programsko pomočjo).

5.2   POGOJNE OBVEZNOSTI

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Zneski, povezani s sodnimi postopki	0	6	—	6	1
Skupaj	0	6	—	6	1

Zgoraj navedeni zneski se nanašajo na odškodninske tožbe, ki so trenutno vložene proti ERS, druge pravne spore in ocenjene pravne stroške. Vse pogojne obveznosti in obveznosti za prihodnje financiranje bi v primeru, da bi zapadle v plačilo, financiral proračun ERS v prihodnjih letih. ERS financirajo države članice.

5.3   DRUGA RAZKRITJA

Proračunske obveznosti

(v mio. EUR)
	8. ERS	9. ERS	10. ERS	Skupaj na dan 31.12.2010	Skupaj na dan 31.12.2009
Neporavnane proračunske obveznosti, ki še niso plačane	267	2 562	3 161	5 991	5 920
S tem povezani zneski, zajeti v izkazu poslovnega izida	(46)	(404)	(264)	(714)	(605)
Skupaj	221	2 158	2 897	5 277	5 314

Pri neporavnanih proračunskih obveznostih gre za znesek že prevzetih obveznosti, ki še niso bile niti plačane niti sproščene. Neporavnane proračunske obveznosti so običajna posledica obstoja večletnih programov. Na dan 31. decembra 2010 so neporavnane proračunske obveznosti znašale 5 991 milijonov EUR. Znesek, razkrit kot prihodnja obveznost, ki jo bo treba financirati, je znesek teh neporavnanih proračunskih obveznosti, zmanjšan za z njimi povezane zneske, ki so bili vključeni kot odhodki v izkaz poslovnega izida za leto 2010, kar znaša skupaj 5 277 milijonov EUR.

6.   OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ

Naslednja razkritja v zvezi z obvladovanjem finančnih tveganj Evropskega razvojnega sklada se nanašajo na zakladniško poslovanje, ki ga v imenu Evropskega razvojnega sklada izvaja Evropska komisija za izvrševanje njegovih sredstev.

6.1   STRATEGIJE OBVLADOVANJA TVEGANJ IN VAROVANJE PRED TVEGANJI

Pravila in načela upravljanja zakladniškega poslovanja ERS so določena v Uredbi Sveta št. 215/2008 o finančni uredbi, ki se uporablja za 10. ERS, in v notranjem sporazumu.

Na podlagi zgornje uredbe se uporabljajo naslednja glavna načela:

—	Države članice vplačajo prispevke za ERS na posebne račune, odprte pri emisijski banki vsake države članice ali finančni instituciji, ki jo ta določi. Prispevki ostanejo na teh posebnih računih, dokler ni treba izvesti plačil ERS.

—	Prispevke za ERS plačajo države članice v eurih, medtem ko so plačila ERS izražena v eurih in drugih valutah, tudi manj znanih.

—	Stanje na bančnih računih, ki jih odpre Komisija v imenu ERS, ne sme biti negativno.

Poleg posebnih računov ima Komisija v imenu ERS odprte tudi druge bančne račune pri finančnih institucijah (centralnih in poslovnih bankah) z namenom izvrševanja plačil in prejemanja prejemkov, ki niso prispevki držav članic v proračun, v skladu s členom 44 Uredbe Sveta št. 215/2008 (glej točko 6.4 v nadaljevanju).

Vse poslovne banke, pri katerih so bili za ERS odprti zgoraj navedeni drugi računi, izbere Komisija prek javnih razpisov.

Zakladniško in plačilno poslovanje sta visoko avtomatizirana in temeljita na sodobnih informacijskih sistemih. Za zagotovitev varnosti sistema in delitve nalog v skladu s finančno uredbo, standardi notranjega nadzora Komisije in revizijskimi načeli se uporabljajo posebni postopki.

Upravljanje zakladniškega in plačilnega poslovanja je urejeno s sklopom pisnih smernic in postopkov, da se omejita poslovno in finančno tveganje ter zagotovi primerna raven nadzora. Smernice in postopki urejajo različna področja poslovanja; upoštevanje smernic in postopkov se redno preverja.

6.2   TRŽNO TVEGANJE

6.2.1    Valutno tveganje

Vsi prispevki se hranijo v eurih, druge valute pa se kupijo le, kadar so potrebne za izvrševanje plačil. Zato zakladniško poslovanje ERS ni izpostavljeno valutnemu tveganju.

6.2.2    Obrestno tveganje

ERS ne najema posojil, zato ni izpostavljen obrestnemu tveganju.

Prejema pa obresti od sredstev, ki jih ima na različnih bančnih računih. Komisija je zato v imenu ERS uvedla ukrepe, ki zagotavljajo, da obresti, ki se obračunavajo, odražajo vsakokratne tržne obrestne mere ter njihova morebitna nihanja.

Stanje vlog čez noč na računih poslovnih bank se dnevno obrestuje. Obrestovanje stanj na teh računih temelji na spremenljivih tržnih obrestnih merah, ki se jim doda pogodbeni pribitek (pozitiven ali negativen). Za večino računov je izračun obresti vezan na obrestno mero EONIA (uteženo povprečje obrestnih mer v eurih za medbančna posojila čez noč) in sledi nihanjem te obrestne mere. Za nekatere druge račune je izračun obresti vezan na mejno obrestno mero ECB, ki se uporablja za operacije refinanciranja ECB. Zato ERS ni izpostavljen tveganju, da bi bila njegova sredstva obrestovana po obrestnih merah, nižjih od tržnih.

6.3   KREDITNO TVEGANJE (TVEGANJE NASPROTNE STRANKE)

Večina zakladniških sredstev ERS se v skladu z Uredbo Sveta št. 215/2008 hrani na „posebnih računih“, ki so jih odprle države članice za plačilo svojih prispevkov. Večina teh računov je odprtih pri zakladnicah ali nacionalnih centralnih bankah držav članic. Te institucije pomenijo najnižje tveganje nasprotne stranke za ERS (ERS ima izpostavljenost do svojih držav članic).

Za tisti del zakladniških sredstev ERS, ki se hrani pri poslovnih bankah za kritje izvrševanja plačil, se ti računi polnijo sproti in se avtomatično upravljajo prek sistema za upravljanje denarnih sredstev, ki ga ima zakladnica Komisije. Na vsakem računu se vzdržuje minimalna raven denarnih sredstev, sorazmerna s povprečnim zneskom dnevnih plačil, ki se izvršujejo prek tega računa. Posledično je količina sredstev na teh računih stalno nizka, kar zagotavlja, da je izpostavljenost ERS tveganju omejena.

Poleg tega se z namenom nadaljnjega zmanjšanja tveganja nasprotne stranke, ki mu je izpostavljen ERS, za izbiro poslovnih bank uporabljajo posebne smernice.

Vse poslovne banke so izbrane prek javnih razpisov. Minimalna kratkoročna kreditna bonitetna ocena, ki se zahteva za sodelovanje v razpisnih postopkih, je Moody's P-1 ali njej enakovredna (S&P A-1 ali Fitch F1). V posebnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko zahteva nižja raven.

6.4   LIKVIDNOSTNO TVEGANJE

Proračunska načela, ki se uporabljajo za ERS, zagotavljajo, da so skupna denarna sredstva za dano proračunsko obdobje vedno zadostna za izvrševanje vseh zadevnih plačil. Dejansko so skupni prispevki držav članic enaki skupnemu znesku odobritev plačil za zadevno proračunsko obdobje.

Prispevki držav članic v ERS se vsako leto plačajo v treh obrokih, vendar na plačila deloma vplivajo sezonski dejavniki.

Zaradi zagotavljanja, da so zakladniška sredstva vedno zadostna za kritje plačil, ki jih je treba izvršiti v danem mesecu, si zakladnica Komisije in ustrezni plačilni oddelki redno izmenjujejo informacije o stanju zakladnice ter zagotavljajo, da izvršena plačila v danem obdobju ne presežejo razpoložljivih zakladniških sredstev.

Poleg navedenega pa v okviru dnevnega zakladniškega poslovanja ERS avtomatska orodja za upravljanje denarnih sredstev zagotavljajo, da so na vseh bančnih računih ERS dnevno na voljo zadostna likvidna sredstva.

7.   RAZKRIVANJE POVEZANIH STRANK

Ugotovljeni niso bili nobeni posli povezanih strank, ki bi zahtevali ločeno razkritje v okviru te postavke.

8.   DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Do dne potrditve tega zaključnega računa računovodja ERS ni opazil nobenih pomembnih zadev, ki bi jih bilo treba ločeno razkriti v okviru tega oddelka, niti mu take zadeve niso bile sporočene. Zaključni račun in z njim povezana pojasnila so bili pripravljeni na podlagi najnovejših razpoložljivih podatkov in to se odraža v zgoraj predstavljenih podatkih.

9.   USKLADITEV POSLOVNEGA IZIDA S PRORAČUNSKO REALIZACIJO

Poslovni izid za zadevno leto je izračunan po načelih računovodstva na podlagi nastanka poslovnih dogodkov. Proračunska realizacija pa v skladu s finančno uredbo temelji na pravilih računovodstva na podlagi nastanka plačil. Ker tako poslovni izid kot proračunska realizacija temeljita na istih transakcijah, je za kontrolo koristno preveriti, ali ju je mogoče uskladiti. V spodnji razpredelnici je prikazana ta uskladitev s ključnimi uskladitvenimi zneski, razdeljenimi na prihodkovne in odhodkovne postavke.

(v mio. EUR)
	2010	2009
POSLOVNI IZID ZA ZADEVNO LETO	(2 765)	(3 094)
PRIHODKI
Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunsko realizacijo	(33)	—
Upravičenosti, ugotovljene v tekočem letu, a še ne pobrane	(4)	(3)
Upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu	10	13
Čisti učinek predhodnega financiranja	53	24
Čisti prehodno nezaračunani prihodki	(173)	(75)
ODHODKI
Odhodki tekočega leta, ki še niso plačani	178	228
Odhodki prejšnjih let, plačani v tekočem letu (16)	(155)	—
Preklicana plačila	39	12
Čisti učinek predhodnega financiranja	(353)	(506)
Čisti vnaprej vračunani odhodki	(31)	331
PRORAČUNSKA REALIZACIJA ZA ZADEVNO LETO	(3 233)	(3 069)

Uskladitvene postavke – prihodki

Proračunski prihodki za dano proračunsko leto ustrezajo prihodkom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih med letom, in zneskom, pobranim na podlagi upravičenosti, ugotovljenih v prejšnjih letih.

Upravičenosti, ki ne vplivajo na proračunsko realizacijo, se evidentirajo v poslovnem izidu, vendar jih s proračunskega vidika ni mogoče šteti za prihodke, saj se unovčeni znesek prerazporedi v rezervo in zanj brez sklepa Sveta ni mogoče ponovno prevzeti obveznosti.

Pri uskladitvi je treba upravičenosti, ki so bile ugotovljene v tekočem letu, a še niso bile pobrane, odšteti od poslovnega izida, saj niso del proračunskih prihodkov. Nasprotno pa je treba upravičenosti, ugotovljene v prejšnjih letih in pobrane v tekočem letu, pri uskladitvi prišteti k poslovnemu izidu.

Čisti učinek predhodnega financiranja je obračun izterjanih zneskov predhodnega financiranja. Gre za denarni prejemek, ki ne vpliva na poslovni izid.

Čisti prehodno nezaračunani prihodki so pretežno sestavljeni iz prihodkov, prehodno nezaračunanih ob časovnem preseku ob koncu leta. Upošteva se samo čisti učinek, tj. prehodno nezaračunani prihodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane prehodno nezaračunane prihodke prejšnjega leta.

Uskladitvene postavke – odhodki

Odhodke tekočega leta, ki še niso plačani, je treba pri uskladitvi prišteti, saj so vključeni v poslovni izid, vendar niso del proračunskih odhodkov. Nasprotno pa je treba odhodke prejšnjih let, plačane v tekočem letu, pri uskladitvi odšteti od poslovnega izida, saj so del proračunskih odhodkov tekočega leta, vendar ne vplivajo na poslovni izid.

Denarni prejemki iz preklicanih plačil ne vplivajo na poslovni izid, vplivajo pa na proračunsko realizacijo.

Čisti učinek predhodnega financiranja je kombinacija novih zneskov predhodnega financiranja, plačanih v tekočem letu in pripoznanih za proračunske odhodke zadevnega leta, ter obračuna predhodnega financiranja, plačanega v tekočem letu ali prejšnjih letih s priznanjem upravičenih stroškov. Slednji so odhodek v smislu računovodstva na podlagi poslovnih dogodkov, niso pa odhodek za proračunsko računovodstvo, saj je bilo plačilo prvotnega predhodnega financiranja že upoštevano kot proračunski odhodek v času njegovega plačila.

Čisti vnaprej vračunani odhodki so sestavljeni pretežno iz odhodkov, vračunanih vnaprej ob časovnem preseku ob koncu leta, tj. upravičenih odhodkov, ki so jih imeli upravičenci do sredstev ERS, vendar jih ERS še niso prijavili. Upošteva se samo čisti učinek, tj. vnaprej vračunani odhodki za tekoče leto, zmanjšani za stornirane vnaprej vračunane odhodke prejšnjega leta.

