EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52014PC0180
Proposal for a REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on organic production and labelling of organic products, amending Regulation (EU) No XXX/XXX of the European Parliament and of the Council [Official controls Regulation] and repealing Council Regulation (EC) No 834/2007
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007
/* COM/2014/0180 final - 2014/0100 (COD) */
Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 /* COM/2014/0180 final - 2014/0100 (COD) */
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 1. OZADJE PREDLOGA 1.1. Razlogi za predlog in njegovi
cilji V zadnjih desetih letih je bil za trg ekoloških
proizvodov značilen dinamičen razvoj, ki ga je spodbujalo veliko
povečanje povpraševanja. Od leta 1999 se je svetovni trg ekološke
hrane povečal za štirikrat. V Evropski uniji se je površina za ekološko
pridelavo podvojila. Vsako leto za ekološko kmetovanje namenijo novih 500 000 ha
obdelovalne zemlje. Vendar tej širitvi trga nista sledila niti notranja
preskrba niti zakonodajni okvir. Pravila pridelave vedno večjih pomislekov
in pričakovanj državljanov ne upoštevajo v zadostni meri; pravila
označevanja so zapletena; ugotovljene so bile slabosti v sistemu nadzora in
trgovinskem režimu. Zakonodaja je zapletena in prinaša
visoko stopnjo upravnega bremena, ki malim kmetom preprečuje, da bi se
pridružili ekološki shemi Unije. Nekatere izjeme, ki so bile potrebne za razvoj
sektorja, se ne zdijo več upravičene. Namen tega predloga je izboljšati zakonodajo o
ekološki pridelavi z naslednjimi cilji: (1)
odstraniti ovire za trajnostni razvoj ekološke
pridelave v Uniji; (2)
zagotoviti pošteno konkurenco za kmete in izvajalce
dejavnosti ter omogočiti učinkovitejše delovanje notranjega trga; (3)
ohraniti ali izboljšati zaupanje potrošnikov v
ekološke proizvode. 1.2. Splošno ozadje Svet je ob sprejetju Uredbe Sveta (ES)
št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov[1] izpostavil vrsto
vprašanj, v zvezi s katerimi je morala Komisija po pregledu izkušenj z
izvajanjem Uredbe (ES) št. 834/2007 Evropskemu parlamentu in Svetu
predložiti poročilo. Svet je sklepe o poročilu Komisije[2] sprejel na zasedanju
Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo dne 13. in 14. maja 2013[3] ter pozval države
članice in Komisijo, naj ambiciozno razvijejo sektor ekološke pridelave z
revizijo sedanjega pravnega okvira, in sicer za izboljšanje njegove uporabnosti
ob hkratnem zagotavljanju obdobja stabilnosti in gotovosti, s poudarkom na
nadaljnjem pojasnjevanju in poenostavitvi ter obravnavo še nerešenih vprašanj,
ki zahtevajo nadaljnji razvoj. Pregled zakonodaje o ekološki pridelavi je del
programa ustreznosti in uspešnosti predpisov Komisije[4]. Pregled omogoča uskladitev izvedbenih
pooblastil Komisije iz Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z razlikovanjem
med prenesenimi in izvedbenimi pooblastili Komisije, uvedenimi s
členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije
(PDEU). 1.3. Veljavne določbe na tem področju Prvi del zakonodaje Unije o ekološki pridelavi
je bil sprejet leta 1991. Uredba Sveta (EGS) št. 2092/91 je s
pravili pridelave pravno opredelila ekološko pridelavo ter določila
zahteve glede nadzora in označevanja ter pravila za uvoz ekoloških proizvodov.
To je zagotovilo podlago za varstvo potrošnikov in ekoloških pridelovalcev pred
lažnimi in zavajajočimi navedbami o ekološki pridelavi. Ta zakonodaja je bila revidirana s sprejetjem
Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 junija 2007, ki je predvsem: –
dodatno opredelila ekološko pridelavo z opisom
njenih ciljev in načel, –
izboljšala harmonizacija pravil ekološke pridelave
v Uniji z odpravo nacionalnih predpisov za proizvode živalskega izvora, –
uvedla možnost izjem od pravil, za katere so
odgovorne države članice, vendar s strogimi omejitvami in omejenim
trajanjem, –
povezala sistem nadzora nad ekološko pridelavo s
sistemom uradnega nadzora krme in živil iz Uredbe (ES) št. 882/2004[5] ter uvedla obvezno
akreditacijo zasebnih izvajalcev nadzora, –
prestrukturirala režim uvoza: poleg tega, da
Evropska unija za namene enakovrednosti priznava tretje države, za namen
enakovrednosti ali skladnosti priznava tudi nadzorne organe, dejavne v tretjih
državah. Prejšnji sistem posamičnih odobritev, ki so jih države
članice odobrile za vsako pošiljko posebej, je bil izločen iz osnovne
uredbe in se zdaj postopno opravlja. 1.4. Usklajenost z drugimi
politikami Ta pobuda sledi ciljem sporočila o
pametni pravni ureditvi v Evropski uniji. Eden od ciljev pregleda je
poenostaviti zakonodajna bremena. Pobuda je skladna s splošnim okvirom
strategije Evropa 2020, zlasti v zvezi s prednostnim ciljem trajnostne
rasti ter spodbujanjem bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki
gospodarneje izkorišča vire. Skladna je z reformo skupne kmetijske politike
(SKP), ki oblikuje skupni okvir razvoja kmetijstva v Uniji v obdobju 2014–2020[6]. Nove določbe so
usmerjene v trajnostno konkurenčnost za oblikovanje gospodarsko uspešnega
sektorja živilske proizvodnje, skupaj s trajnostnim upravljanjem naravnih virov
na kopnem v Uniji, kjer je bila ekološka pridelava opredeljena kot ključni
element. Predlog upošteva novo skupno ribiško politiko
z zvezi z ribogojstvom, ki je zelo pomembno pri zagotavljanju trajnostne
dolgoročne zanesljive preskrbe s hrano, rasti in zaposlovanja, hkrati pa
zmanjšuje pritisk na staleže prostoživečih rib zaradi vse večjega
svetovnega povpraševanja po morski hrani. Skladen je tudi s predlogom Komisije za novo
uredbo Sveta in Parlamenta o uradnem nadzoru[7],
katere namen je krepitev integriranega pristopa na vseh področjih,
povezanih s prehransko verigo, z racionalizacijo in poenostavitvijo splošnega
zakonodajnega okvira ob hkratnih prizadevanjih za doseganje boljše zakonodaje.
