14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 183/30

1.

sistemi izobraževanja in usposabljanja EU bistveno prispevajo k prizadevanjem za boljša delovna mesta ter večjo rast in konkurenčnost, vendar so pred pomembnimi izzivi, na katere je mogoče odgovoriti tudi z nenehnim izboljševanjem kakovosti. Med te izzive med drugim spadajo večja dostopnost, zmanjšanje osipa in višji delež tistih, ki nadaljujejo študij, podpora inovativnemu učenju in zagotavljanje, da bodo učenci ne glede na svoje socialno in ekonomsko okolje pridobili znanje, spretnosti in kompetence, ki jih potrebujejo za vključevanje v družbo, aktivno državljanstvo, vseživljenjsko učenje in zaposljivost;

2.

so lahko mehanizmi za zagotavljanje kakovosti v bistveno pomoč ustanovam za izobraževanje in usposabljanje ter oblikovalcem politik pri obvladovanju omenjenih izzivov, saj zagotavljajo, da kakovost sistemov izobraževanja in usposabljanja ter kakovost posameznih ustanov za izobraževanje in usposabljanje ustreza namenu. Z zagotavljanjem kakovosti kot enim od vrste ukrepov vlad in ustanov se povečuje preglednost ter utrjuje zaupanje v pomembnost in kakovost znanja, spretnosti, kompetenc in kvalifikacij, ki po drugi strani temelji na zaupanju v kakovost ustanov ter ponudnikov izobraževanja in usposabljanja;

3.

so evropski instrumenti za zagotavljanje kakovosti v povezavi z evropskim ogrodjem kvalifikacij, okvirom kvalifikacij za evropski visokošolski prostor in z njima povezanimi nacionalnimi okviri kvalifikacij prispevali k razvoju kulture kakovosti v ustanovah za izobraževanje in usposabljanje, kar je po drugi strani olajšalo čezmejno in medsistemsko mobilnost na področju učenja in dela;

4.

so lahko prožne ureditve zagotavljanja kakovosti ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v visokem šolstvu ter poklicnem izobraževanju in usposabljanju, v podporo izboljševanju kakovosti formalnega in neformalnega učenja v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja, zajamejo pa lahko tudi vse pogostejše pojave, kot so prosto dostopni učni viri in čezmejno izobraževanje, vključno s franšizingom (2);

1.

je še dovolj manevrskega prostora za izboljšanje učinkovitosti pristopov k zagotavljanju kakovosti v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja, ki se od pristopa po vnaprej določenem seznamu ukrepov spreminjajo v smeri razvoja pristne in ponotranjene kulture izboljševanja kakovosti poučevanja in učenja, ki lahko pripomore k dvigu standardov in izboljšanju učnih rezultatov;

2.

bi bilo treba z zagotavljanjem kakovosti v okviru nenehnega izboljševanja kakovosti podpirati reforme sistemov izobraževanja in usposabljanja v skladu z evropskimi in nacionalnimi programi reform;

3.

postaja zagotavljanje kakovosti – zlasti notranje – na področju visokošolskega izobraževanja čedalje učinkovitejše pri podpori visokošolskim ustanovam v njihovih prizadevanjih za uresničevanje ciljev. Med državami članicami se zasnova zunanjega zagotavljanja kakovosti razlikuje glede na nacionalne potrebe in okoliščine, pri čemer potrjevanje programov in ocenjevanje na ravni ustanov med drugim prispevata k poglabljanju zaupanja in izboljševanju standardov. Pri zunanjem zagotavljanju kakovosti je vse močnejši trend ocenjevanja na ravni ustanov, kar visokošolskim ustanovam omogoča, da svoje storitve prilagodijo na način, ki ustreza njihovim potrebam ter potrebam študentov, trga dela in družbe;

4.

je čezmejno sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti na omenjenem področju bistveno za vzpostavitev zaupanja in dvig standardov kakovosti, podpiranje učne mobilnosti, izboljšanje razmer za skupne programe ter prispevek k nemotenemu delovanju čezmejnega in franšiznega visokošolskega izobraževanja. Odpiranje možnosti agencijam za zagotavljanje kakovosti, da prek evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR) ponudijo čezmejno zagotavljanje kakovosti in pri tem izpolnjujejo nacionalne zahteve, bi moralo pripomoči k spodbujanju evropske razsežnosti zagotavljanja kakovosti ter omogočanju čezmejnega ocenjevanja in enostavnejših postopkov za skupne programe;