2.   POROČILO O FINANČNEM IZVRŠEVANJU

UVODNE OPOMBE

Prejšnji ERS

—	Sklep št. 1/2000 Sveta ministrov AKP-ES z dne 27. julija 2000 o prehodnih ukrepih določa, da se del nedodeljenih sredstev prejšnjih ERS uporabi za programe v skladu z ustreznimi določbami Sporazuma iz Cotonouja, ki se v skladu s prehodnimi ukrepi uporabljajo predčasno.

—

Sklep Komisije št. 410/2001 z dne 16. marca 2001, ki določa dodelitve za okvirne programe držav AKP v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES, predvideva, da se nedodeljena sredstva prejšnjih ERS do zneska v višini največ 1,2 milijarde EUR uporabijo za izvajanje v skladu s pravili in postopki zadevnih ERS, in sicer v obdobju pred začetkom veljavnosti Finančnega protokola k 9. ERS.

—	Sklep Komisije št. 1033/2001 z dne 15. junija 2001 je določil dodelitve za regionalne programe in sodelovanje znotraj držav AKP v okviru Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

—

Sklep Komisije št. 1252/2002 z dne 11. julija 2002 je po eni strani s sredstvi iz splošnih rezerv 6. in 7. ERS za 60 milijonov EUR povečal sredstva, namenjena sodelovanju znotraj držav AKP, po drugi strani pa je določil, da se ta dodatna sredstva uporabijo v obdobju pred začetkom veljavnosti Finančnega protokola k 9. ERS v skladu s pravili in postopki, ki se uporabljajo za izvorna ERS.

—	Poleg tega je Sklep Sveta ministrov AKP-ES št. 3/2002 z dne 23. decembra 2002 znesek v višini 25 milijonov EUR iz nedodeljenih sredstev 8. ERS (splošna rezerva) namenil za regionalno sodelovanje v okviru Sporazuma o partnerstvu AKP-ES.

—	Ker se je 6. ERS zaključil leta 2006, 7. ERS pa leta 2008, zaključni račun ne vključuje več razpredelnic o izvrševanju za navedena ERS. Izvrševanje prerazporejenih sredstev je vključeno v 9. ERS.

—

Zaradi preglednejše predstavitve računovodskih izkazov za leto 2009 so v razpredelnicah v nadaljevanju enako kakor prejšnja leta znotraj 8. ERS sredstva, porabljena v okviru načrtovanja programov iz Loméjskih konvencij, in sredstva, porabljena v okviru načrtovanja programov iz Sporazuma iz Cotonouja, prikazana ločeno. Glede teh drugih sredstev so bile vknjižbe v računovodske izkaze in predstavitev teh izkazov v zvezi s posameznimi državami pripravljene v skladu s členom 3(2) Priloge IV k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES. V navedenem členu so za države AKP določena sredstva A, dodeljena za makroekonomsko podporo ter podporo za programe in projekte, ter sredstva B, dodeljena za nepredvidene potrebe, kot je nujna pomoč, pobude za odpis dolga in podpora za ublažitev neugodnih učinkov nestabilnosti prihodkov od izvoza (17). Za regije so bili računovodski izkazi oblikovani na podlagi regionalnega načrtovanja programov iz poglavja 2 Sporazuma o partnerstvu AKP-ES (regionalni okvirni programi in sodelovanje znotraj držav AKP).

—

V skladu s točko 4 Priloge Ib (večletni finančni okvir za obdobje 2008–2013) k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES so bili neporabljena sredstva in zneski sproščenih obveznosti iz teh skladov iz obdobja med 31. decembrom 2007 in začetkom veljavnosti 10. ERS prerazporejeni v 9. ERS za zagotovitev delovanja uprave EU in kritja tekočih stroškov, da bi ohranili že začete projekte, dokler ne začne veljati 10. ERS.

10. ERS

Sporazum o partnerstvu AKP-ES, ki so ga 23. junija 2000 v Cotonouju podpisale države članice Evropske skupnosti ter afriške, karibske in pacifiške države (države AKP), je začel veljati 1. aprila 2003. Sporazum iz Cotonouja je bil spremenjen s sporazumom, ki so ga iste države podpisale v Luxembourgu 25. junija 2005.

Sklep o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj (ČDO) Evropski uniji (2001/822/ES), ki ga je 27. novembra 2001 sprejel Svet EU, je začel veljati 2. decembra 2001. Ta sklep je bil spremenjen 19. marca 2007 (Sklep 2007/249/ES).

Notranji sporazum o financiranju pomoči Skupnosti v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2008–2013 v skladu s spremenjenim Sporazumom iz Cotonouja, ki so ga sprejeli predstavniki vlad držav članic Evropske skupnosti 17. julija 2006, je začel veljati 1. julija 2008.

V skladu s Sporazumom iz Cotonouja se drugo obdobje (2008–2013) pomoči Skupnosti državam AKP in ČDO financira iz 10. ERS s skupnimi sredstvi v višini 22 682 milijonov EUR, od tega:

—	21 966 milijonov EUR, dodeljenih državam AKP v skladu z večletnim finančnim okvirom iz Priloge Ib k spremenjenemu Sporazumu iz Cotonouja,

—	286 milijonov EUR, dodeljenih ČDO v skladu s Prilogo II Aa k spremenjenemu Sklepu Sveta o pridružitvi ČDO Evropski skupnosti,

—	430 milijonov EUR za Komisijo za financiranje stroškov, nastalih pri načrtovanju programov za sredstva 10. ERS in njihovem izvajanju, v skladu s členom 6 Notranjega sporazuma.

Na dan začetka veljavnosti 10. ERS so bili ti zneski dopolnjeni z neporabljenimi sredstvi, še vedno pa se dopolnjujejo s sproščenimi sredstvi, ki izhajajo iz sistema za zagotavljanje stabilizacije prihodkov od izvoza primarnih kmetijskih proizvodov (Stabex) v okviru skladov pred 9. ERS. Ta neporabljena in sproščena sredstva je treba porabiti in upravljati v skladu s spremenjenim Sporazumom iz Cotonouja in Notranjim sporazumom.

Dodelitve 10. ERS za države in regije AKP (v EUR):

—

15 300 milijonov EUR za nacionalne okvirne programe, od tega: — 13 500 milijonov EUR za sredstva A, od katerih je bilo razporejenih 12 385 milijonov EUR dodelitev, od tega zneska pa je bilo 33 milijonov EUR prerazporejenih v regionalne dodelitve (večregijsko – PALOP). Poleg tega so se sredstva A za Senegal povečala za 26 milijonov EUR, in sicer iz sproščenih sredstev Stabex, — 1 800 milijonov EUR za sredstva B, v katerih začetne dodelitve znašajo 601 milijon EUR, rezerva za nepredvidene potrebe pa 1 199 milijonov EUR (uporablja se za financiranje različnih instrumentov, kot je letni FLEX in ad hoc FLEX za ranljivost ter odziv na krizo zaradi cen hrane);

—	1 783 milijonov EUR za regionalne okvirne programe – vse dodelitve so razporejene;

—	2 700 milijonov EUR dodelitev za sodelovanje znotraj držav AKP, od katerih je razporejenih 2 330 milijonov EUR;

—	683 milijonov EUR kot rezerva za poznejše dodelitve za nacionalne in regionalne okvirne programe po vmesnih in končnih pregledih teh programov.

Rezerva 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji

Odkar je 1. julija 2008 začel veljati 10. ERS, se neporabljena sredstva in zneski sproščenih obveznosti iz projektov v okviru 9. in prejšnjih ERS prerazporedijo v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, razen sredstev Stabex in upravnih sredstev 9. ERS. Ta rezerva se lahko uporabi samo pod pogoji iz člena 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS.

Podrobnejši podatki o stanju te rezerve na dan 31. decembra 2010 so navedeni v spodnji razpredelnici:

(v mio. EUR)
Skupna sredstva, prerazporejena v rezervo 10. ERS, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji:	318
— povečana za sproščena, a še ne prerazporejena sredstva na dan 31.12.2010:	22
— zmanjšana za sredstva v korist Sudana, o katerih je Svet že odločil (Sklep Sveta 2010/406/EU z dne 12. julija 2010)	– 150
Skupna razpoložljiva sredstva v rezervi (AKP + ČDO)	190

Rezerva 10. ERS iz sredstev Stabex

Po zaprtju računov Stabex se neporabljena/sproščena sredstva prerazporedijo v rezervo 10. ERS iz sredstev A instrumenta Stabex (člen 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS) in nato nacionalnim okvirnim programom zadevnih držav.

Stanje teh sproščenih in prerazporejenih sredstev na dan 31. decembra 2010 je naslednje:

(v mio. EUR)
Zadevna država	Rezerva sredstev A Stabex	Sredstva A
Kamerun	2,28
Jamajka	0,06
Lesoto	3,44
Senegal		26,31
Skupaj	5,78	26,31

Sofinanciranje v okviru 10. ERS

V okviru 10. ERS so bili podpisani sporazumi o prenosu za sofinanciranje s strani držav članic; hkrati so bile dane na voljo odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 74,83 milijona EUR, medtem ko so bile odobritve plačil dane na voljo za unovčene zneske v višini 54,38 milijona EUR.

Stanje odobritev za sofinanciranje na dan 31. decembra 2010 je prikazano v spodnji razpredelnici:

(v mio. EUR)
	Odobritve za prevzem obveznosti	Odobritve plačil
Sofinanciranje – sredstva A	61,12 (18)	52,85
Sofinanciranje – projekti znotraj držav AKP	12,15	0,64
Sofinanciranje – upravni odhodki	1,56	0,89
	74,83	54,38

Razpredelnice v nadaljevanju, ki prikazujejo odločene, dodeljene in plačane zneske, navajajo neto podatke.

Razpredelnice, ki prikazujejo stanje po državah in instrumentih, so v prilogi.

2.1   DODELITVE

Razpredelnica 1.1

8. ERS

Razvoj odobritev: stanje 31. decembra 2010

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

(v mio. EUR)
Instrument	Začetne odobritve	Povečanja/zmanjšanja združenih sredstev na dan 31. Decembra 2009	Povečanje ali zmanjšanje sredstev v letu 2010	Opombe	Trenutne odobritve
AKP
Lomé
Okvirni programi skupaj	7 562	(2 347)	(49)	(19)	5 166
Subvencionirane obrestne mere	370	(278)			92
Nujna pomoč	140	(4)	(0)	(19)	136
Pomoč za begunce	120	(10)	(2)	(19)	109
Rizični kapital	1 000	67	(31)	(19)	1 037
Stabex	1 800	(1 077)	0	(20)	723
Sysmin	575	(463)	(0)	(19)	112
Strukturna prilagoditev	1 400	97			1 497
Močno zadolžene revne države		1 060			1 060
Poraba obresti		37	(0)	(19)	37
Cotonou
Sredstva A		430	(1)	(19)	429
Sredstva B		255			255
AKP Skupaj	12 967	(2 231)	(83)		10 653
ČDO
Okvirni programi skupaj	115	(75)	(2)	(19)	38
Subvencionirane obrestne mere	9	(7)			1
Nujna pomoč	3	(3)
Pomoč za begunce	1	(1)
Rizični kapital	30	(24)	(1)	(19)	6
Stabex	6	(4)			1
Sysmin	3	(0)			2
ČDO Skupaj	165	(114)	(2)		49
8. ERS Skupaj	13 132	(2 345)	(85)		10 702

Razpredelnica 1.2

9. ERS

Razvoj odobritev: stanje 31. decembra 2010

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

(v mio. EUR)
Instrument	Začetne odobritve	Povečanja/zmanjšanja združenih sredstev na dan 31. Decembra 2009	Povečanje ali zmanjšanje sredstev v letu 2010	Opombe	Trenutne odobritve
AKP
Sredstva A	5 318	4 197	(102)	(21)	9 413
Sredstva B	2 108	(801)	(6)	(21)	1 301
Rezerva za nacionalne dodelitve	1 224	(1 224)
CRP, CRK, parlamentarna skupščina	164	12	(5)	(21)	171
Rezerva za dolgoročni razvoj	258	(258)			0
Regionalne dodelitve	904	25	(19)	(21)	911
Sodelovanje znotraj AKP	300	2 945	(10)	(21)	3 236
Stroški izvrševanja	125		(0)	(21)	125
Obresti in drugi prihodki		69			69
Upravni odhodki		46			46
Posebna dodelitev za Kongo		108			108
Prerazporeditve iz 6. ERS – Lomé		24	(1)	(21)	24
Prerazporeditve iz 7. ERS – Lomé		737	(5)	(21)	731
Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč		39			39
AKP Skupaj	10 401	5 919	(147)		16 173
ČDO
Sredstva A	0	250	(1)	(21)	249
Sredstva B/Poraba rezerve C	0	7			7
Rezerva za dolgoročni razvoj	144	(144)
Regionalne dodelitve	8	42	(1)	(21)	49
Sredstva za tehnično pomoč	2		(1)	(21)	1
Prerazporeditve iz 6. ERS – Lomé		0			0
Prerazporeditve iz 7. ERS – Lomé		4	(1)	(21)	3
ČDO Skupaj	154	158	(4)		308
9. ERS Skupaj	10 555	6 078	(151)		16 482