Zlasti so opredelitve usklajene in/ali pojasnjene, kot je primerno, potrebne
posebne določbe o nadzoru pa naj bi se vključile v enotni zakonodajni
okvir za uradni nadzor. Poleg tega je shema ekološke pridelave del
shem kakovosti Unije, ki se uporabljajo za kmetijske proizvode, skupaj z
geografskimi označbami, zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi ter
proizvodi iz najbolj oddaljenih regij EU in gorskih območij, kot je
poudarjeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu, Evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o politiki kakovosti kmetijskih proizvodov
ter navedeno v Uredbi (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in
Sveta o shemah kakovosti[8]. 2. REZULTATI POSVETOVANJ Z
ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCEN UČINKA 2.1. Posvetovanje Sedanje razmere so bile temeljito analizirane
na podlagi informacij, zbranih med več predstavitvami mnenj deležnikov, h katerim so službe Komisije povabile
več kot 70 strokovnjakov in akademikov, da bi razpravljali o vseh
vprašanjih, povezanih s sedanjimi in prihodnjimi izzivi ekološkega sektorja. Komisija je na začetku leta 2013
začela spletno posvetovanje. Prejela je okoli 45 000 odgovorov
na vprašalnik in skoraj 1 400 prostovoljnih prispevkov. Večino
(96 %) odzivov so predložili državljani Evropske unije, 4 % pa
deležniki. Poleg tega so bili deležniki iz sektorja na
več sestankih svetovalne skupine za ekološko kmetovanje obveščeni o
pregledu, z njimi pa so tudi potekala posvetovanja. Države članice so bile kot pristojne za
izvajanje zakonodaje ustrezno obveščene, z njimi pa so potekala pogajanja
o tehničnih vidikih pregleda. 2.2. Glavni rezultat posvetovanj Anketirance iz javnega posvetovanja skrbijo
predvsem okoljska vprašanja in vprašanja v zvezi s kakovostjo. Želijo si, da bi
se evropska pravila ekološke pridelave okrepila ter da bi se uvedla enotna
pravila ekološke pridelave za kmete in druge izvajalce dejavnosti v vsej Uniji.
Zato je večina naklonjena odpravi izjem od pravil. Visoka
pričakovanja so bila izražena v zvezi z ostanki proizvodov in snovi, ki
niso dovoljeni za uporabo v ekološki pridelavi. Ekološki logotip Evropske unije
je bil kot sredstvo za prepoznavnost ekoloških proizvodov uvrščen na isto
raven kot nacionalni logotipi. Večina državljanov in deležnikov zaupa
sistemu nadzora nad ekološko pridelavo, menijo pa, da bi ga bilo mogoče
izboljšati, predvsem z uvedbo elektronskega izdajanja potrdil. Naklonjeni so
tudi skupinskim potrdilom za male kmete. V ekološkem sektorju je potreba po izboljšanju
zakonodaje o ekološki pridelavi širše priznana. Obstaja tudi širše soglasje, da
bi morala ekološka pridelava ostati kar se da zvesta svojim načelom in
ciljem ter da bi bilo treba izjeme od pravil odpraviti. 2.3. Ocena učinka V okviru ocene učinka so se primerjali
trije alternativni scenariji politike: –
izboljšano sedanje stanje
na podlagi izboljšav in boljšega izvajanja sedanje zakonodaje; –
tržno naravnana možnost,
katere cilj je zagotoviti pogoje za dinamičen odziv na prihodnji razvoj
trga z bolj prilagodljivimi pravili. Dolgotrajna pravila o izjemah bi se
vključila v pravila pridelave; –
na načelih utemeljena možnost, katere cilj je
ponovna usmeritev ekološke pridelave k njenim načelom, kar bi se bolje
odražalo v pravilih pridelave. Pravila o izjemah bi bila odpravljena. Te tri možnosti politike so bile ocenjene na
podlagi njihovega potenciala za doseganje ciljev SKP za leto 2020,
posebnih ciljev politike in operativnih ciljev za pregled ter z vidika
učinkovitosti in uspešnosti. Ocena meril je pokazala, da je najbolj
uspešna na načelih utemeljena možnost, sledita pa ji tržno naravnana
možnost in izboljšano sedanje stanje. Pričakovani rezultati na načelih
utemeljene možnosti so naslednji: –
pozitivne tržne napovedi zaradi večjega
zaupanja potrošnikov, ki naj bi po pričakovanjih podprle cene ekoloških
proizvodov in privabile nove akterje; –
odprava izjem od pravil bi morala prispevati k
razvoju ekoloških surovin, predvsem semen; –
zaradi jasnejših in enostavnejših pravil pridelave
bo ta sektor privlačnejši; –
konkurenca bo bolj poštena zaradi večje
harmonizacije, enostavnejših in jasnejših pravil ter premika od enakovrednosti
do skladnosti za priznavanje nadzornih organov v tretjih državah; –
zaupanje potrošnikov se bo zaradi izboljšanega
