16.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 320/1

1.

Resolucijo Sveta z dne 14. februarja 2002 o spodbujanju jezikovne raznolikosti in učenja jezikov (1), v kateri je poudaril, da je znanje jezikov eno od osnovnih znanj, ki ga potrebuje vsak državljan, da lahko učinkovito sodeluje v evropski družbi znanja, in na ta način pospešuje vključevanje v družbo in spodbuja socialno kohezijo.

2.

Sklepe Evropskega sveta, sprejete v Barceloni 15. in 16. marca 2002, v katerih je Evropski svet pozval k sprejetju nadaljnjih ukrepov, da bi z njimi izboljšali obvladovanje osnovnih znanj, zlasti s poučevanjem dveh tujih jezikov že od zgodnjega otroštva (2).

3.

Odločbo št. 1983/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. decembra 2006 o Evropskem letu medkulturnega dialoga (2008) (3).

4.

Sklepe Sveta z dne 19. maja 2006 o evropskem kazalniku jezikovnih kompetenc (4), v katerih je Svet ponovno potrdil, da znanje tujih jezikov ne samo spodbuja krepitev boljšega medsebojnega razumevanja narodov, temveč je tudi predpogoj za mobilnost delavcev in lahko prispeva k večji konkurenčnosti gospodarstva Evropske unije.

5.

Sklepe Sveta z dne 22. maja 2008 o delovnem načrtu za področje kulture, 2008–2010 (5), v katerih je poudaril kulturno razsežnost večjezičnosti, zlasti pa vlogo večjezičnosti pri dostopu do kulture in njenem pomenu za ustvarjalnost.

6.

Sklepe Sveta z dne 22. maja 2008 o medkulturnih zmožnostih, ki priznavajo pomen učenja jezikov in prevajanja za pridobivanje medkulturnih zmožnosti.

7.

Sklepe Sveta z dne 22. maja 2008 o večjezičnosti, v katerih je Svet med drugim pozval Komisijo, naj do konca leta 2008 pripravi celovit okvir politike večjezičnosti.

—

sporočila Komisije z dne 18. septembra 2008 z naslovom „Večjezičnost: prednost Evrope in skupna zaveza“ (6).

—

zelene knjige Komisije z dne 3.julija 2008 z naslovom „Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU“ (7)

—

sta jezikovna in kulturna raznolikost del evropske identitete; takšna raznolikost je hkrati skupna dediščina, bogastvo, izziv in prednost Evrope,

—

je večjezičnost pomembno horizontalno področje, ki zadeva družbeno, kulturno, gospodarsko in s tem tudi izobraževalno področje,

—

spodbujanje manj razširjenih evropskih jezikov pomembno prispeva k večjezičnosti,

—

bi si bilo treba še bolj prizadevati za spodbujanje učenja tujih jezikov in spoštovanje kulturnih vidikov jezikovne raznolikosti na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, obenem pa tudi izboljšati informacije o raznolikosti evropskih jezikov in jih bolje širiti po svetu,

—

je večjezičnost zelo pomembna tudi pri spodbujanju kulturne raznolikosti, med drugim na področju medijev in spletnih vsebin, ter medkulturnega dialoga v Evropi in z drugimi regijami sveta; k temu prispeva zlasti prevajanje, saj združuje jezike in kulture in na široko odpira vrata do del in idej,

—

je jezikovna raznolikost v Evropi dodana vrednost za razvoj gospodarskih in kulturnih odnosov med Evropsko unijo in preostalim delom sveta,

—

večjezičnost prispeva k razvoju ustvarjalnosti, saj omogoča dostop do drugačnega načina razmišljanja ter razumevanja sveta in izražanja idej.

(a)

v javnosti, zlasti med mladimi na začetni stopnji usposabljanja, tako splošnega kot poklicnega, bi bilo treba povečati ozaveščenost o prednostih jezikovne raznolikosti in učenja jezikov;

(b)

migrantom, zlasti mladim, bi bilo treba omogočiti učenje jezika države gostiteljice, ki je ključni element uspešnega vključevanja in zaposljivosti, pri tem pa spoštovati jezike države izvora.