5.

so orodja za usmerjanje in gradiva za usposabljanje, oblikovana v okviru mreže EQAVET (3), na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripomogla k napredku v smeri kulture kakovosti v državah članicah, obenem pa je večina držav članic nacionalni pristop zagotavljanja kakovosti v skladu z EQAVET bodisi že izvedla bodisi ga razvija. Večja prizadevanja bi bila potrebna zlasti za zagotovitev, da bi ureditve zagotavljanja kakovosti bolj upoštevale učne rezultate ter vključevale neformalno učenje in učenje na delovnem mestu bodisi v formalnih bodisi v neformalnih okvirih, odvisno od nacionalnega konteksta;

6.

bi lahko bile izkušnje, pridobljene z EQAVET, osnova za oblikovanje celovitega pristopa k zagotavljanju kakovosti na področju izobraževanja odraslih;

7.

bi večja preglednost pri zagotavljanju kakovosti v različnih sektorjih in pri ureditvah potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja, vključno z vsemi oblikami spletnega učenja, prav tako pomagala vzpostavljati zaupanje ter omogočila medsektorsko in meddržavno prepustnost;

1.

razvijajo in spodbujajo kulturo kakovosti na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, da bi izboljšali kakovost znanja, spretnosti in kompetenc, ki jih razvijejo učenci, pa tudi kakovost učnega procesa, ter ustrezno izkoristili evropske instrumente za zagotavljanje kakovosti;

2.

okrepijo zmogljivost ureditev zagotavljanja kakovosti, da bi bile kos današnjemu in prihodnjemu razvoju v izobraževanju in usposabljanju, npr. vsem oblikam spletnega učenja, ter zagotovile ustrezno prožnost tozadevnih možnosti organov za zagotavljanje kakovosti;

3.

zagotovijo večjo preglednost, kar zadeva rezultate ocen kakovosti;

4.

izkoristijo možnosti financiranja v okviru programa Erasmus+ za razvoj inovativnih nadnacionalnih projektov, s katerimi se bo okrepila zmogljivost zagotavljanja kakovosti v podporo trajnostni reformi v izobraževanju in usposabljanju v vsej EU, ter po potrebi izkoristijo evropske strukturne in investicijske sklade za spodbujanje razvoja sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki bodo zagotavljali kakovost;

5.

prek zagotavljanja kakovosti spodbujajo razširjanje kakovostnega poučevanja v izobraževanju in usposabljanju;

6.

v okviru bolonjskega procesa podpirajo potekajoči pregled standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, da bi izboljšali njihovo jasnost, uporabljivost in uporabnost, vključno z njihovim področjem uporabe, pri tem pa dajo poudarek na dvig standardov kakovosti;

7.

po potrebi spodbujajo čezmejno sodelovanje med organi za zagotavljanje kakovosti v vseh sektorjih ter za vse oblike izobraževanja in usposabljanja;

8.

zagotavljajo kakovost izobraževanja, ki ga ponujajo visokošolske ustanove, ki imajo univerzitetne kampuse in franšizne tečaje na tujem, ob podpori nacionalnih agencij za zagotavljanje kakovosti, prek tesnejšega sodelovanja med agencijami za zagotavljanje kakovosti v matičnih državah in državah gostiteljicah ali tako, da agencijam, registriranim pri EQAR, dovolijo ocenjevanje ustanov, ki ponujajo čezmejno in franšizno izobraževanje, da bi tako skušale rešiti težave na področju kakovosti ter spodbudile čezmejno sodelovanje in vzajemno učenje;

9.