sistema nadzora in usklajenih pravil pridelave povečalo, ob upoštevanju
razvijajočih se družbenih pomislekov (sistem ravnanja z okoljem za
predelovalce in trgovce, dobrobit živali); –
pristop, ki temelji na analizi tveganja, naj bi po
pričakovanjih izboljšal uspešnost in učinkovitost nadzora ter skupaj
z zanesljivejšim režimom uvoza prispeval k preprečevanju goljufij; –
pozitivni vplivi na okolje, povezani z ekološko
pridelavo, bodo z odpravo izjem od pravil še izrazitejši; –
pogoji v zvezi z dobrobitjo živali bodo boljši
zaradi odprave izjem. V oceni učinka je bilo sklenjeno, da je
najprimernejša na načelih utemeljena možnost, skupaj z vključitvijo
izboljšav, predlaganih v možnosti izboljšanega sedanjega stanja, in nekaterih
podmožnosti. Posebna pozornost je bila namenjena
poenostavitvi med celotnim procesom. Najprimernejša možnost bo: –
pojasnila določbe o področju uporabe,
pravilih pridelave, označevanju in nadzoru; –
odpravila neučinkovite določbe; –
omejila možnosti držav članic v zvezi z
odobritvijo izjem od pravil; –
poenostavila uvozni režim; –
poenostavila zahteve za male kmete, predvsem z
uvedbo skupinskega potrdila. V zvezi z upravnimi stroški bo sedanji predlog
odpravil 37 od 135 obstoječih obveznosti obveščanja, ki veljajo za
izvajalce dejavnosti v ekološkem sektorju in uprave. 3. PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA 3.1. Povzetek predlaganih ukrepov Ekološka pridelava mora še naprej temeljiti na
sklopu načel, ki v veliki meri odražajo pričakovanja potrošnikov. Posebna pravila pridelave se navedejo v
prilogi k predlagani uredbi, s čimer se obravnava vprašanje
čitljivosti. Pravila pridelave se zaradi odprave izjem
izboljšajo in harmonizirajo, razen če so potrebni začasni ukrepi za
nadaljevanje ekološke pridelave ali ponovnega začetka pridelave v primeru
katastrofalnih razmer. Ekološka kmetijska gospodarstva je treba v celoti
upravljati v skladu z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo, retroaktivno
priznavanje obdobja preusmeritve pa načeloma ni več mogoče.
Sestavine kmetijskega izvora, ki se uporabljajo v sestavi ekoloških predelanih
proizvodov, morajo biti izključno ekološke. Z izjemo mikropodjetij morajo
izvajalci dejavnosti v ekološkem sektorju, razen kmetov ali izvajalcev dejavnosti,
ki pridelujejo morske alge ali živali iz ribogojstva, razviti sistem za
izboljšanje okoljske učinkovitosti. Sistem nadzora je izboljšan z
vključitvijo vseh z nadzorom povezanih določb v enotno zakonodajno
besedilo v predlogu Komisije za uredbo o uradnem nadzoru in drugih uradnih
dejavnostih na področju hrane in krme. Zato se izvajalcem, pristojnim
organom, nadzornim organom in izvajalcem nadzora v zvezi z določbami o
nadzoru ne bo več treba opirati na dve različni zakonodajni besedili. Možnost nadzora je okrepljena zaradi
pojasnjenih, poenostavljenih in harmoniziranih pravil pridelave ter odprave
številnih možnih izjem od teh pravil. Predlog si prizadeva odpraviti možnost
izvzetja določenih vrst maloprodajnih trgovcev iz Uredbe (ES) št. 834/2007,
ki je privedla do različnih razlag in praks v državah članicah ter
otežila upravljanje, nadzor in nadzorni sistem. Na analizi tveganja temelječ pristop do
uradnega nadzora je okrepljen zaradi odprave zahteve za obvezno letno
preverjanje skladnosti vseh izvajalcev dejavnosti, določene v Uredbi (ES)
št. 834/2007. To bo omogočilo prilagoditev pogostosti nadzora z
delegiranimi akti, ki se sprejmejo v skladu z Uredbo (EU) št. XX/XXX
(uredba o uradnem nadzoru), tako da bodo izvajalci s profilom nizkega tveganja
predmet fizičnega preverjanja manj kot enkrat letno in/ali predmet manj
pogostih letnih fizičnih preverjanj, medtem ko bi bili izvajalci z višjim
tveganjem predmet natančnejšega nadzora. Tako bo nastalo bolj
pravično ravnovesje pritiska nadzora na izvajalce dejavnosti; izvajalci
dejavnosti, ki dokazano izpolnjujejo pravila, bodo manj obremenjeni, pristojni
in nadzorni organi ter izvajalci nadzora pa bodo lahko bolj učinkovito in
uspešno uporabljali vire. Uvedejo se posebne določbe, da se
poveča preglednost v zvezi s pristojbinami, ki se lahko zaračunajo za
nadzor, določbe o objavi izvajalcev dejavnosti skupaj z informacijami o
statusu njihovih potrdil pa se okrepijo. Za male kmete v Uniji se uvede sistem
skupinskih potrdil, da se znižajo stroški inšpekcijskih pregledov in izdaje
potrdil ter povezano upravno breme, da se okrepijo lokalne mreže, da se