Razpredelnica 1.3

10. ERS

Razvoj odobritev: stanje 31. decembra 2010

ANALIZA SREDSTEV PO INSTRUMENTIH

(v mio. EUR)
Instrument	Začetne odobritve	Povečanja/zmanjšanja združenih sredstev na dan 31. Decembra 2009	Povečanje ali zmanjšanje sredstev v letu 2010	Opombe	Trenutne odobritve
AKP
Sredstva A		11 516	862	(22)	12 378
Rezerva za sredstva A	13 500	(11 549)	(836)	(23)	1 115
Sredstva B		1 089	375	(23)	1 464
Rezerva za sredstva B	1 800	(1 089)	(375)	(23)	336
Regionalne dodelitve		1 816		(27)	1 816
Rezerva za regionalne dodelitve	1 783	(1 783)
Stabex – rezerva iz sredstev A za nacionalne dodelitve			6	(24)	6
Rezerva za NOP/ROP	683				683
Sodelovanje znotraj AKP		2 330			2 330
Rezerva za sodelovanje znotraj AKP	2 700	(2 330)			370
Stroški izvrševanja	430				430
Obresti in drugi prejemki		30	2		32
Sofinanciranje		63	12	(25)	75
Rezerva za AKP (uporaba pod posebnimi pogoji)		81	230	(26)	311
AKP Skupaj	20 896	174	276		21 345
ČDO
Sredstva A
Rezerva za sredstva A	195				195
Sredstva B			4	(23)	4
Rezerva za sredstva B	15		(4)	(23)	11
Rezerva za regionalne dodelitve	40				40
Študije/tehnična pomoč za ČDO	6				6
Rezerva za ČDO (uporaba pod posebnimi pogoji)		1	6	(26)	7
ČDO Skupaj	256	1	6		263
10. ERS Skupaj	21 152	175	282		21 609

2.2   KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI

Razpredelnica 2.1

Konsolidirani računovodski izkazi ers na dan 31. Decembra 2010

POROČILO O NAPREDKU

(v mio. EUR)
	Dodelitev	8. ERS	9. ERS	10. ERS	8., 9. in 10. ERS
Lomé	Programska pomoč	5 204			5 204
	Neprogramska pomoč	4 777			4 777
	Prerazporeditve iz drugih skladov		758		758
	Raznovrstni prihodki	37			37
Cotonou	Sredstva A	429	9 662	12 378	22 469
	Sredstva B	255	1 308	1 468	3 030
	Regionalne dodelitve		960	1 816	2 776
	Dodelitev za sodelovanje znotraj AKP		3 236	2 330	5 566
	CRP, CRK, Paritetna skupščina		171		171
	Posebna dodelitev – Sklep Sveta št. 4/2004		108		108
	Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč		39		39
	Sofinanciranje (odobritve za prevzem obveznosti)			75	75
	Stroški izvrševanja in obresti		240	468	708
	Rezerva za NOP/ROP			683	683
	Rezerva za regionalne dodelitve			40	40
	Rezerva za sodelovanje znotraj AKP			370	370
	Rezerva za države			1 657	1 657
	Stabex – rezerva iz sredstev A za NOP			6	6
	Rezerva za rezultate (uporaba pod posebnimi pogoji)			318	318
	Skupaj	10 702	16 482	21 609	48 792

	ERS	Kumulativno		Letni zneski
		na dan 31.12.2010	kot % dodelitve	2006	2007	2008	2009	2010
Odločitve
	8	10 699	100 %	(265)	(211)	(53)	(42)	(45)
	9	16 463	100 %	3 187	3 455	775	(54)	(116)
	10	10 617	48 %			4 766	3 501	2 349
Skupaj		37 778		2 921	3 244	5 488	3 405	2 187
Dodeljena sredstva
	8	10 508	98 %	202	35	55	(42)	8
	9	15 683	95 %	2 915	3 317	3 163	997	476
	10	6 134	28 %			130	3 184	2 820
Skupaj		32 324		3 117	3 352	3 348	4 140	3 304
Plačila
	8	10 240	96 %	737	483	323	152	158
	9	13 121	80 %	1 861	2 294	3 253	1 806	1 304
	10	2 973	14 %			90	1 111	1 772
Skupaj		26 334		2 598	2 777	3 666	3 069	3 233
Negativni zneski pomenijo sprostitev prevzetih obveznosti

Razpredelnica 2.2

Konsolidirani računovodski izkazi ERS na dan 31. decembra 2010

VRSTA POMOČI

		8. ERS	%	9. ERS	%	10. ERS	%	Skupaj	%
			(28)		(28)		(28)		(28)
Lomé	Programska pomoč (NOP)
	Odobritve	5 204						5 204
	Odločitve	5 201	100 %					5 201	100 %
	Dodeljena sredstva	5 089	98 %					5 089	98 %
	Plačila	4 945	95 %					4 945	95 %
	Neprogramska pomoč
	Odobritve	4 777						4 777
	Odločitve	4 776	100 %					4 776	100 %
	Dodeljena sredstva	4 759	100 %					4 759	100 %
	Plačila	4 670	98 %					4 670	98 %
	Prerazporeditve iz drugih skladov
	Odobritve			758				758
	Odločitve			757	100 %			757	100 %
	Dodeljena sredstva			723	95 %			723	95 %
	Plačila			655	86 %			655	86 %
	Raznovrstni prihodki
	Odobritve	37						37
	Odločitve	37	100 %					37	100 %
	Dodeljena sredstva	36	98 %					36	98 %
	Plačila	35	94 %					35	94 %
	Skupaj
	Odobritve	10 018		758				10 776
	Odločitve	10 015	100 %	757	100 %			10 772	100 %
	Dodeljena sredstva	9 885	99 %	723	95 %			10 607	98 %
	Plačila	9 650	96 %	655	86 %			10 305	96 %
Cotonou	Sredstva A
	Odobritve	429		9 662		12 378		22 469
	Odločitve	429	100 %	9 647	100 %	7 416	60 %	17 492	78 %
	Dodeljena sredstva	423	99 %	9 194	95 %	4 288	35 %	13 905	62 %
	Plačila	416	97 %	7 906	82 %	1 648	13 %	9 970	44 %
	Sredstva B
	Odobritve	255		1 308		1 468		3 030
	Odločitve	255	100 %	1 308	100 %	1 003	68 %	2 565	85 %
	Dodeljena sredstva	200	78 %	1 261	96 %	829	56 %	2 290	76 %
	Plačila	174	68 %	1 078	82 %	677	46 %	1 929	64 %
	CRP, CRK, Paritetna skupščina
	Odobritve			171				171
	Odločitve			171	100 %			171	100 %
	Dodeljena sredstva			167	98 %			167	98 %
	Plačila			153	90 %			153	90 %
	Regionalne dodelitve
	Odobritve			960		1 816		2 776
	Odločitve			956	100 %	361	20 %	1 317	47 %
	Dodeljena sredstva			880	92 %	92	5 %	972	35 %
	Plačila			591	62 %	9	1 %	601	22 %
	Dodelitev za sodelovanje znotraj AKP
	Odobritve			3 236		2 330		5 566
	Odločitve			3 236	100 %	1 560	67 %	4 795	86 %
	Dodeljena sredstva			3 082	95 %	705	30 %	3 787	68 %
	Plačila			2 384	74 %	454	19 %	2 838	51 %
	Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč
	Odobritve			39				39
	Odločitve			39	100 %			39	100 %
	Dodeljena sredstva			37	95 %			37	95 %
	Plačila			24	62 %			24	62 %
	Posebna dodelitev – Odločba Sveta 2003/583/ES
	Odobritve			108				108
	Odločitve			108	100 %			108	100 %
	Dodeljena sredstva			105	97 %			105	97 %
	Plačila			105	97 %			105	97 %
	Stroški izvrševanja in obresti
	Odobritve			240		468		708
	Odločitve			240	100 %	216	46 %	455	64 %
	Dodeljena sredstva			234	98 %	205	44 %	439	62 %
	Plačila			225	94 %	184	39 %	409	58 %
	Skupaj
	Odobritve	684		15 723		18 460		34 867
	Odločitve	684	100 %	15 705	100 %	10 555	57 %	26 944	77 %
	Dodeljena sredstva	623	91 %	14 960	95 %	6 120	33 %	21 703	62 %
	Plačila	590	86 %	12 466	79 %	2 972	16 %	16 028	46 %
	REZERVA ZA NOP/ROP					683		683
	REZERVA ZA REGIONALNE DODELITVE					40		40
	REZERVA ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ AKP					370		370
	Stabex – rezerva iz sredstev A za NOP					6
	REZERVA ZA DRŽAVE					1 657		1 657
	Sofinanciranje
	Odobritve					75		75
	Odločitve					62	83 %	62	83 %
	Dodeljena sredstva					14	19 %	14	2 %
	Plačila					1	1 %	1	0 %
	Rezerva za rezultate (uporaba pod posebnimi pogoji)					318		318
	Skupaj
	Odobritve	10 702		16 482		21 609		48 792
	Odločitve	10 699	100 %	16 463	100 %	10 617	49 %	37 778	77 %
	Dodeljena sredstva	10 508	98 %	15 683	95 %	6 134	28 %	32 324	66 %
	Plačila	10 240	96 %	13 121	80 %	2 973	14 %	26 334	54 %

Razpredelnica 2.3

Konsolidirani računovodski izkazi ERS na dan 31. Decembra 2010

ANALIZA PO INSTRUMENTIH

AKP + ČDO – 8. ERS

(v mio. EUR)
		Odobritve	Odločitve			Dodeljena sredstva			Plačila
			Kumulativno	Letno	%	Kumulativno	Letno	%	Kumulativno	Letno	%
		(1)	(2)	%	(2) : (1)	(3)	%	(3) : (2)	(4)	%	(4) : (3)
Lomé	AKP
	Okvirni programi skupaj	5 166	5 163	(36)	100 %	5 054	7	98 %	4 909	79	97 %
	Neprogramska pomoč skupaj	4 803	4 803	(8)	100 %	4 785	3	100 %	4 694	59	98 %
	Subvencionirane obrestne mere	92	92		100 %	91	(1)	99 %	68		75 %
	Nujna pomoč	136	136	(0)	100 %	136	(0)	100 %	136		100 %
	Pomoč za begunce	109	109	(0)	100 %	107	(1)	98 %	100	(2)	94 %
	Rizični kapital	1 037	1 037	(8)	100 %	1 029	(8)	99 %	991		96 %
	Stabex	723	723	0	100 %	719	13	99 %	706	46	98 %
	Sysmin	112	112		100 %	110	(1)	98 %	101	0	92 %
	Strukturna prilagoditev	1 497	1 497		100 %	1 497	(0)	100 %	1 497	(0)	100 %
	Močno zadolžene revne države	1 060	1 060		100 %	1 060		100 %	1 060	14	100 %
	Poraba obresti	37	37		100 %	36	(0)	98 %	35	0	96 %
	Skupaj	9 969	9 966	(44)	100 %	9 839	10	99 %	9 604	138	98 %
Cotonou	Sredstva A	429	429	(1)	100 %	423	(0)	99 %	416	2	98 %
	Sredstva B	255	255		100 %	200	(0)	78 %	174	18
	Skupaj	684	684	(1)	200 %	623	(0)	177 %	590	20	98 %
	AKP Skupaj (a)	10 653	10 650	(45)	100 %	10 461	9	98 %	10 194	158	97 %
	ČDO
	Okvirni programi skupaj	38	38	(1)	100 %	35	(1)	93 %	35	0	100 %
	Neprogramska pomoč skupaj	11	11	0	100 %	11	0	100 %	11	0	100 %
	Subvencionirane obrestne mere	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
	Nujna pomoč
	Pomoč za begunce
	Rizični kapital	6	6		100 %	6		100 %	6		100 %
	Stabex	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
	Sysmin	2	2		100 %	2	0	99 %	2	0	98 %
	ČDO Skupaj (b)	49	49	(1)	100 %	46	(1)	95 %	46	0	100 %
	Skupaj (a) + (b)	10 702	10 699	(45)	100 %	10 508	8	98 %	10 240	158	97 %