(a)

prizadevati bi si bilo treba, da bi mladim že od zgodnjega otroštva ter med splošnim izobraževanjem in po njem, tako v poklicnem kot visokošolskem izobraževanju, zagotovili raznoliko in visokokakovostno ponudbo učenja jezikov in kultur, ki bi jim omogočila obvladovanje vsaj dveh tujih jezikov, kar je pomemben dejavnik pri vključevanju v družbo znanja;

(b)

prizadevati bi si bilo treba, da bi vse spodbudili k učenju jezikov in rednemu obnavljanju tega znanja v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja;

(c)

prizadevati bi si bilo treba za večji izbor jezikov, ki se poučujejo na različnih stopnjah izobraževanja – vključno s priznanimi jeziki, ki so manj razširjeni –, da bi učenci lahko izbirali na podlagi osebnih interesov ali geografskega položaja;

(d)

učenje in širjenje evropskih jezikov bi bilo treba spodbujati z inovativnimi orodji, kot sta digitalna komunikacijska tehnologija in učenje na daljavo, ter s pristopi, ki na primer temeljijo na medsebojnem razumevanju sorodnih jezikov;

(e)

spodbujati bi bilo treba ocenjevanje učencev na mednarodno priznane načine, na primer na podlagi skupnega evropskega referenčnega jezikovnega okvira Sveta Evrope in jezikovnega potnega lista Europass, po potrebi pa tudi na podlagi evropskega kazalnika jezikovnih kompetenc;

(f)

posebno pozornost bi bilo treba nameniti nadaljnjemu usposabljanju učiteljev jezikov in izboljšanju znanja jezikov med učitelji nasploh, s čimer bi spodbujali poučevanje nejezikovnih predmetov v tujem jeziku (CLIL – Content and Language Integrated Learning);

(g)

spodbujati bi bilo treba evropsko mobilnost in izmenjave učiteljev jezikov, da bi lahko čim več učiteljev nekaj časa preživelo v državi, kjer govorijo jezik, ki ga poučujejo;

(h)

s programom Vseživljenjsko učenje in z ustreznimi nacionalnimi shemami bi bilo treba vsem ciljnim skupinam, zlasti pa mladim, ki se usposabljajo, in učiteljem, omogočiti mobilnost, da bi lahko izboljšali znanje jezikov, s pobudami, kot so evropsko jezikovno priznanje, pa bi lahko pripravili gradivo za učenje in poučevanje jezikov.

(a)

spodbujati bi bilo treba ponudbo in učenje številnih različnih jezikov, da bi podjetjem, zlasti MSP, zagotovili širši dostop do trgov po vsem svetu, predvsem do novo nastajajočih trgov;

(b)

spodbujati bi bilo treba to, da se pri poklicnem razvoju zaposlenih bolj upošteva znanje jezikov, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih;

(c)

po potrebi bi bilo treba izkoristiti sredstva evropskih strukturnih skladov, da bi v okviru poklicnega usposabljanja in izobraževanja odraslih zagotovili jezikovne tečaje, prilagojene delovnemu mestu;

(d)

treba bi bilo ovrednotiti in izkoristiti jezikovno znanje državljanov z migrantskim poreklom, s čimer bi okrepili medkulturni dialog in povečali gospodarsko konkurenčnost.

A.

z obstoječimi politikami in programi:

B.

začeti bi bilo treba razpravo o dolgoročni ustreznosti in izvedljivosti posebnega programa pomoči, ki bi bil namenjen prevajanju in prilagojen kulturnim, tehnološkim in poklicnim izzivom, povezanim s prevajanjem.

(a)

treba bi bilo okrepiti sodelovanje med državami članicami ter med njihovimi kulturnimi ustanovami ali drugimi predstavništvi v tretjih državah ter spodbujati jezikovna partnerstva in medkulturni dialog s tretjimi državami;

(b)

treba bi bilo kar najbolje izkoristiti možnosti, ki jih nudijo evropski jeziki za razvoj kulturnega in gospodarskega dialoga s preostalim svetom, in okrepiti vlogo EU na mednarodnem prizorišču;

(c)

bi bilo treba okrepiti sodelovanje z nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami, zlasti pa s Svetom Evrope in UNESCOm, ki so dejavne na področju učenja jezikov ter jezikovne in kulturne raznolikosti.

1.

podpre države članice pri njihovem prizadevanju za doseganje ciljev iz te resolucije, tako da v celoti izkoristijo evropsko sodelovanje na področju izobraževanja, kulture in drugih ustreznih politik;

2.

v sklopu novega celovitega okvira politike večjezičnosti in v okviru svojih pristojnosti sprejme ukrepe, s katerimi bi ustrezno upoštevali jezikovne potrebe državljanov in institucij, pri čemer naj posebno pozornost nameni:

3.

do sredine leta 2011 v sodelovanju z državami članicami pripravi poročilo o izvajanju te resolucije in pri tem posebno pozornost nameni primerom dobre prakse;

4.

redno pregleduje stanje glede znanja jezikov v Evropi, zlasti tako, da upošteva obstoječe raziskave, ki so jih opravile države članice, skupni evropski referenčni jezikovni okvir, po potrebi pa tudi evropski kazalnik jezikovnih kompetenc.