prispeva k boljšim možnostim prodaje in zagotovijo enaki konkurenčni
pogoji, kot jih imajo izvajalci iz tretjih držav. Za boljšo sledljivost in preprečevanje
goljufij se uvedejo posebne določbe: različni nadzorni organi ali
izvajalci nadzora ne smejo nadzirati izvajalcev dejavnosti v zvezi z istimi
skupinami proizvodov na različnih stopnjah ekološke verige. Posebne določbe se uvedejo tudi za harmonizacijo
ukrepov, ki jih je treba sprejeti v primeru odkritja nedovoljenih proizvodov
ali snovi. V tem kontekstu lahko pride do primerov, ko kmeti svojih proizvodov
ne morejo tržiti kot organskih zaradi nenamerne prisotnosti neodobrenih
proizvodov ali snovi. Komisija lahko državam članicam dovoli, da dodelijo
nacionalna plačila za nadomestilo izgub, do katerih pride v takih
primerih. Poleg tega države članice lahko za delno ali celotno nadomestilo
za takšne izgube uporabijo instrumente skupne kmetijske politike. Predlog tudi določa, katere ukrepe je
treba sprejeti v Uniji v zvezi z istimi širšimi kategorijami neskladnosti, da
se zagotovijo enaki pogoji pri obravnavi izvajalcev, nemoteno delovanje
notranjega trga in ohranjanje zaupanja potrošnikov, hkrati pa ne posega v določanje
kazni, kar je v pristojnosti držav članic. Trgovinski režim je prilagojen tako, da se poveča
enakost konkurenčnih pogojev za izvajalce dejavnosti v ekološkem sektorju
v Evropski uniji in v tretjih državah ter da se zagotovi večje zaupanje
potrošnikov. Možnost sporazumov o enakovrednosti s tretjimi državami ostaja,
sistem enostranske enakovrednosti pa se postopno odpravlja. Predlaga se, da bi
bilo priznavanje izvajalcev nadzora postopno nadomeščeno z režimom
skladnosti. 3.2. Pravna podlaga Prvi odstavek člena 42 in člen 43(2)
Pogodbe o delovanju Evropske unije. 3.3. Načeli subsidiarnosti in
sorazmernosti Predlog spreminja obstoječo shemo
kakovosti iz SKP. Pridelava in trgovanje s kmetijskimi proizvodi in živili na
trgu Evropske unije ter zagotavljanje nemotenega delovanja notranjega trga
ekoloških proizvodov so v skupni pristojnosti Unije in držav članic. Za zagotovitev nemotenega razvoja enotnega
trga je shema ekološke pridelave Unije kot del splošne SKP učinkovitejša
od 28 različnih shem. Poleg tega omogoča trdnejšo in bolj dosledno
trgovinsko politiko do svetovnih trgovinskih partnerjev, predvsem z okrepitvijo
pogajalske moči Unije. Predlog vodi do nadaljnje harmonizacije na
naslednjih področjih: – obstoječi obseg možnosti, ki državam članicam
omogoča odobritev izjem od pravil, kar povzroča nepošteno konkurenco
med izvajalci dejavnosti, tveganje izgube zaupanja potrošnikov, zapletenost
zakonodaje in trgovinska vprašanja (težave pri izvajanju skladnosti), je
zmanjšan; – dejstvo, da je lahko odziv na isto neupoštevanje ekološke
zakonodaje EU v državah članicah različen, vodi do nepoštene
konkurence in neučinkovitega delovanja enotnega trga. 3.4. Izbira instrumentov Predlagani instrument je uredba, saj so se
obstoječe določbe izkazale kot primeren okvir za države članice;
druge vrste ukrepov ne bi bile primerne. Direktiva bi zagotovila bolj
prilagodljiva pravila, kar pa bi lahko pomenilo nepošteno konkurenco med
izvajalci ter privedlo do zmede in zavajanja potrošnikov. Uredba državam
članicam zagotavlja dosleden pristop in zmanjšuje upravno breme, saj
morajo izvajalci upoštevati le en sklop pravil. Instrumenti mehkega prava, kot
so smernice, se štejejo za nezadostne za obravnavo razlik v razlagi in
izvajanju pravil ter glede na mednarodni kontekst. 4. PRORAČUNSKE POSLEDICE Predlog dodeljuje proračun za ukrepe
tehnične pomoči. Podrobnosti o proračunskih posledicah so
navedene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga. 5. NEOBVEZNI ELEMENTI:
POENOSTAVITEV Predlog zagotavlja poenostavitve in pojasnila
ter zapolnjuje več vrzeli v zakonodaji. Odpravlja 37 od 135
obstoječih obveznosti v zakonodaji o ekološkem kmetovanju. Predlog
vključuje znatno zmanjšanje upravnega bremena. Delegirani akti na podlagi
predloga bodo pripravljeni v skladu z enakimi načeli. Pri pravilih pridelave predlog izvajalcem in
nacionalnim upravam prinaša pomembno poenostavitev, saj omejuje možnosti držav
članic v zvezi z odobritvijo izjem. Več neučinkovitih
določb je odpravljenih, predvsem z okrepitvijo na analizi tveganja temelječega
pristopa do nadzora. Na strani uvoza bodo pridelovalci, izvajalci nadzora in