Razpredelnica 2.4

Konsolidirani računovodski izkazi ERS na dan 31. Decembra 2010

ANALIZA PO INSTRUMENTIH

AKP + ČDO – 9. ERS

(v mio. EUR)
	Odobritve	Odločitve			Dodeljena sredstva			Plačila
		Kumulativno	Letno	%	Kumulativno	Letno	%	Kumulativno	Letno	%
	(1)	(2)	%	(2) : (1)	(3)	%	(3) : (2)	(4)	%	(4) : (3)
AKP
Sredstva A	9 413	9 399	(86)	100 %	8 979	231	96 %	7 728	741	86 %
Makroekonomska podpora		2 280	(25)		2 258	(15)		2 138	26
Sektorske politike		7 118	(61)		6 721	246		5 591	716
Sredstva B	1 301	1 301	(5)	100 %	1 254	48	96 %	1 072	104	85 %
Nadomestila za izgube pri izvozu		170	(0)		161	18		129	15
Nujna pomoč		1 119	(5)		1 082	30		932	89
Močno zadolžene revne države		11			11			11
Regionalne dodelitve	911	907	(5)	100 %	833	64	92 %	564	81	68 %
Dodelitev za sodelovanje znotraj AKP	3 236	3 236	(8)	100 %	3 082	119	95 %	2 384	300	77 %
Drugo	171	171	(5)	100 %	167	(2)	98 %	153	3	92 %
Stroški izvrševanja/upravni odhodki	170	170	(0)	100 %	169	(0)	99 %	163	2	96 %
Obresti in drugi prihodki	69	69	0	100 %	65	(1)	94 %	61	3	95 %
Posebna dodelitev za Kongo	108	108		100 %	105	(0)	97 %	105	1	100 %
Prostovoljni prispevki za mirovno pomoč	39	39		100 %	37	0	95 %	24	0	65 %
Prerazporeditve iz 6. ERS – Lomé	24	23	(1)	97 %	21	(0)	90 %	19	2	92 %
Prerazporeditve iz 7. ERS – Lomé	731	731	(3)	100 %	699	(3)	96 %	633	14	91 %
AKP Skupaj(a)	16 173	16 154	(114)	100 %	15 410	456	95 %	12 906	1 252	84 %
ČDO
Sredstva A	249	249	(1)	100 %	215	18	87 %	177	43	82 %
Makroekonomska podpora		15	0		14	3		9	0
Sektorske politike		234	(1)		201	15		169	43
Sredstva B	7	7	0	100 %	7	0	98 %	6	0	90 %
Regionalne dodelitve	49	49	(1)	100 %	47	1	96 %	27	9	58 %
Študije/tehnična pomoč	1	1		100 %	1		100 %	1		100 %
Prerazporeditve iz 6. ERS – Lomé	0	0		100 %	0		100 %	0		100 %
Prerazporeditve iz 7. ERS – Lomé	3	3	(1)	100 %	3	(0)	100 %	3		99 %
ČDO Skupaj (b)	308	308	(2)	100 %	273	20	89 %	214	52	79 %
Skupaj (a) + (b)	16 482	16 463	(116)	100 %	15 683	476	95 %	13 121	1 304	84 %

Razpredelnica 2.5

Konsolidirani računovodski izkazi ERS na dan 31. Decembra 2010

ANALIZA PO INSTRUMENTIH

AKP + ČDO – 10. ERS

(v mio. EUR)
	Odobritve	Odločitve			Dodeljena sredstva			Plačila
		Kumulativno	Letno	%	Kumulativno	Letno	%	Kumulativno	Letno	%
	(1)	(2)		(2) : (1)	(3)		(3) : (2)	(4)		(4) : (3)
AKP
Sredstva A	12 378	7 416	977	60 %	4 288	1 834	58 %	1 648	1 074	38 %
Sredstva B	1 464	998	496	68 %	829	435	83 %	677	400	82 %
Nadomestila za izgube pri izvozu		64	63		40	40		30	30
Nujna pomoč		324	137		268	161		180	115
Močno zadolžene revne države		49	2		49	14		34	15
Drugi pretresi s proračunskimi posledicami		561	293		473	220		433	240
Regionalne dodelitve	1 816	361	206	20 %	92	92	26 %	9	9	10 %
Dodelitev za sodelovanje znotraj AKP	2 330	1 560	647	67 %	705	354	45 %	454	210	64 %
Institucionalni stroški in stroški podpore	300	160	46	53 %	128	35	80 %	77	23	60 %
Mirovna pomoč	1 730	1 100	601	64 %	428	245	39 %	264	107	62 %
Razni instrumenti za sodelovanje znotraj AKP, programi za druge sektorje	300	300	0	100 %	149	73	50 %	113	80	76 %
Stroški izvrševanja	430	189	0	44 %	182	77	96 %	171	71	94 %
Obresti in drugi prihodki	32	24	7	76 %	21	12	87 %	12	7	56 %
Skupaj	18 449	10 548	2 333	57 %	6 118	2 805	58 %	2 971	1 771	49 %
REZERVA ZA DRŽAVE – COTONOU	1 452
REZERVA ZA NOP/ROP	683
Stabex – rezerva iz sredstev A za NOP	6
REZERVA ZA REGIONALNE DODELITVE
REZERVA ZA SODELOVANJE ZNOTRAJ AKP	370
Sofinanciranje iz sredstev A	61	60	12	98 %	13	13		0	0
Sofinanciranje za sodelovanje znotraj AKP	12	1		5 %	1	0	100 %	1	0	98 %
Sofinanciranje za upravne odhodke	2	1	0	69 %
Sofinanciranje Skupaj	75	62	12	83 %	14	14	23 %	1	0	5 %
AKP Skupaj	21 035	10 610	2 345	50 %	6 132	2 819	58 %	2 972	1 771	48 %
Rezerva za rezultate (uporaba pod posebnimi pogoji) – AKP	311
AKP Skupaj + rezerva za rezultate (a)	21 346	10 610	2 345	50 %	6 132	2 819	58 %	2 972	1 771	48 %
ČDO
Sredstva A
Sredstva B	4	4	4	100 %
Nadomestila za izgube pri izvozu
Nujna pomoč		4	4
Močno zadolžene revne države
Drugi pretresi s proračunskimi posledicami
Regionalne dodelitve
Študije/tehnična pomoč za ČDO	6	2		33 %	2	1	85 %	1	1	40 %
Skupaj	10	6	4	61 %	2	1	27 %	1	1	40 %
REZERVA ZA DRŽAVE	206
REZERVA ZA REGIONALNE DODELITVE	40
REZERVA ZA NOP/ROP
ČDO Skupaj	256	6	4	2 %	2	1	27 %	1	1	40 %
Rezerva za rezultate (uporaba pod posebnimi pogoji) – ČDO	7
ČDO Skupaj + rezerva za rezultate (b)	263	6	4	2 %	2	1	27 %	1	1	40 %
Skupaj (a) + (b)	21 609	10 617	2 349	49 %	6 134	2 820	58 %	2 973	1 772	48 %

2.3.   DRUGI PODATKI O UPRAVLJANJU

Italijansko sofinanciranje (1985)

Evropska komisija je leta 1985 z italijansko vlado podpisala sporazum o sofinanciranju razvojnih projektov, ki jih upravlja Komisija.

Sporazum je bil z izmenjavo pisem med italijansko vlado in komisarjem za razvoj večkrat zaporedoma podaljšan do 31. decembra 2004.

Potem je Komisija s pisnim postopkom E/1588/2004 sprejela sklep o izvajanju okvirnega sporazuma o sofinanciranju. Namen tega sklepa je bil določiti proračunski in ureditveni okvir za obveznosti, prevzete na podlagi sporazuma. Zato sklep Komisije določa, da je treba to sofinanciranje izvajati v skladu z določbami finančne uredbe za ERS. V skladu s tem sklepom so za upravljanje prispevka Italije k temu sofinanciranju pooblaščeni odredbodajalci ERS na podlagi prenosa ali nadaljnjega prenosa. Pooblaščeni so tudi, da določijo ustrezen končni rok za izvajanje v skladu z veljavnimi pravili.

V skladu s členom 4(4) sporazuma, ki sta ga julija 1985 sklenili Evropska komisija in italijanska vlada, tj. določbo, ki jo potrjuje člen 3(3) Sklepa E/1588/2004, je italijanska vlada v dopisu z dne 15. decembra 2006 od Komisije zahtevala povračilo neporabljenih sredstev na računih zaključenih projektov. Skupni znesek teh sredstev je znašal 4 708 867,66 EUR. Ta znesek je bil povrnjen italijanski vladi marca 2008.

Stanje italijanskih sredstev, ki jih upravlja Komisija za projekte v državah AKP, na dan 31. decembra 2010 je predstavljeno v nadaljevanju.

Italija je od podpisa zgoraj navedenega sporazuma sofinancirala skupaj 52 projektov v državah AKP, od katerih se izvaja samo še en projekt: „4. program sanacije – Somalija“, ki ga upravlja delegacija EU v Keniji:

(v EUR)
Projekt št.:	Država	Projekt	Stanje 31.12.2009	Prispevek 2010	Plačila 2010	Stanje 31.12.2010
SOF ITA 37	SOMALIJA	Obresti od sofinanciranja	317 230,20	1 922,22	20 695,45	298 456,97
SOF ITA 40		Upravni odhodki	408 990,37	95,97	—	409 086,34
SOF ITA 50		Sanacija	8 411 323,52	—	1 689 159,97	6 722 163,55
Skupaj			9 137 544,09	2 018,19	1 709 855,42	7 429 706,86

V letu 2010 je bilo izvršeno zadnje izplačilo za cestni projekt v kraju Bogamoyo v Tanzaniji, račun pa je bil nato zaprt.

(v EUR)
Projekt št.:	Država	Projekt	Stanje 31.12.2009	Prispevek iz SOF ITA 37	Plačilo	Stanje 31.12.2010
SOF ITA 51	TANZANIJA	Cesta – Bogamoyo	1 386 304,54	20 695,45	1 407 000	—

DEL II

ZAKLJUČNI RAČUN ERS: RAČUNOVODSKI IZKAZI INVESTICIJSKEGA SKLADA

3.   RAČUNOVODSKI IZKAZI INVESTICIJSKEGA SKLADA

3.1   IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

(v tisoč EUR)
	Pojasnilo	Od 1.1.2010 do 31.12.2010	Od 1.1.2009 do 31.12.2009
Prihodki od obresti in podobni prihodki	5	54 601	49 923
Odhodki od obresti in podobni odhodki	5	–2 591	–1 878
Čiste obresti in podobni prihodki		52 010	48 045
Prihodki od opravnin (provizij)	6	11 775	1 985
Odhodki od opravnin (provizij)	6	– 372	–
Čisti prihodki od opravnin (provizij)		11 403	1 985
Čisti poslovni izid iz finančnih poslov	7	–15 823	9 124
Sprememba v oslabitvah posojil in terjatev, brez razveljavitve oslabitev	11	25 428	–44 350
Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	12	–3 714	–2
Splošni upravni odhodki	8	–34 086	–36 410
Poslovni izid za zadevno leto		35 218	–21 608

3.2   BILANCA STANJA

(v tisoč EUR)
	Pojasnilo	31.12.2010	31.12.2009
SREDSTVA
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	9	411 587	330 057
Izvedeni finančni instrumenti	10	1 376	12 870
Posojila in terjatve	11	844 428	693 441
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	12	194 828	164 606
Terjatve do plačnikov	13/18	100 000	87 310
Druga sredstva	14	3 172	925
Sredstva skupaj		1 555 391	1 289 209
OBVEZNOSTI IN SREDSTVA PLAČNIKOV
OBVEZNOSTI
Izvedeni finančni instrumenti	10	6 110	5 522
Odloženi prihodki	15	29 579	24 317
Obveznosti do tretjih oseb	16	298 415	213 850
Druge obveznosti	17	940	1 560
Obveznosti skupaj		335 044	245 249
SREDSTVA PLAČNIKOV
Vpoklicani prispevki držav članic	18	1 131 309	995 000
Zadržani dobički		64 468	29 250
Rezerva za pošteno vrednost		24 570	19 710
Sredstva plačnikov skupaj		1 220 347	1 043 960
Obveznosti in sredstva plačnikov skupaj		1 555 391	1 289 209

3.3   IZKAZ SPREMEMB V SREDSTVIH PLAČNIKOV

(v tisoč EUR)
	Vpoklicani prispevek	Zadržani dobički	Rezerva za pošteno vrednost	Skupaj
Na dan 1. januarja 2010	995 000	29 250	19 710	1 043 960
Čisti neiztrženi dobički in izgube iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	—	—	4 860	4 860
Prispevki držav članic, vpoklicani med letom	130 000	—	—	130 000
Neuporabljene subvencionirane obrestne mere	6 309	—	—	6 309
Dobiček leta 2010	—	35 218	—	35 218
Spremembe v sredstvih plačnikov	136 309	35 218	4 860	176 387
Na dan 31. decembra 2010	1 131 309	64 468	24 570	1 220 347
Na dan 1. januarja 2009	845 000	50 858	15 122	910 980
Čisti neiztrženi dobički in izgube iz naslova za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	—	—	4 588	4 588
Prispevki držav članic, vpoklicani med letom	150 000	—	—	150 000
Izguba leta 2009	—	–21 608	—	–21 608
Spremembe v sredstvih plačnikov	150 000	–21 608	4 588	132 980
Na dan 31. decembra 2009	995 000	29 250	19 710	1 043 960

3.4   IZKAZ FINANČNIH TOKOV

(v tisoč EUR)
	Od 1.1.2010 do 31.12.2010	Od 1.1.2009 do 31.12.2009
POSLOVANJE
Poslovni izid za proračunsko leto	35 218	–21 608
Popravki
Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	3 714	2
Čista sprememba v oslabitvah posojil in terjatev	–25 428	44 350
Kapitalizirane obresti od posojil in terjatev	–13 239	–4 889
Sprememba obračunanih obresti od posojil in terjatev in njihove odplačne vrednosti	– 466	890
Povečanje odloženih prihodkov	5 262	4 131
Učinek sprememb deviznih tečajev na posojila	–24 626	10 963
Učinek sprememb deviznih tečajev na finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo	– 538	1 935
Dobiček iz poslovanja pred spremembami v sredstvih in obveznostih iz poslovanja	–20 103	35 774
Črpana posojila	– 212 180	– 158 400
Povračila posojil	119 724	61 094
Spremembe poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih	12 082	–14 599
Povečanje za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	–50 952	–40 306
Prodaja za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev	22 414	7 497
Povečanje drugih sredstev	–2 247	– 400
Zmanjšanje drugih obveznosti	– 620	–2 717
Zmanjšanje/povečanje drugih obveznosti iz poslovanja do Evropske investicijske banke	–2 324	669
Čisti denarni tok iz poslovanja	– 128 978	– 111 388
FINANCIRANJE
Prispevki držav članic	187 310	128 581
Zneski, prejeti od držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami	40 000	40 000
Zneski, plačani v imenu držav članic v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami	–16 802	–20 552
Čisti denarni tok iz financiranja	210 508	148 029
Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov	81 530	36 641
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku proračunskega leta	330 057	293 416
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu proračunskega leta	411 587	330 057

3.5   POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1.   SPLOŠNI PODATKI

Investicijski sklad je bil ustanovljen v okviru Sporazuma iz Cotonouja (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) o sodelovanju in razvojni pomoči, ki je bil sklenjen med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (v nadaljnjem besedilu: države AKP) ter Evropsko Unijo in njenimi državami članicami 23. junija 2000 ter spremenjen 25. junija 2005.