še naprej izvajajo okvir EQAVET, da bi lahko razvile kulturo zagotavljanja kakovosti v državah članicah in med njimi, tudi na ravni ustanov, ki izvajajo poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti s prizadevanji za uvedbo skupnega okvira za zagotavljanje kakovosti za ustanove poklicnega izobraževanja in usposabljanja – v skladu s sporočilom iz Brugesa – na nacionalni ravni do konca leta 2015, pri čemer bi zajele poklicno izobraževanje in usposabljanje bodisi v šoli bodisi na delovnem mestu, odvisno od nacionalnega konteksta;

10.

zagotovijo, da se sistemi, ukrepi in instrumenti za zagotavljanje kakovosti redno ocenjujejo, s čimer bi pospešili njihov nenehni razvoj in učinkovitost;

1.

še naprej spodbujajo preglednost in dopolnjevanje sektorskih pristopov k zagotavljanju kakovosti z nadgradnjo evropskih načel za zagotavljanje kakovosti z vidika vseživljenjskega učenja, da bi tako omogočili kakovostne rezultate učencev ter povečali prepustnost med sektorji izobraževanja in usposabljanja. Nadaljnji razvoj bi lahko vključeval:

2.

izkoristijo možnosti, ki jih nudi zagotavljanje kakovosti, za boljše izvajanje nacionalnih okvirov kvalifikacij, povezanih z evropskim ogrodjem kvalifikacij;

3.

izkoristijo – izhajajoč iz sedanjega dela v okviru bolonjskega procesa v visokošolskem izobraževanju – možnosti, ki jih nudi zagotavljanje kakovosti, za krepitev vzajemnega zaupanja in preglednosti kot podlage za približanje bolj nemotenemu priznavanju vseh pomembnih kvalifikacij;

4.

si ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v visokošolskem izobraževanju, prizadevajo za povečanje nadnacionalne preglednosti ureditev zagotavljanja kakovosti v drugih sektorjih ter na drugih ravneh izobraževanja in usposabljanja;

5.

preučijo ureditve zagotavljanja kakovosti, da bi lahko učinkoviteje obravnavali kakovost neformalnega učenja in učenja na delovnem mestu, odvisno od nacionalnega konteksta, po potrebi med drugim na podlagi okvira EQAVET;

6.

dodatno preučijo pomembna vprašanja glede zagotavljanja kakovosti, povezana z vsemi oblikami spletnega učenja, kot sta ocenjevanje in potrjevanje novih načinov izobraževanja in usposabljanja;

7.

si – zlasti ob upoštevanju nedavnega poročila Komisije o oceni evropskega ogrodja kvalifikacij ter njenih poročil o napredku pri zagotavljanju kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter visokošolskem izobraževanju (6) – prizadevajo za tesnejše usklajevanje in izboljšanje EQAVET ter evropskih orodij za zagotavljanje kakovosti v visokošolskem izobraževanju, zlasti z vključevanjem pristopa, temelječega na učnih rezultatih, in ob podpori instrumentov preglednosti, kakršni so evropsko ogrodje kvalifikacij, Europass in evropski sistemi kreditnih točk;

8.

v okviru odprte metode koordinacije preučijo možnosti držav članic za krepitev svojih določb in pobud o zagotavljanju kakovosti na področju predšolskega izobraževanja, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih, pri tem pa upoštevajo izkušnje, pridobljene v drugih sektorjih;

9.

prek sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, političnega dialoga s ključnimi mednarodnimi partnerji ter partnerstev z ustanovami z vsega sveta še naprej spodbujajo sodelovanje pri zagotavljanju kakovosti v vseh sektorjih na mednarodni ravni;

1.

še naprej izboljšuje povezave in sinergije med orodji preglednosti EU, ki so v pomoč pri zagotavljanju kakovosti, priznavanju in mobilnosti, ter si prizadeva za več dopolnjevanja in zbliževanja takšnih orodij, tudi z oceno posvetov o evropskem prostoru spretnosti in kvalifikacij;

2.

še naprej krepi vzajemno učenje prek evropskega sodelovanja na področju zagotavljanja kakovosti v vseh sektorjih, tudi s pomočjo finančnih sredstev iz programa Erasmus+;

3.

preuči načine pomoči državam članicam pri razvoju njihovih ureditev zagotavljanja kakovosti, da bi tako vključili različne načine učenja in poučevanja ali da bi lahko takšne ureditve uporabili tudi za različne sektorje ter ravni izobraževanja in usposabljanja.