Komisija lažje upravljali režim zagotavljanja skladnosti. Pomembno poenostavitev za male kmete prinaša
skupinsko potrdilo, ki omogoča bolj sorazmerne zahteve glede inšpekcijskih
pregledov in vodenja evidenc. Namen predloga je narediti zakonodajo uporabniku
prijaznejšo. Še posebej tako, da so splošna pravila pridelave navedena v
besedilu Uredbe, posebna pravila ekološke pridelave pa zbrana v prilogi k
Uredbi. 6. USKLADITEV Komisija je leta 2010 sprejela dokument
COM(2010) 759 v zvezi z uskladitvijo Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007
z Lizbonsko pogodbo. Podrobna tristranska razprava leta 2011 in 2012
je v praksi privedla do zastoja predloga za uskladitev. Sedanji predlog
vključuje potrebne elemente predloga za uskladitev, vključno s
strukturo pravnih določb v temeljnem aktu, delegiranih aktih in izvedbenih
aktih. Dokument COM(2010) 759 bo zato umaknjen kot zastarel. 2014/0100 (COD) Predlog UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o ekološki pridelavi in označevanju
ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU) št. XXX/XXX Evropskega
parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in razveljavitvi Uredbe
Sveta (ES) št. 834/2007 EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE
STA – ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske
unije, zlasti prvega odstavka člena 42 in člena 43(2) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Evropske komisije, po posredovanju osnutka zakonodajnega akta
nacionalnim parlamentom, ob upoštevanju mnenja Evropskega
ekonomsko-socialnega odbora[9], ob upoštevanju mnenja Odbora regij[10], v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, ob upoštevanju naslednjega: (1) Ekološka pridelava je celotni
sistem upravljanja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje dobre
prakse na področju okolja in podnebnih ukrepov, visoko raven biotske
raznovrstnosti, ohranjanje naravnih virov, uporabo visokih standardov dobrobiti
živali in standardov pridelave v skladu s povpraševanjem vedno večjega
števila potrošnikov po proizvodih, pridelanih z uporabo naravnih snovi in
postopkov. Ekološka pridelava ima tako dvojno družbeno vlogo: po eni strani
oskrbuje specifičen trg in s tem zadovoljuje povpraševanje potrošnikov po
ekoloških proizvodih, po drugi strani pa zagotavlja javno dostopne dobrine in s
tem prispeva k varovanju okolja, dobrobiti živali in razvoju podeželja. (2) Upoštevanje visokih
zdravstvenih in okoljskih standardov ter standardov dobrobiti živali pri
pridelavi ekoloških proizvodov je bistveno povezano z visoko kakovostjo teh
proizvodov. Kot je poudarjeno v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu,
Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o politiki kakovosti
kmetijskih proizvodov[11],
je ekološka pridelava del shem kakovosti kmetijskih proizvodov Unije, skupaj z
geografskimi označbami, zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi in
proizvodi iz najbolj oddaljenih regij Unije, kot je določeno v Uredbi (EU)
št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta[12] ter Uredbi (EU)
št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[13]. V tem smislu si
ekološka pridelava prizadeva doseči enake cilje v okviru skupne kmetijske
politike (v nadaljnjem besedilu: SKP), ki so značilni za vse sheme
kakovosti kmetijskih proizvodov Unije. (3) Zlasti so cilji politike
ekološke pridelave začrtani v ciljih SKP, in sicer z zagotavljanjem, da
kmetje prejmejo pravično povračilo za upoštevanje pravil ekološke
pridelave. Poleg tega vedno večje povpraševanje potrošnikov po ekoloških
proizvodih ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj in širitev trga teh proizvodov
ter s tem za povečanje povračila kmetom, ki se ukvarjajo z ekološko
pridelavo. (4) Ekološka pridelava je sistem,
ki prispeva k vključevanju zahtev glede varstva okolja v SKP in spodbuja
trajnostno kmetijsko pridelavo. Zato so bili v okviru SKP uvedeni ukrepi za
finančno pomoč ekološki pridelavi, nazadnje z Uredbo (EU)
št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[14], in še posebej
okrepljeni z nedavno reformo pravnega okvira politike razvoja podeželja, kot je
določeno v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta[15]. (5) Ekološka pridelava prispeva
tudi k doseganju ciljev okoljske politike Unije, zlasti ciljev iz strategije EU
za biotsko raznovrstnost do leta 2020[16],
sporočila o zeleni infrastrukturi[17],