Financiranje na podlagi Sporazuma se zagotavlja iz proračunov držav članic EU in se črpa v skladu s finančnimi protokoli, sprejetimi za zaporedna pet- do šestletna obdobja. V okviru Sporazuma in v skladu z drugim finančnim protokolom, imenovanim 10. Evropski razvojni sklad (v nadaljnjem besedilu: ERS), ki je začel veljati 1. julija 2008 (za obdobje 2008–2013), je Evropska investicijska banka (v nadaljnjem besedilu: EIB) odgovorna za upravljanje:

—	Investicijskega sklada, tj. obnovljivega sklada tveganega kapitala s sredstvi v višini 3 137 milijonov EUR, usmerjenega v spodbujanje naložb zasebnega sektorja v državah AKP,

—	subvencij za financiranje subvencioniranih obrestnih mer v vrednosti 400 milijonov EUR; od tega se lahko do 40 milijonov EUR porabi za financiranje s projekti povezane tehnične pomoči.

Svet direktorjev EIB je 10. marca 2011 sprejel računovodske izkaze in odobril njihovo predložitev v odobritev svetu guvernerjev na njegovem zasedanju 15. junija 2011.

2.   POMEMBNE RAČUNOVODSKE USMERITVE

2.1.    Podlaga za pripravo

V skladu s Sporazumom o upravljanju Investicijskega sklada se računovodski izkazi Sklada pripravijo na podlagi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija. Računovodski izkazi Investicijskega sklada so bili pripravljeni na podlagi naslednjih pomembnih računovodskih načel:

2.2.    Pomembne računovodske presoje in ocene

Pri pripravi računovodskih izkazov je treba uporabiti nekatere zelo pomembne računovodske ocene. Prav tako je pri uporabi računovodskih usmeritev Investicijskega sklada potrebna presoja uprave Evropske investicijske banke. Področja, ki vključujejo višjo stopnjo presoje ali zahtevnosti, ali področja, pri katerih so predpostavke in ocene pomembne za računovodske izkaze, so razkrita v nadaljevanju. Presoje in ocene se v glavnem uporabljajo na naslednjih področjih:

Poštena vrednost finančnih instrumentov

Kadar poštenih vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, knjiženih v bilanci stanja, ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov, se določijo z različnimi metodami vrednotenja, ki vključujejo uporabo matematičnih modelov. Kot vhodni podatki za te modele se po možnosti uporabijo podatki z opazovanih trgov, če pa to ni izvedljivo, je potrebna določena stopnja presoje pri določanju poštenih vrednosti. Pri presojah se upoštevajo likvidnost in vhodni podatki za model, kot sta na primer korelacija in nestanovitnost izvedenih finančnih instrumentov z daljšim rokom.

Izgube zaradi oslabitve posojil in terjatev

Problematična posojila in terjatve Investicijskega sklada se pregledajo na vsak datum poročanja, da se oceni, ali bi bilo treba v izkazu poslovnega izida izkazati rezervacijo za oslabitev. Zlasti je pri določanju ravni rezervacije potrebna presoja uprave Evropske investicijske banke glede ocene zneska in časovnega razporeda prihodnjih denarnih tokov. Take ocene temeljijo na predpostavkah o več dejavnikih, dejanski rezultati pa so lahko drugačni, kar povzroči prihodnje spremembe rezervacij. Poleg posebnih rezervacij za pomembna posamezna posojila in terjatve Investicijski sklad lahko oblikuje tudi skupinske rezervacije za oslabitev za izpostavljenosti, v zvezi s katerimi sicer ni bila ugotovljena potreba po posebni rezervaciji, vendar pomenijo večje tveganje za neizpolnitev obveznosti, kot jim je bilo sprva pripisano.

Načeloma se za slabo posojilo šteje posojilo, pri katerem plačilo obresti in glavnice zamuja za 90 dni ali več, hkrati pa uprava Evropske investicijske banke meni, da obstajajo objektivni pokazatelji oslabitve.

Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo

Vrednotenje naložb v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo, običajno temelji na enem od naslednjih elementov:

—	zadnjih premišljenih tržnih poslih,

—	trenutni pošteni vrednosti drugega instrumenta, ki ima podobne bistvene značilnosti,

—	pričakovanih denarnih tokovih, diskontiranih po veljavni obrestni meri, ki se uporablja za instrumente s podobnimi značilnostmi in tveganji, ali

—	drugih modelih vrednotenja.

Ugotavljanje denarnih tokov in dejavnikov diskontiranja za naložbe v kapital, ki ne kotirajo na delujočem trgu in so razpoložljive za prodajo, v pomembni meri temelji na oceni. Metode vrednotenja Investicijskega sklada se redno prilagajajo in njihova veljavnost se preskuša na podlagi cene opazovanih trenutnih tržnih poslov z istim instrumentom ali drugih razpoložljivih podatkov opazovanega trga.

Oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev

Investicijski sklad obravnava naložbe v kapital, ki so razpoložljive za prodajo, kot oslabljene, kadar je prišlo do pomembnega ali dolgotrajnega zmanjšanja poštene vrednosti pod nabavno ceno ali kadar obstajajo drugi nepristranski dokazi o oslabitvi. Za določitev, kaj je „pomembno“ ali „dolgotrajno“, je potrebna presoja. Načeloma Investicijski sklad kot „pomembno“ obravnava 30- ali več odstotno zmanjšanje, kot „dolgotrajno“ pa zmanjšanje, daljše od 12 mesecev. Poleg tega Investicijski sklad oceni tudi druge dejavnike, med njimi običajno nestanovitnost cene delnic za delnice, ki kotirajo na delujočem trgu, ter prihodnje denarne tokove in dejavnike diskontiranja za delnice, ki ne kotirajo na delujočem trgu.

2.3.    Spremembe računovodskih usmeritev

Sprejete računovodske usmeritve so skladne s tistimi, ki so bile uporabljene v prejšnjih proračunskih letih.

2.4.    Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

2.4.1.   Preračunavanje tujih valut

Sklad v računovodskih izkazih uporablja euro (EUR) kot predstavitveno valuto, ki je tudi funkcijska valuta.

Posli v tujih valutah se preračunajo po deviznih tečajih, ki veljajo na dan posla.

Denarna sredstva in obveznosti, izraženi v drugih valutah kot v eurih, se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo na dan bilance stanja. Dobiček ali izguba, ki nastane zaradi tega preračunavanja, se izkaže v izkazu poslovnega izida.

Nedenarne postavke, ki so izmerjene po nabavni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo po deviznih tečajih na dan prvotnega posla. Nedenarne postavke, ki so izmerjene po pošteni vrednosti v tuji valuti, se preračunajo po deviznih tečajih na dan, ko je bila določena njihova poštena vrednost.

Tečajne razlike, ki nastanejo ob poravnavi poslov po drugačnih tečajih, kot so veljali na dan posla, in nerealizirane tečajne razlike pri neporavnanih denarnih sredstvih in obveznostih v tuji valuti, se pripoznajo v poslovnem izidu.

Deli izkaza poslovnega izida se preračunajo v eure po deviznih tečajih, ki veljajo ob koncu vsakega meseca.

2.4.2.   Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

Investicijski sklad opredeljuje denarna sredstva in njihove ustreznike kot tekoče račune, kratkoročne vloge ali komercialne zapise z originalno zapadlostjo tri mesece ali manj.

2.4.3.   Finančna sredstva, razen izvedenih finančnih instrumentov

Finančna sredstva se zajemajo na datum poravnave.

Posojila

Posojila, ki jih daje Investicijski sklad, se pripoznajo v sredstvih Sklada, ko se izvrši plačilo posojilojemalcem. Na začetku se knjižijo po nabavni vrednosti (čisti izplačani zneski), ki je poštena vrednost denarja za dano posojilo, vključno z morebitnimi stroški poslov, pozneje pa se izmerijo po odplačni vrednosti po metodi efektivnih obresti, zmanjšani za morebitne rezervacije za oslabitve ali neizterljivost.

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva so sredstva, ki so označena kot taka ali jih ni mogoče razvrstiti kot označena po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, v posesti do zapadlosti v plačilo ali za posojila in terjatve. Zajemajo kapitalske instrumente, naložbe v sklade tveganega kapitala in druge dolžniške instrumente.

Po začetni izmeri se za prodajo razpoložljiva finančna sredstva izkazujejo po pošteni vrednosti. Podrobnejši podatki za merjenje poštene vrednosti naložb v kapital, ki jih ni mogoče izpeljati iz delujočih trgov:

a.   Skladi tveganega kapitala

Poštena vrednost vsakega sklada tveganega kapitala temelji na zadnji razpoložljivi čisti vrednosti sredstev, ki jo sporoči sklad, če je bila izračunana na osnovi mednarodnih smernic za vrednotenje, za katere velja, da so skladne z MSRP (na primer mednarodne smernice za vrednotenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala – smernice IPEV – ki jih objavlja Evropsko združenje zasebnega lastniškega in tveganega kapitala – EVCA). Vendar se lahko Investicijski sklad odloči prilagoditi čisto vrednost sredstev, ki jo sporoči sklad, če obstajajo elementi, ki bi lahko vplivali na vrednotenje.

b.   Neposredne naložbe v kapital

Poštena vrednost naložbe temelji na zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazih, pri čemer se po možnosti ponovno uporabi isti model, kot je bil uporabljen ob pridobitvi udeležbe.

Neiztrženi dobički ali izgube pri naložbah v tvegani kapital in neposredne naložbe v kapital se pripoznajo v sredstvih plačnikov, dokler niso te naložbe prodane, povrnjene ali odtujene ali dokler se ne ugotovi, da so naložbe oslabljene. Če se ugotovi, da je naložba, ki je razpoložljiva za prodajo, oslabljena, se skupni neiztrženi dobiček ali izguba, predhodno pripoznana v kapitalu, vključita v izkaz poslovnega izida.

Pri naložbi, ki ne kotira na delujočem trgu, se poštena vrednost določi z uporabo priznanih metod vrednotenja (npr. na podlagi diskontiranih denarnih tokov ali multiplikatorjev). Te naložbe se knjižijo po nabavni vrednosti, če njihove poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti.

Jamstva

Ob začetnem pripoznanju se finančna jamstva pripoznajo po pošteni vrednosti, ki ustreza čisti sedanji vrednosti pričakovanega priliva premij. Ta izračun se opravi na datum začetka vsakega posla in se v bilanci stanja pripozna kot „finančna jamstva“ v okviru „drugih sredstev“ in „drugih obveznosti“.

Po začetnem pripoznanju se obveznosti Investicijskega sklada v okviru takih jamstev izmerijo po višji od naslednjih vrednosti:

—	najboljši oceni odhodkov, potrebnih za poravnavo vseh finančnih obveznosti, ki izhajajo iz jamstva, ki se izračuna na podlagi vseh dejavnikov in podatkov, razpoložljivih na datum bilance stanja,

—	zneska, pripoznanega na začetku, zmanjšanega za kumulativno amortizacijo. Amortizacija zneska, pripoznanega na začetku, se izvede z aktuarsko metodo.

Vsako povečanje ali zmanjšanje obveznosti v zvezi s finančnimi jamstvi se izkaže v izkazu poslovnega izida pod postavko „prihodki od opravnin (provizij)“.

Sredstva Investicijskega sklada v okviru takega jamstva se nato amortizirajo z uporabo aktuarske metode, preveri pa se tudi njihova morebitna oslabitev.

Poleg tega se ob podpisu sporazuma o jamstvu to prikaže kot pogojna obveznost Investicijskega sklada, ob unovčenju jamstva pa kot obveznost Investicijskega sklada.

