14.6.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

C 183/26

—

členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

—

sklepov Evropskega sveta v Barceloni 15. in 16. marca 2002, ki vključujejo poziv k nadaljnjim ukrepom za izboljšanje obvladovanja temeljnih veščin, zlasti s poučevanjem vsaj dveh tujih jezikov od zgodnjega otroštva, ter k oblikovanju kazalnika jezikovnih kompetenc (1);

—

sklepov Sveta z dne 19. maja 2006, v katerih so bila opredeljena načela za Evropski kazalnik jezikovnih kompetenc (2);

—

sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“), v katerih je poudarjena krepitev jezikovnih kompetenc (3);

—

sklepov Sveta z dni 28. in 29. novembra 2011 o jezikovnih kompetencah za spodbujanje mobilnosti, v katerih je poudarjeno, da je dobro znanje tujih jezikov ključna kompetenca, bistvena za to, da si posameznik utre pot v sodobnem svetu in na trgu dela (4);

—

Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Erasmus+  (5), katere cilj je med drugim izboljšati poučevanje in učenje jezikov;

—

sklepov Sveta z dne 22. maja 2008 o večjezičnosti, v katerih so bile državečlanice pozvane, da sodelujejo pri krepitvi evropskega sodelovanja na področju večjezičnosti in sprejmejo ustrezne ukrepe za izboljšanje učinkovitosti poučevanja jezkov (6);

—

Resolucije Sveta z dne 21. novembra 2008 o evropski strategiji za večjezičnost, v kateri so bile države članice pozvane, naj spodbujajo večjezičnost za krepitev konkurenčnosti, mobilnosti in zaposljivosti ljudi ter kot sredstvo za okrepitev medkulturnega dialoga (7);

1.

Jezikovna raznolikost je temeljni sestavni del evropske kulture in medkulturnega dialoga, sporazumevanje v jeziku, ki ni materni jezik, pa je priznano kot ena od ključnih kompetenc, ki naj bi jih državljani skušali osvojiti (8).

2.

Jezikovna pokrajina v EU je kompleksna in raznolika, na učenje in poučevanje jezikov pa vplivajo tudi nacionalni dejavniki, kar vodi do bistvenih razlik v zakonodaji in praksi na tem področju.

3.

Jezikovne kompetence prispevajo k mobilnosti, zaposljivosti in osebnemu razvoju evropskih državljanov, zlasti mladih, v skladu s cilji strategije Evropa 2020 za rast in delovna mesta.

4.

Raven jezikovnega znanja številnih mladih v Evropi bi se lahko izboljšala in kljub določenemu napredku v zadnjih desetletjih so med državami še vedno velike razlike, kar zadeva dostop do jezikovnega učenja.

5.

Ker številni moderni jeziki izhajajo iz klasičnih jezikov, kot sta stara grščina in latinščina, lahko študij teh jezikov olajša učenje jezikov in prispeva k trajnosti naše skupne dediščine –

1.

EU in njene države članice bi morale oceniti napredek pri razvoju jezikovnih kompetenc, pri čemer bi vsaka država prispevala v skladu s svojim položajem in okoliščinami.

2.

Ocena jezikovnih kompetenc bi lahko pripomogla k spodbujanju večjezičnosti ter učinkovitemu poučevanju in učenju jezikov v šolah.

3.

Taka ocena bi se lahko izvedla na podlagi, opisani v prilogi k tem sklepom, in bi morala zajemati vse štiri jezikovne spretnosti: slušno in bralno razumevanje ter pisno in govorno sporočanje.

4.

Ocena:

1.

sprejmejo in izboljšajo ukrepe, katerih cilj je spodbujanje večjezičnosti ter izboljševanje kakovosti in učinkovitosti učenja in poučevanja jezikov, vključno s poučevanjem vsaj dveh jezikov poleg glavnega učnega jezika oziroma glavnih učnih jezikov ter s preučevanjem možnih inovativnih pristopov k razvoju jezikovnih kompetenc;

2.

si prizadevajo za razvoj ustreznih metod za ocenjevanje jezikovnega znanja v skladu s prilogo k tem sklepom;

3.

oblikujejo ukrepe, s katerimi bi otrokom in odraslim s priseljenskim poreklom pomagali, da se naučijo jezik oziroma jezike države gostiteljice;

4.

za dosego teh ciljev izkoristijo potencial programa Erasmus+ ter Evropske strukturne in investicijske sklade;

5.

bolje izrabijo evropska orodja za preglednost, oblikovana za podporo pri učenju jezikov, kot sta Skupni evropski referenčni okvir za jezike, Europass, evropska jezikovna mapain evropsko jezikovno priznanje.

1.

prek odprte metode koordinacije izmenjajo izkušnje in najboljše prakse, da se izboljšata učinkovitost in kakovost učenja in poučevanja jezikov;

2.

priznajo vlogo neformalnega in priložnostnega učenja pri učenju jezikov, in sicer tako, da raziščejo načine za priznavanje in potrjevanje jezikovnih kompetenc, pridobljenih s takim učenjem, v skladu s Priporočilom Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja iz leta 2012 (10);

3.

raziščejo načine, kako povečati privlačnost učenja jezikov in povečati prizadevanje za to učenje, tudi z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije in prosto dostopnih učnih virov, da se zmanjša število učencev, ki z učenjem jezika odnehajo, še preden dosežejo ustrezno raven znanja.

1.

Preuči izvedljivost ocene jezikovnih kompetenc v državah članicah, vključno z uporabo nacionalnih podatkov, kadar so ti na voljo, ob podpori skupine strokovnjakov iz držav članic in v sodelovanju s stalno skupino za kazalnike in merila.

2.

Skupaj z državami članicami in Eurostatom v okviru evropskega statističnega sistema in z namenom izboljšanja primerljivosti preuči možnosti za dopolnitev obstoječih podatkov EU o številu učencev v sekundarnem izobraževanju, kise učijo tretji jezik (11), v skladu z ambicijami barcelonskega cilja in okvirom ET 2020.

3.

Nadaljuje in okrepi sodelovanje z drugimi organizacijami, dejavnimi na tem področju, kot sta Svet Evrope in njegov Evropski center za moderne jezike.