tematske strategije za tla[18]
in okoljske zakonodaje, kot so direktivi o pticah[19] in habitatih[20], direktiva o nitratih[21], okvirna direktiva o
vodah[22],
direktiva o nacionalnih zgornjih mejah emisij[23]
in direktiva o trajnostni rabi pesticidov[24]. (6) Zaradi ciljev politike Unije o
ekološki pridelavi bi moral biti pravni okvir, oblikovan za izvajanje te
politike, usmerjen v zagotavljanje poštene konkurence in nemotenega delovanja
notranjega trga ekoloških proizvodov ter v ohranjanje in upravičenje
zaupanja potrošnikov v proizvode, ki so označeni kot ekološki. Poleg tega
bi moral stremeti k zagotavljanju pogojev, pod katerimi se bo lahko ta politika
nadalje razvijala skladno z razvojem pridelave in dogajanjem na trgu. (7) Prednostne naloge politike
strategije Evropa 2020, kot so določene v sporočilu Komisije z
naslovom „Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in
vključujočo rast“[25],
vključujejo cilje v zvezi z doseganjem konkurenčnega gospodarstva,
temelječega na znanju in inovacijah, spodbujanjem gospodarstva z visoko
stopnjo zaposlenosti, ki bi zagotovilo socialno in ozemeljsko kohezijo, ter
podpiranjem prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, v katerem se viri
izkoriščajo gospodarno. Politika ekološke pridelave bi torej izvajalcem
dejavnosti morala zagotoviti prava orodja za boljšo opredelitev in promocijo
njihovih proizvodov, hkrati pa bi jih morala ščititi pred nepoštenimi
praksami. (8) Zaradi dinamičnega
razvoja ekološkega sektorja je v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007[26] opredeljena potreba po
prihodnjem pregledu pravil ekološke pridelave Unije ob upoštevanju izkušenj,
pridobljenih z uporabo teh pravil. Rezultati tega pregleda, ki ga je izvedla
Komisija, kažejo, da bi bilo treba pravni okvir Unije, ki ureja ekološko
pridelavo, izboljšati, da bi se oblikovala pravila, ki izpolnjujejo visoka
pričakovanja potrošnikov in so dovolj jasna za tiste, ki so jim namenjena.
Zato bi bilo treba Uredbo (ES) št. 834/2007 razveljaviti in jo
nadomestiti z novo uredbo. (9) Dosedanje izkušnje z
izvajanjem Uredbe (ES) št. 834/2007 kažejo potrebo po jasni
opredelitvi proizvodov, za katere se ta uredba uporablja. Zlasti bi morala
zajemati kmetijske proizvode, vključno s proizvodi iz ribogojstva, navedenimi
v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba).
Poleg tega bi morala zajemati predelane kmetijske proizvode, ki se uporabljajo
kot hrana ali krma, saj dajanje takšnih proizvodov v promet kot ekoloških
proizvodov omogoča kmetijskim proizvodom velike prodajne možnosti,
potrošnikom pa zagotavlja, da prepoznajo ekološko naravo kmetijskih proizvodov,
iz katerih so predelani. Podobno bi ta uredba morala zajemati nekatere druge
proizvode, ki so s kmetijskimi proizvodi podobno tesno povezani kot predelani
kmetijski proizvodi, saj navedeni drugi proizvodi pomenijo velike prodajne
možnosti za kmetijske proizvode ali pa so sestavni del postopka pridelave. V
področje uporabe te uredbe bi bilo treba vključiti tudi morsko sol,
saj se pridobiva z uporabo naravnih postopkov pridelave, njena pridelava pa
prispeva k razvoju podeželja in zato spada med cilje te uredbe. Zaradi jasnosti
bi bilo treba druge proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi,
navesti v prilogi k tej uredbi. (10) Za dopolnitev ali spremembo
nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti
pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe.
Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu opravi ustrezna
posvetovanja, med drugim tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri
pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti sočasno,
pravočasno in ustrezno posredovanje pomembnih dokumentov Evropskemu
parlamentu in Svetu. (11) Da bi se upoštevale nove
metode ali materiali pridelave ali mednarodne zaveze, bi bilo treba na Komisijo
prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s spremembo seznama
drugih proizvodov, ki spadajo v področje uporabe te uredbe. Na ta seznam bi
se lahko uvrstili le proizvodi, ki so tesno povezani s kmetijskimi proizvodi. (12) Zaradi lokalne narave priprave
hrane v obratih javne prehrane se ukrepi držav članic in zasebne sheme
štejejo kot primerni za zagotavljanje delovanja enotnega trga. Zato se ta
uredba ne bi smela uporabljati za hrano, pripravljeno v obratih javne prehrane.