2.4.4.   Oslabitev finančnih sredstev

Za Investicijski sklad se ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Za finančno sredstvo ali skupino finančnih sredstev velja, da sta oslabljena samo takrat, ko obstajajo nepristranski dokazi o oslabitvi zaradi dogodkov, ki so nastopili po začetnem pripoznanju sredstva (nastali „škodni dogodek“), in ti škodni dogodki vplivajo na ocenjene prihodnje denarne tokove finančnega sredstva ali skupine finančnih sredstev, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti. Dokazi o oslabitvi lahko vključujejo znake, da ima posojilojemalec ali skupina posojilojemalcev precejšnje finančne težave, da plačuje obresti ali glavnico z zamudo ali sploh ne, da obstaja verjetnost, da bo šel v stečaj ali izvedel drugo finančno reorganizacijo, in da opazni podatki kažejo na izmerljiv padec v ocenjenih prihodnjih denarnih tokovih, kot so spremembe v zaostalih plačilih ali gospodarskih pogojih, ki spremljajo zamude pri plačilu.

Pri posojilih, ki so ob koncu proračunskega leta nepovrnjena in izkazana po odplačni vrednosti, se izmeri znesek oslabitev, če se predložijo nepristranski dokazi o tveganju neizterljivosti celote ali dela zneskov v skladu s prvotnimi pogodbenimi pogoji ali njihove protivrednosti. Če obstajajo nepristranski dokazi, da je nastala izguba zaradi oslabitve, se vrednost izgube izmeri kot razlika med knjigovodsko vrednostjo sredstva in sedanjo vrednostjo ocenjenih prihodnjih denarnih tokov. Knjigovodska vrednost sredstva se zmanjša z uporabo konta popravka, vrednost izgube pa se pripozna v izkazu poslovnega izida. Prihodki od obresti se še naprej natekajo na zmanjšano knjigovodsko vrednost na osnovi efektivne obrestne mere sredstva. Posojila skupaj s povezanimi popravki se odpišejo, kadar ni realnih možnosti, da bodo v prihodnosti kdaj izterjana. Če se v enem od naslednjih let vrednost ocenjenih izgub zaradi oslabitev poveča ali zmanjša zaradi dogodka, ki je nastal po pripoznanju oslabitve, se prej pripoznana izguba zaradi oslabitve poveča ali zmanjša s prilagoditvijo konta popravka.

Investicijski sklad izvaja ocene kreditnega tveganja, zato ni potrebna skupinska rezervacija za oslabitve.

Pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se za Investicijski sklad ob vsakem datumu bilance stanja oceni, ali obstajajo nepristranski dokazi, da je finančno sredstvo oslabljeno. Nepristranski dokazi vključujejo znatno ali dolgotrajno zmanjšanje poštene vrednosti naložbe pod nabavno ceno. Če obstaja dokaz o oslabitvi, se skupna izguba (izmerjena kot razlika med nabavno vrednostjo in sedanjo pošteno vrednostjo, zmanjšana za izgube zaradi oslabitve te naložbe, ki so bile prej pripoznane v izkazu poslovnega izida) izbriše iz sredstev plačnikov in pripozna v izkazu poslovnega izida. Izgube zaradi oslabitve pri finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, se ne razveljavijo skozi izkaz poslovnega izida; povečanja njihove poštene vrednosti po oslabitvi se pripoznajo neposredno v sredstvih plačnikov.

Direktorat Evropske investicijske banke za upravljanje tveganja najmanj enkrat letno pregleda finančna sredstva zaradi morebitnih oslabitev. Popravki, ki izhajajo iz ocene, vključujejo sproščanje diskontne mere v izkazu poslovnega izida skozi življenjsko dobo sredstva in morebitne popravke, ki so potrebni v zvezi s ponovno oceno prvotne oslabitve.

2.4.5.   Izvedeni finančni instrumenti

Izvedeni finančni instrumenti vključujejo medvalutne zamenjave (swap), medvalutne obrestne zamenjave, valutne terminske posle in nakupne bone.

V okviru običajnega izvajanja dejavnosti se lahko za Investicijski sklad sklenejo pogodbe o zamenjavi za zavarovanje posameznih poslov dajanja posojil ali valutne terminske pogodbe za zavarovanje valutnih pozicij, izraženih v drugih valutah aktivnega trgovanja kot v eurih, da bi se izravnali vsi dobički ali izgube, nastali zaradi nihanj deviznih tečajev.

Vendar pa Sklad ni izvajal nobenih transakcij za varovanje pred tveganji na dan 31. decembra leta 2009 in 2010. Vsi izvedeni finančni instrumenti so izmerjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. Poštene vrednosti izhajajo predvsem iz modelov diskontiranja denarnih tokov, modelov vrednotenja opcij in ponujenih cen tretjih oseb.

Izvedeni finančni instrumenti se knjižijo po pošteni vrednosti ter izkazujejo kot sredstva, če je njihova poštena vrednost pozitivna, in kot obveznosti, če je njihova poštena vrednost negativna. Spremembe poštene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov se vključijo v „Čisti poslovni izid iz finančnih poslov“.

2.4.6.   Prispevki

Prispevki držav članic se pripoznajo kot terjatve v bilanci stanja na datum sklepa Sveta, s katerim se določi finančni prispevek, ki ga morajo države članice plačati v Investicijski sklad.

Prispevki držav članic izpolnjujejo naslednje pogoje in so posledično razvrščeni kot kapital:

—	kot je določeno v sporazumu o prispevkih, prispevki državam članicam dajejo pravico, da odločajo o uporabi čistih sredstev Investicijskega sklada v primeru njegove likvidacije,

—	so v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov,

—	vsi finančni instrumenti v skupini instrumentov, ki je podrejena vsem drugim skupinam instrumentov, imajo enake značilnosti,

—	instrument ne vključuje nobenih značilnosti, ki bi zahtevale razvrstitev kot obveznost, ter

—

skupni pričakovani denarni tokovi, ki jih je mogoče instrumentu pripisati v času njegove uporabe, v veliki meri temeljijo na poslovnem izidu, spremembi pripoznanih čistih sredstev ali spremembi poštene vrednosti pripoznanih in nepripoznanih čistih sredstev Investicijskega sklada v času uporabe tega instrumenta.

2.4.7.   Prihodki od obresti od posojil

Obresti od obresti od posojil, ki jih daje Investicijski sklad, se knjižijo v izkazu poslovnega izida („Prihodki od obresti in podobni prihodki“) ter v bilanci stanja („Posojila in terjatve“) po načelu nastanka poslovnih dogodkov po efektivni obrestni meri, ki je mera, ki natančno diskontira ocenjena prihodnja gotovinska plačila ali prejemke skozi pričakovano trajanje posojila na čisto knjigovodsko vrednost posojila. Ko se knjižena vrednost posojila zmanjša zaradi oslabitve, se prihodki od obresti še naprej pripoznavajo z uporabo prvotne efektivne obrestne mere, ki se uporabi na novi knjigovodski vrednosti.

2.4.8.   Subvencionirane obrestne mere in tehnična pomoč

Investicijski sklad v okviru svojih dejavnosti za države članice upravlja subvencionirane obrestne mere in tehnično pomoč.

Tisti del prispevkov držav članic, ki je dodeljen za plačilo subvencioniranih obrestnih mer, se ne upošteva v sredstvih plačnikov Investicijskega sklada, ampak je razvrščen kot obveznost do tretjih oseb. Sklad izvrši izplačilo končnim upravičencem in nato zmanjša obveznosti do tretjih oseb.

Kadar zneski, ki jih države članice prispevajo v zvezi s subvencioniranimi obrestnimi merami in tehnično pomočjo, niso v celoti zagotovljeni, se prerazvrstijo kot prispevek v Investicijski sklad.

2.4.9.   Prihodki od obresti od posojil

Prihodki od obresti iz zakladništva se v izkazu poslovnega izida Investicijskega sklada pripoznajo po načelu nastanka poslovnih dogodkov.

2.4.10.   Opravnine (provizije) in dividende

Provizije, prejete za storitve, ki se opravijo v nekem časovnem obdobju, se pripoznajo kot prihodek, ko so storitve opravljene. Provizije za neizkoriščeni del odobrenega posojila se odložijo in pripoznajo v izkazu poslovnega izida po metodi efektivnih obresti za obdobje od izplačila do povračila posojila.

Dividende v zvezi finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo, se pripoznajo, ko so prejete.

2.4.11.   Obdavčenje

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, priložen k Pogodbi z dne 8. aprila 1965 o ustanovitvi enotnega Sveta in enotne Komisije Evropskih skupnosti, določa, da so sredstva, prihodki in drugo premoženje institucij Unije oproščeni vseh neposrednih davkov.

3.   OBVLADOVANJE TVEGANJ

3.1.    Kreditno tveganje

Ta oddelek prikazuje finančne podatke o naložbah Investicijskega sklada.

3.1.1.   Zneski izpostavljenosti posojil in terjatev ter izplačanih finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, po naravi posojilojemalcev/izdajateljev (v tisoč EUR)

V spodnji razpredelnici je prikazana analiza zneskov izpostavljenosti Investicijskega sklada po naravi posojilojemalcev.

	31.12.2010	31.12.2009
Banke/finančne institucije	272 217	267 986
Financiranje projektov/strukturni ukrepi	421 318	330 654
Državni/javni organi	154 371	100 042
Skladi tveganega kapitala	155 764	136 179
Podjetja	35 586	23 186
Skupaj	1 039 256	858 047

3.1.2.   Zneski izpostavljenosti posojil in terjatev ter izplačanih finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo, po naravi instrumenta (v tisoč EUR)

V spodnji razpredelnici je prikazana analiza zneskov izpostavljenosti Investicijskega sklada po naravi uporabljenega naložbenega instrumenta.

	31.12.2010	31.12.2009
Prednostni dolg	761 882	604 354
od tega globalna posojila in pogodbe o zastopstvu	233 437	224 859
Podrejeni dolg	82 546	89 087
Kapital	194 828	164 606
Skupaj	1 039 256	858 047

3.1.3.   Porazdeljenost tveganja zneskov izpostavljenosti posojil in terjatev ter izplačanih finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo (v tisoč EUR)

Spodnja razpredelnica analizira zneske izpostavljenosti Investicijskega sklada po sektorjih. Posli, ki se pred izplačilom končnemu upravičencu najprej izplačajo finančnemu posredniku, se prikažejo v okviru globalnih posojil.

	31.12.2010	31.12.2009
Globalna posojila in pogodbe o zastopstvu	233 437	224 858
Letalske družbe in proizvodnja zrakoplovov	729	695
Letališča in sistemi upravljanja zračnega prometa	30 062	—
Osnovni material in rudarstvo	154 258	145 566
Pitna voda, čiščenje vode	17 074	2 998
Elektrika, premog in drugo	320 491	236 198
Prehranska veriga	1 491	734
Investicijsko blago/trajno potrošno blago	3 751	—
Pomorski promet in drugo	6 779	7 243
Obdelava materialov, gradbeništvo	64	—
Papirna industrija	2 603	2 422
Ceste in avtoceste	23 125	—
Telekomunikacije	26 621	26 911
Terciarni sektor in drugo	218 771	210 422
Skupaj	1 039 256	858 047

3.2.    Likvidnostno tveganje in upravljanje financiranja

V spodnji razpredelnici so prikazana sredstva in obveznosti Investicijskega sklada po ustreznih skupinah rokov zapadlosti na podlagi preostalega obdobja do pogodbenega datuma zapadlosti (v tisoč EUR).

Na dan 31. decembra 2010	Do 3 mesecev	3 do 12 mesecev	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Neopredeljeno	Skupaj
SREDSTVA
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	411 587	—	—	—	—	411 587
Izvedeni finančni instrumenti	—	3	572	801	—	1 376
Posojila in terjatve	7 431	7 146	131 222	698 629	—	844 428
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	—	—	—	171 637	23 191	194 828
Terjatve do plačnikov	100 000	—	—	—	—	100 000
Druga sredstva	2 822	—	—	—	350	3 172
Sredstva skupaj	521 840	7 149	131 794	871 067	23 541	1 555 391
OBVEZNOSTI IN SREDSTVA PLAČNIKOV
Obveznosti
Izvedeni finančni instrumenti	—	10	1 300	4 800	—	6 110
Odloženi prihodki	—	—	—	92	29 487	29 579
Obveznosti do tretjih oseb	298 415	—	—	—	—	298 415
Druge obveznosti	169	419	—	352	—	940
Obveznosti skupaj	298 584	429	1 300	5 244	29 487	335 044
Sredstva plačnikov
Vpoklicani prispevki držav članic	—	—	—	—	1 131 309	1 131 309
Zadržani dobički	—	—	—	—	64 468	64 468
Rezerva za pošteno vrednost	—	—	—	10 113	14 457	24 570
Sredstva plačnikov skupaj	—	—	—	10 113	1 210 234	1 220 347
Obveznosti in sredstva plačnikov skupaj	298 584	429	1 300	15 358	1 239 721	1 555 391

Na dan 31. decembra 2009	Do 3 mesecev	3 do 12 mesecev	Od 1 do 5 let	Nad 5 let	Neopredeljeno	Skupaj
SREDSTVA
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	330 057	—	—	—	—	330 057
Izvedeni finančni instrumenti	2 454	736	5 885	3 795	—	12 870
Posojila in terjatve	8 164	5 100	86 565	593 612	—	693 441
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	—	—	—	151 049	13 557	164 606
Terjatve do plačnikov	87 310	—	—	—	—	87 310
Druga sredstva	490	—	—	435	—	925
Sredstva skupaj	428 475	5 836	92 450	748 891	13 557	1 289 209
OBVEZNOSTI IN SREDSTVA PLAČNIKOV
Obveznosti
Izvedeni finančni instrumenti	379	155	320	4 668	—	5 522
Odloženi prihodki	—	—	—	24 317	—	24 317
Obveznosti do tretjih oseb	36 410	—	—	—	177 440	213 850
Druge obveznosti	707	418	—	435	—	1 560
Obveznosti skupaj	37 496	573	320	29 420	177 440	245 249
Sredstva plačnikov
Vpoklicani prispevki držav članic	—	—	—	—	995 000	995 000
Zadržani dobički	—	—	—	—	29 250	29 250
Rezerva za pošteno vrednost	—	—	—	14 887	4 823	19 710
Sredstva plačnikov skupaj	—	—	—	14 887	1 029 073	1 043 960
Obveznosti in sredstva plačnikov skupaj	37 496	573	320	44 307	1 206 513	1 289 209

3.3.    Tržno tveganje

3.3.1.   Obrestno tveganje (v tisoč EUR)

V spodnji razpredelnici je prikazana izpostavljenost Investicijskega sklada obrestnemu tveganju zaradi njegovih posojil in terjatev.

	31.12.2010	31.12.2009
Obresti po fiksni obrestni meri	412 428	354 638
Obresti po spremenljivi obrestni meri	432 000	338 803
Skupaj	844 428	693 441

3.3.2.   Valutno tveganje (ali tveganje nihanja deviznih tečajev) (v tisoč EUR)

Na dan 31. decembra 2010	EUR	USD	CAD	Valute AKP/ČDO	Skupaj
SREDSTVA
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	378 570	33 017	—	—	411 587
Izvedeni finančni instrumenti	332 399	– 331 023	—	—	1 376
Posojila in terjatve	385 187	403 417	—	55 824	844 428
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva	40 184	137 505	12 444	4 695	194 828
Terjatve do plačnikov	100 000	—	—	—	100 000
Druga sredstva	2 742	—	—	430	3 172
Sredstva skupaj	1 239 082	242 916	12 444	60 949	1 555 391
OBVEZNOSTI IN SREDSTVA PLAČNIKOV
Obveznosti
Izvedeni finančni instrumenti	–69 815	75 925	—	—	6 110
Odloženi prihodki	29 235	344	—	—	29 579
Obveznosti do tretjih oseb	298 415	—	—	—	298 415
Druge obveznosti	577	1	—	362	940
Obveznosti skupaj	258 412	76 270	—	362	335 044
Sredstva plačnikov
Vpoklicani prispevki držav članic	1 131 309	—	—	—	1 131 309
Zadržani dobički	64 468	—	—	—	64 468
Rezerva za pošteno vrednost	24 570	—	—	—	24 570
Sredstva plačnikov skupaj	1 220 347	—	—	—	1 220 347
Obveznosti in sredstva plačnikov skupaj	1 478 759	76 270	—	362	1 555 391
Valutna pozicija na dan 31. decembra 2010	– 239 677	166 646	12 444	60 587	—
Valutna pozicija na dan 31. decembra 2009	–21 415	–56 616	7 782	70 249	—
PREVZETE OBVEZNOSTI
Neizplačana posojila in naložbe v kapital	858 279	236 035	—	—	1 094 314
Uveljavljana jamstva	—	—	—	9 484	9 484
POGOJNE OBVEZNOSTI
Neuveljavljana jamstva	45 000	—	—	—	45 000

4.   PODATKI PO ODSEKIH

Temeljna oblika poročanja Investicijskega sklada je po področnih odsekih, dodatna pa po območnih.

4.1.    Po področnih odsekih (v tisoč EUR)

Dejavnost Investicijskega sklada je razdeljena na dva glavna področna odseka na svetovni ravni:

—	bančne posle, ki obsegajo naložbe v projekte za podpiranje naložb oseb zasebnega in javnega prava, ki opravljajo tržno dejavnost. Glavni naložbeni proizvodi so posojila, naložbe v kapital, razpoložljive za prodajo, in finančna jamstva,

—	zakladniške posle, ki vključujejo plasiranje presežne likvidnosti in upravljanje valutnega tveganja Investicijskega sklada.

Na dan 31. decembra 2010	Zakladništvo	Bančništvo	Skupaj
Prihodki od področnih odsekov	16 553	63 629	80 182
Odhodki in stroški od področnih odsekov	–3 883	–6 995	–10 878
Nerazporejeni odhodki			–34 086
Dobiček zadevnega leta			35 218
Sredstva področnih odsekov	421 043	1 034 348	1 455 391
Nerazporejena sredstva			100 000
Sredstva skupaj			1 555 391
Obveznosti področnih odsekov	6 689	29 940	36 629
Nerazporejene obveznosti			298 415
Obveznosti skupaj			335 044
Drugi podatki o področnih odsekih
Prevzete in pogojne obveznosti	—	1 148 798	1 148 798

Na dan 31. decembra 2009	Zakladništvo	Bančništvo	Skupaj
Prihodki od področnih odsekov	10 904	51 225	62 129
Odhodki in stroški od področnih odsekov	–2 975	–44 352	–47 327
Nerazporejeni odhodki			–36 410
Izguba zadevnega leta			–21 608
Sredstva področnih odsekov	343 417	858 483	1 201 900
Nerazporejena sredstva			87 309
Sredstva skupaj			1 289 209
Obveznosti področnih odsekov	39 325	25 336	64 661
Nerazporejene obveznosti			180 588
Obveznosti skupaj			245 249
Drugi podatki o področnih odsekih
Prevzete in pogojne obveznosti	—	1 153 366	1 153 366

4.2.    Po območnih odsekih (v tisoč EUR)

Dejavnosti Investicijskega sklada so za namene notranjega upravljanja razdeljene na pet regij.

Na dan 31. decembra 2010	Prihodki (29)	Sredstva skupaj	Obveznosti skupaj	Prevzete obveznosti
Karibske in pacifiške države	–2 306	164 771	793	62 554
Države osrednje in vzhodne Afrike	15 848	330 557	20 692	234 512
Regionalno – Afrika in države AKP	5 975	179 827	—	526 596
Države južne Afrike in Indijskega oceana	32 157	204 279	4 005	86 662
Države zahodne Afrike in Sahela	4 960	154 914	4 450	238 474
Druge države (30)	—	521 043	305 104	—
Skupaj	56 634	1 555 391	335 044	1 148 798

Na dan 31. decembra 2009	Prihodki (29)	Sredstva skupaj	Obveznosti skupaj	Prevzete obveznosti
Karibske in pacifiške države	–22 796	102 363	1 173	143 297
Države osrednje in vzhodne Afrike	9 410	249 261	21 425	371 286
Regionalno – Afrika in države AKP	3 260	153 006	—	340 437
Države južne Afrike in Indijskega oceana	13 195	202 809	524	104 654
Države zahodne Afrike in Sahela	3 804	151 043	2 214	193 692
Druge države (30)	—	430 727	219 913	—
Skupaj	6 873	1 289 209	245 249	1 153 366

5.   ČISTI PRIHODKI OD OBRESTI (v tisoč EUR)

Prihodke od obresti in podobne prihodke sestavljajo v glavnem:

	Od 1.1.2010 do 31.12.2010	Od 1.1.2009 do 31.12.2009
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	1 878	2 978
Posojila in terjatve	50 299	45 359
Subvencionirane obrestne mere	2 424	1 586
Prihodki od obresti in podobni prihodki skupaj	54 601	49 923

Odhodke za obresti in podobne odhodke sestavljajo v glavnem:

	Od 1.1.2010 do 31.12.2010	Od 1.1.2009 do 31.12.2009
Izvedeni finančni instrumenti	–2 591	–1 878
Odhodki za obresti in podobni odhodki skupaj	–2 591	–1 878

6.   ČISTI PRIHODKI OD OPRAVNIN (PROVIZIJ) (v tisoč EUR)

Prihodke od opravnin (provizij) sestavljajo v glavnem:

	Od 1.1.2010 do 31.12.2010	Od 1.1.2009 do 31.12.2009
Opravnine (provizije) od posojil in terjatev	11 510	1 709
Opravnine (provizije) od finančnih jamstev	265	276
Prihodki od opravnin (provizij) skupaj	11 775	1 985

Odhodke za opravnine (provizije) sestavljajo v glavnem:

	Od 1.1.2010 do 31.12.2010	Od 1.1.2009 do 31.12.2009
Provizije, plačane tretjim osebam v zvezi s portfeljem, razpoložljivim za prodajo	– 372	—
Odhodki za opravnine (provizije) skupaj	– 372	—

7.   ČISTI POSLOVNI IZID IZ FINANČNIH POSLOV (v tisoč EUR)

Čisti poslovni izid iz finančnih poslov sestavljajo v glavnem:

	Od 1.1.2010 do 31.12.2010	Od 1.1.2009 do 31.12.2009
Sprememba poštene vrednosti pri izvedenih finančnih instrumentih	–12 082	14 599
Devizno poslovanje	–5 556	–6 673
Prihodki od dividend in iztrženi dobiček od finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo	1 815	1 198
Čisti poslovni izid iz finančnih poslov	–15 823	9 124

8.   SPLOŠNI UPRAVNI ODHODKI (v tisoč EUR)

Splošni upravni odhodki pomenijo dejanske stroške EIB pri upravljanju Investicijskega sklada, zmanjšane za prihodke, ustvarjene iz naslova običajnih provizij za ocene, ki jih EIB neposredno zaračuna strankam Investicijskega sklada.

	Od 1.1.2010 do 31.12.2010	Od 1.1.2009 do 31.12.2009
Dejanski stroški EIB	–36 028	–37 653
Prihodki od provizij za ocene, neposredno zaračunanih strankam Investicijskega sklada	1 942	1 243
Čisti splošni upravni odhodki	–34 086	–36 410

Po začetku veljavnosti spremenjenega Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja 1. julija 2008 države članice ne krijejo več splošnih upravnih odhodkov.

9.   DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI (v tisoč EUR)

Za namene izkaza denarnih tokov obsegajo denarna sredstva in njihovi ustrezniki naslednja sredstva z zapadlostjo manj kot tri mesece po pridobitvi.

Denarna sredstva in njihovi ustrezniki se lahko razčlenijo na prejete, a še nečrpane prispevke držav članic ter sredstva iz naslova poslovnih in finančnih dejavnosti Investicijskega sklada.

	31.12.2010	31.12.2009
Prejeti, a še nečrpani prispevki držav članic	33 128	120 807
Sredstva iz naslova finančnih in poslovnih dejavnosti Sklada	378 459	209 250
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki	411 587	330 057

10.   IZVEDENI FINANČNI INSTRUMENTI (v tisoč EUR)

Izvedene finančne instrumente sestavljajo v glavnem:

Na dan 31. decembra 2010	Poštena vrednost		Teoretični znesek
	Sredstva	Obveznosti
Medvalutne zamenjave (swap)	1 235	– 945	47 526
Medvalutne obrestne zamenjave (swap)	141	–5 165	57 681
Valutni terminski posli	—	—	458 000
Izvedeni finančni instrumenti	1 376	–6 110

Na dan 31. decembra 2009	Poštena vrednost		Teoretični znesek
	Sredstva	Obveznosti
Medvalutne zamenjave (swap)	8 542	– 237	87 720
Medvalutne obrestne zamenjave (swap)	2 041	–5 285	95 713
Valutni terminski posli	2 287		290 000
Izvedeni finančni instrumenti	12 870	–5 522

11.   POSOJILA IN TERJATVE (v tisoč EUR)

Posojila in terjatve sestavljajo v glavnem:

	Globalna posojila (31)	Prednostni dolg	Podrejeni dolg	Skupaj
Nominalno na dan 1. januarja 2010	230 989	406 799	145 482	783 270
Izplačila	39 596	171 009	1 575	212 180
Povračila	–33 573	–46 053	–40 098	– 119 724
Kapitalizirane obresti	—	—	13 239	13 239
Tečajne razlike	9 488	10 567	3 712	23 767
Nominalno na dan 31. decembra 2010	246 500	542 322	123 910	912 732
Oslabitve na dan 1. januarja 2010	–8 371	–30 217	–59 556	–98 144
Oslabitve, izkazane v izkazu poslovnega izida med letom	–6 522	—	– 582	–7 104
Razveljavitev oslabitev	266	13 843	18 423	32 532
Tečajne razlike	– 379	–1 682	–2 308	–4 369
Oslabitve na dan 31. decembra 2010	–15 006	–18 056	–44 023	–77 085
Odplačna vrednost	–1 727	–2 047	– 118	–3 892
Obračunane obresti	3 670	6 226	2 777	12 673
Posojila in terjatve na dan 31. decembra 2010	233 437	528 445	82 546	844 428