Prav tako ta uredba ne bi smela zajemati proizvodov iz lova in ribolova divjih
živali, saj postopka pridelave ni mogoče v celoti nadzirati. (13) Raziskovalni
projekti so pokazali, da je na trgu ekološke hrane ključno zaupanje
potrošnikov. Dolgoročno lahko pravila, ki niso vredna zaupanja, ogrozijo
zaupanje javnosti in privedejo do nedelovanja trga. Zato bi moral trajnostni
razvoj ekološke pridelave v Uniji temeljiti na preudarnih pravilih pridelave, harmoniziranih
na ravni Unije. Poleg tega bi ta pravila pridelave morala zadovoljiti
pričakovanja izvajalcev in potrošnikov v zvezi s kakovostjo ekoloških
proizvodov in bi morala biti skladna z načeli in pravili iz te uredbe. (14) Ta uredba bi se morala
uporabljati brez poseganja v povezano zakonodajo, kot je zakonodaja na
področju varnosti prehranske verige, zdravja in dobrobiti živali, zdravja
rastlin, rastlinskega razmnoževalnega materiala, označevanja in okolja. V
zvezi z odobritvijo proizvodov in snovi, ki se lahko uporabljajo pri pridelavi
ekoloških proizvodov, je pomembno poudariti, da je treba take proizvode in
snovi najprej odobriti na ravni Unije. Zato bi se morala ta uredba uporabljati
brez poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z odobritvijo in
dajanjem teh proizvodov in snovi v promet. (15) Splošna pravila pridelave iz
te uredbe bi morala načeloma zajemati prepoved uporabe ionizirajočega
sevanja, gensko spremenjenih organizmov (GSO) in proizvodov, pridelanih iz GSO
ali z GSO. Ker so potrošniki vedno bolj zaskrbljeni glede vplivov predelave
živil in njihovega prevoza na okolje, bi bilo treba od izvajalcev dejavnosti v
ekološkem sektorju, razen kmetov in izvajalcev, ki pridelujejo morske alge ali
živali iz ribogojstva, zahtevati, da upravljajo svojo okoljsko
učinkovitost v skladu s harmoniziranim sistemom. Zaradi zmanjšanja
regulativnega bremena za mikropodjetja, kot so opredeljena v Priporočilu
Komisije 2003/361/ES[27],
ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo, je primerno, da se izvzamejo iz te
zahteve. Za zagotavljanje pravilne uporabe splošnih pravil pridelave bi bilo
treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z
določitvijo meril, ki jih mora izpolnjevati sistem ravnanja z okoljem. (16) Tveganje neskladnosti s
pravili ekološke pridelav naj bi bilo večje v kmetijskih gospodarstvih, ki
vključujejo enote, ki se ne upravljajo s pravili ekološke pridelave. Zato
bi se morala vsa kmetijska gospodarstva v Uniji, ki želijo postati ekološka
kmetijska gospodarstva, po ustreznem obdobju preusmeritve v celoti upravljati v
skladu z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo. Za ekološka kmetijska
gospodarstva bi moralo veljati enako obdobje preusmeritve v vseh državah
članicah ne glede na to, ali so v preteklosti upoštevala
kmetijsko-okoljske ukrepe, podprte s sredstvi Unije. Kljub temu pa za zemljišča
v prahi obdobje preusmeritve ni potrebno. Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju
bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v
zvezi z določitvijo pravil, ki dopolnjujejo splošna pravila za
preusmeritev ali dopolnjujejo in spreminjajo posebna pravila za preusmeritev. (17) Oblikovati bi bilo treba
posebna pravila pridelave v zvezi s pridelavo rastlin, živinorejo in
ribogojstvom, vključno s pravili za nabiranje divjih rastlin in morskih
alg, pa tudi v zvezi s pridelavo predelane hrane in krme ter vina in kvasa, da
se zagotovita uskladitev in upoštevanje ciljev in načel ekološke
pridelave. (18) Ker ekološka pridelava rastlin
temelji na prehrani rastlin predvsem prek ekosistema tal, hidroponska pridelava
ne bi smela biti dovoljena. Poleg tega bi ekološka pridelava rastlin morala
vključevati postopke pridelave, ki preprečujejo ali zmanjšujejo
prispevek k onesnaževanju okolja. (19) V zvezi z upravljanjem tal in
gnojenjem bi bilo treba določiti pogoje za uporabo postopkov gojenja
rastlin, ki so dovoljeni pri ekološki pridelavi rastlin, ter za uporabo gnojil
in dodatkov za izboljšanje tal. (20) Uporabo pesticidov bi bilo
treba znatno omejiti. Prednost bi bilo treba dati ukrepom za preprečevanje
škode, ki jo povzročijo škodljivci in plevel, s postopki, pri katerih se
ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, npr. kolobarjenjem. Prisotnost
škodljivcev in plevela bi bilo treba nadzorovati, da se ugotovi, ali je
posredovanje ekonomsko in ekološko upravičeno. Uporaba določenih
fitofarmacevtskih sredstev bi morala biti dovoljena, če takšni postopki ne
zagotavljajo primerne zaščite in če so ta fitofarmacevtska sredstva odobrena