	Globalna posojila (32)	Prednostni dolg	Podrejeni dolg	Skupaj
Nominalno na dan 1. januarja 2009	205 430	334 397	153 109	692 936
Izplačila	67 275	91 125		158 400
Povračila	–37 035	–14 361	–9 698	–61 094
Kapitalizirane obresti	—	553	4 336	4 889
Tečajne razlike	–4 681	–4 915	–2 265	–11 861
Nominalno na dan 31. decembra 2009	230 989	406 799	145 482	783 270
Oslabitve na dan 1. januarja 2009	–2 996	–19 749	–31 947	–54 692
Oslabitve, izkazane v izkazu poslovnega izida med letom	–5 375	–11 018	–27 957	–44 350
Tečajne razlike	—	550	348	898
Oslabitve na dan 31. decembra 2009	–8 371	–30 217	–59 556	–98 144
Odplačna vrednost	–1 355	–1 801	–1 628	–4 784
Obračunane obresti	3 596	4 714	4 789	13 099
Posojila in terjatve na dan 31. decembra 2009	224 859	379 495	89 087	693 441

12.   ZA PRODAJO RAZPOLOŽLJIVA FINANČNA SREDSTVA

Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva sestavljajo v glavnem:

	Skladi tveganega kapitala	Neposredne naložbe v kapital	Skupaj
Stroški na dan 1. januarja 2010	116 652	30 462	147 114
Izplačila	48 040	2 912	50 952
Povračila	–22 414	—	–22 414
Tečajne razlike	654	–24	630
Stroški na dan 31. decembra 2010	142 932	33 350	176 282
Neiztrženi dobički in izgube na dan 1. januarja 2010	18 138	– 644	17 494
Čista sprememba neiztrženih dobičkov in izgub	–6 803	11 663	4 860
Tečajne razlike	—	–92	–92
Neiztrženi dobički in izgube na dan 31. decembra 2010	11 335	10 927	22 262
Oslabitve na dan 1. januarja 2010	–2	—	–2
Oslabitve, izkazane v izkazu poslovnega izida med letom	—	–3 714	–3 714
Oslabitve na dan 31. decembra 2010	–2	–3 714	–3 716
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva na dan 31. decembra 2010	154 265	40 563	194 828
Stroški na dan 1. januarja 2009	89 920	26 195	116 115
Izplačila	36 624	3 682	40 306
Povračila	–7 497	—	–7 497
Tečajne razlike	–2 395	585	–1 810
Stroški na dan 31. decembra 2009	116 652	30 462	147 114
Neiztrženi dobički in izgube na dan 1. januarja 2009	20 190	–7 159	13 031
Čista sprememba neiztrženih dobičkov in izgub	–2 052	6 640	4 588
Iztržene tečajne razlike	—	– 125	– 125
Neiztrženi dobički in izgube na dan 31. decembra 2009	18 138	– 644	17 494
Oslabitve na dan 1. januarja 2009	—	—	—
Oslabitve, izkazane v izkazu poslovnega izida med letom	–2	—	–2
Oslabitve na dan 31. decembra 2009	–2	—	–2
Za prodajo razpoložljiva finančna sredstva na dan 31. decembra 2009	134 788	29 818	164 606

Razdelitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev na instrumente, ki kotirajo na delujočem trgu, in instrumente, ki ne kotirajo na delujočem trgu:

	Poštena vrednost na dan 31.12.2010	Poštena vrednost na dan 31.12.2009
Instrumenti, ki kotirajo na delujočem trgu	23 190	13 557
Instrumenti, ki ne kotirajo na delujočem trgu	171 638	151 049
Skupaj	194 828	164 606

13.   TERJATVE DO PLAČNIKOV (v tisoč EUR)

Terjatve do plačnikov sestavljajo v glavnem:

	31.12.2010	31.12.2009
Vpoklicani, a neplačani prispevki	100 000	87 310
Terjatve do plačnikov skupaj	100 000	87 310

14.   DRUGA SREDSTVA (v tisoč EUR)

Druga sredstva sestavljajo v glavnem:

	31.12.2010	31.12.2009
Terjatve do EIB	2 743	490
Finančna jamstva	429	435
Druga sredstva skupaj	3 172	925

15.   ODLOŽENI PRIHODKI (v tisoč EUR)

Odložene prihodke sestavljajo v glavnem:

	31.12.2010	31.12.2009
Odložene subvencionirane obrestne mere	29 073	23 888
Odložene opravnine (provizije) za posojila in terjatve	506	429
Odloženi prihodki skupaj	29 579	24 317

16.   OBVEZNOSTI DO TRETJIH OSEB (v tisoč EUR)

Obveznosti do tretjih oseb sestavljajo v glavnem:

	31.12.2010	31.12.2009
Čisti splošni upravni odhodki, ki se plačajo EIB	34 086	36 410
Še neizplačane subvencionirane obrestne mere, ki so obveznost do držav članic	264 329	177 440
Obveznosti do tretjih oseb skupaj	298 415	213 850

17.   DRUGE OBVEZNOSTI (v tisoč EUR)

Druge obveznosti sestavljajo v glavnem:

	31.12.2010	31.12.2009
Finančna jamstva	351	435
Drugo	589	1 125
Druge obveznosti skupaj	940	1 560

18.   VPOKLICANI PRISPEVKI DRŽAV ČLANIC (v tisoč EUR)

Država članica	Prispevek v Investicijski sklad	Prispevek k subvencioniranim obrestnim meram	Prispevka skupaj	Vpoklicano, a neplačano (33)
Avstrija	29 979	8 843	38 822	2 650
Belgija	44 347	13 081	57 428	3 920
Danska	24 210	7 141	31 351	2 140
Finska	16 743	4 939	21 682	1 480
Francija	274 909	81 086	355 995	24 300
Nemčija	264 275	77 949	342 224	23 360
Grčija	14 142	4 171	18 313	1 250
Irska	7 014	2 069	9 083	620
Italija	141 866	41 845	183 711	12 540
Luksemburg	3 281	968	4 249	290
Nizozemska	59 054	17 419	76 473	5 220
Portugalska	10 974	3 237	14 211	970
Španija	66 068	19 488	85 556	5 840
Švedska	30 884	9 110	39 994	2 730
Združeno kraljestvo	143 563	42 345	185 908	12 690
Skupaj na dan 31. decembra 2010	1 131 309	333 691	1 465 000	100 000
Skupaj na dan 31. decembra 2009	995 000	230 000	1 225 000	87 310

V letu 2010 so bile prispevku v Investicijski sklad dodeljene neuporabljene subvencionirane obrestne mere v višini 6 309 000 EUR.

19.   POGOJNE IN PREVZETE OBVEZNOSTI (v tisoč EUR)

	31.12.2010	31.12.2009
Prevzete obveznosti
Nečrpana posojila	808 865	784 612
Neizplačane obveznosti v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo	285 449	251 954
Uveljavljana jamstva	9 484	11 800
Pogojne obveznosti
Neuveljavljana jamstva	45 000	105 000
Skupaj	1 148 798	1 153 366

20.   DOGODKI PO DATUMU BILANCE STANJA

Po datumu bilance stanja ni bilo pomembnih dogodkov, ki bi lahko zahtevali razkritje ali popravke v računovodskih izkazih z dne 31. decembra 2010.

---

(1)  UL L 247, 9.9.2006.

(2)  Vsi zneski so zaokroženi na milijon EUR. Zaradi zaokroževanja se lahko zgodi, da se vsote nekaterih finančnih podatkov v razpredelnicah ne izidejo. Zneski, prikazani z vrednostjo 0, pomenijo zneske, nižje od 500 000 EUR. Za zneske, ki so dejansko enaki nič, je vpisan pomišljaj (–).

(3)  Prispevki za sofinanciranje so bili v letu 2010 prerazvrščeni in prikazani kot obveznosti do držav članic. Ti prispevki izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov in jih je treba zato prikazati kot take. Prerazvrščeni znesek ustreza skupnim prispevkom za sofinanciranje iz let 2008 in 2009.

(4)  Čista sredstva 10. ERS so negativna, ker za ta sklad še niso bili vpoklicani nobeni prispevki.

(5)  Prispevki za sofinanciranje so bili v letu 2010 prerazvrščeni in prikazani kot obveznosti do držav članic. Ti prispevki izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov in jih je treba zato prikazati kot take. Prerazvrščeni znesek ustreza skupnim prispevkom za sofinanciranje iz let 2008 in 2009.

(6)  V skladu s členom 153 finančne uredbe za 10. ERS je zakladnica prikazana v bilanci stanja 10. ERS. Različni bančni računi so opisani v poglavju 6 (Obvladovanje finančnih tveganj).

(7)  Ta sredstva so razpoložljivi zneski za Demokratično republiko Kongo v skladu z določbami Odločbe Sveta 2003/583/ES. Določena so za posebne namene in za to državo upravičenko.

(8)  UL L 156, 29.5.1998, str. 3.

(9)  UL L 247, 9.9.2006.

(10)  Prispevki za sofinanciranje so bili v letu 2010 prerazvrščeni in prikazani kot obveznosti do držav članic. Prispevki za sofinanciranje izpolnjujejo merila za pogojne prihodke iz nemenjalnih poslov in jih je treba zato prikazati kot take. Prerazvrščeni znesek ustreza skupnim prispevkom za sofinanciranje iz let 2008 in 2009.

(11)  Sklep Sveta 2004/289/ES ter sklepa Sveta ministrov AKP-ES št. 6/2005 in 7/2005 z dne 22. novembra 2005.

(12)  Sklep št. 2/2007 Sveta ministrov AKP-ES z dne 25. maja 2007 o stališču, ki naj ga sprejme Skupnost v okviru Sveta ministrov AKP-ES glede dodatnih dvostranskih prispevkov, ki jih upravlja Komisija, za podporo ciljem mirovne pomoči za Afriko.

(13)  UL L 247, 9.9.2006.

(14)  Negativno stanje pri drugih programih pomoči, povezanih s prejšnjimi ERS, je posledica storniranih vnaprej vračunanih stroškov, povezanih z mirujočimi projekti.

(15)  Prihodki, ustvarjeni na računih Stabex. Čeprav se zdi, da taki prihodki povečujejo skupna sredstva Sklada, je treba upoštevati, da so vsi prihodki, ustvarjeni na teh računih, določeni za posebne namene in posamezne države upravičenke.

(16)  V letu 2009 so bili zaradi prehoda na novi računovodski sistem ABAC/SAP izjemoma vsi odhodki za leto 2008 in prejšnja leta plačani pred 31. decembrom 2008. Zato v tej vrstici za leto 2009 ni nobenega popravka.

(17)  Nedodeljena sredstva prejšnjih ERS vključujejo saldo sredstev Sysmin, ki so bila s Sklepom št. 3/2000 Sveta ministrov AKP-ES določena na 410 926 milijonov EUR. Sklep Komisije PE/410/2001 vključuje ta sredstva v načrtovanje programov za nacionalne okvirne dodelitve (del B) v okviru Finančnega protokola k Sporazumu o partnerstvu AKP-ES.

(18)  Pri enem primeru sofinanciranja v SEK je bil sporazum o prenosu podpisan za 85 milijonov SEK, kar ustreza približno 8 milijonom EUR, vendar so bile odobritve dane na voljo le za prejeta denarna sredstva, tj. za 0,96 milijona EUR, da bi preprečili tveganje izgub zaradi negativnih tečajnih razlik.

(19)  Vsa zmanjšanja pomenijo sproščene obveznosti, prerazporejene v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji.

(20)  Obresti na računih Stabex.

(21)  Vsa zmanjšanja pomenijo sproščene obveznosti, prerazporejene v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji.

(22)  836 milijonov EUR prerazporejenih iz rezerve za sredstva A, 26 milijonov EUR pa iz rezerve Stabex za nacionalne dodelitve (10. ERS).

(23)  Prerazporeditve v rezerve/iz rezerv 10. ERS.

(24)  Denarni prejemki po zaprtju računov Stabex (člen 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS).

(25)  Pri sofinanciranju so v razpredelnici predstavljene samo odobritve za prevzem obveznosti.

(26)  Prerazporeditve sproščenih obveznosti iz projektov 9. ERS in prejšnjih ERS v rezervo 10. ERS na podlagi doseženih rezultatov, ki se lahko uporabi samo pod posebnimi pogoji (člen 1(4) Notranjega sporazuma za 10. ERS).

(27)  Od tega je bilo 33 milijonov EUR leta 2009 prerazporejenih iz rezerve za sredstva A („MTR countries“ – države PALOP).

(28)  Kot % odobritev

(29)  Prihodki pomenijo čisti dobiček iz naslova bančnih dejavnosti Investicijskega sklada (tj. prihodki od obresti in podobni prihodki, subvencionirane obrestne mere, čisti prihodki od opravnin (provizij), oslabitev posojil in terjatev ter oslabitev za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev).

(30)  Pod območnim odsekom „Druge države“ so mišljeni obveznosti ali terjatve do držav članic oziroma Evropske investicijske banke ter denarna sredstva in njihovi ustrezniki Investicijskega sklada.

(31)  vključno s pogodbami o zastopstvu.

(32)  vključno s pogodbami o zastopstvu.

(33)  Svet je 17. novembra 2010 določil znesek finančnih prispevkov, ki jih mora vsaka država članica plačati do 21. januarja 2011.

---

---