z Uredbo (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[28], potem ko je ocena
pokazala, da so združljiva s cilji in načeli ekološke pridelave,
vključno z omejevalnimi pogoji uporabe, in posledično odobrena v
skladu s to uredbo. (21) Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju
bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v
zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna
pravila pridelave rastlin v zvezi s postopki gojenja rastlin, upravljanjem tal
in gnojenjem, zdravjem rastlin in varstvom rastlin pred škodljivimi organizmi
in plevelom, upravljanjem pridelave gob ter drugih posebnih rastlin in sistemov
pridelave rastlin, izvorom pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala ter
nabiranjem divjih rastlin. (22) Ker je pogoj za živinorejo
vedno upravljanje kmetijskega zemljišča, bi bilo treba prepovedati živinorejo
brez uporabe kmetijskega zemljišča tam, kjer se za pridelavo poljščin
uporablja gnoj. Pri izbiranju ras bi bilo treba upoštevati sposobnosti živali
za prilagajanje lokalnim pogojem, njihovo vitalnost in odpornost na bolezni ter
spodbujati visoko raven biotske raznovrstnosti. (23) Bivalni pogoji ekološke živinoreje
in pridelave živali iz ribogojstva bi morali zadostiti vedenjskim potrebam
živali, vključno z vodnim medijem, kjer je to ustrezno. Določiti bi
bilo treba specifične pogoje nastanitve in živinorejsko prakso za nekatere
živali, vključno s čebelami. Ti pogoji in prakse bi morali
zagotavljati visoko raven dobrobiti živali, ki bi v nekaterih vidikih morali
presegati standarde Unije v zvezi z dobrobitjo živali, ki veljajo za živinorejo
na splošno. Večinoma bi morala imeti živina stalen dostop do površin na
prostem za pašo, take površine na prostem pa bi morale načeloma biti
organizirane po primernem sistemu kolobarjenja. (24) Za preprečevanje
onesnaževanja okolja, zlasti naravnih virov, kot so tla in voda, s hranilnimi
snovmi bi bilo treba določiti zgornjo mejno vrednost za uporabo gnoja in živine
na hektar. To zgornjo mejno vrednost bi bilo treba določiti glede na vsebnost
dušika v gnoju. (25) Pohabljanja, ki
povzročajo stres, poškodbe, bolezni ali trpljenje živali, bi bilo treba
prepovedati. (26) Živino bi bilo treba krmiti s posamičnimi
krmili, pridelanimi v skladu s pravili ekološke pridelave, po možnosti z domačega
kmetijskega gospodarstva, pri tem pa bi bilo treba upoštevati njihove
fiziološke potrebe. Za zadovoljevanje osnovnih prehranskih potreb živine je morda
treba uporabiti nekatere minerale, elemente v sledovih in vitamine, in sicer
pod natančno določenimi pogoji. (27) Skrb za zdravje živali bi
morala temeljiti predvsem na preprečevanju bolezni. Poleg tega bi bilo
treba izvajati posebne čistilne in razkuževalne ukrepe. Preventivna
uporaba kemično sintetiziranih alopatskih zdravil v ekološki vzreji ne bi
smela biti dovoljena, razen v primeru bolezni ali poškodbe živali, ki zahteva
takojšnje zdravljenje, vendar jih je treba uporabiti v najmanjši možni
količini, ki je potrebna za ponovno vzpostavitev dobrobiti živali. Da bi
se potrošnikom zagotovila neoporečnost ekološke vzreje, bi bilo treba v
takšnih primerih omogočiti izvajanje omejevalnih ukrepov, kot je
podvojitev uradne karence po uporabi takšnih zdravil v skladu z ustrezno
zakonodajo Unije. V čebelarstvu je treba določiti posebna pravila za preprečevanje
bolezni in veterinarsko zdravljenje. (28) Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju
bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v
zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna
pravila za živinorejo v zvezi s poreklom živali, namestitvijo živine,
vključno z najmanjšo velikostjo notranjih in zunanjih površin ter
največjim številom živali na hektar, živinorejskimi praksami,
razmnoževanjem, krmo in krmljenjem ter preprečevanjem bolezni in
veterinarskim zdravljenjem. (29) Ta uredba upošteva cilje nove
skupne ribiške politike z zvezi z ribogojstvom, ki je zelo pomembno pri
zagotavljanju trajnostne, dolgoročno zanesljive preskrbe s hrano, rasti in
zaposlovanja, hkrati pa zmanjšuje pritisk na staleže prostoživečih rib
zaradi vse večjega svetovnega povpraševanja po morski hrani.
Sporočilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o strateških smernicah
za trajnostni razvoj ribogojstva v EU iz leta 2013[29] predstavlja glavne
izzive ribogojstva Unije in njegove možnosti za rast. Ekološko ribogojstvo
opredeljuje kot posebno obetaven sektor in predstavlja konkurenčne
prednosti, ki izhajajo iz ekološkega potrjevanja. (30) Ekološko ribogojstvo je v
primerjavi z ekološkim kmetovanjem z dolgoletnimi izkušnjami na ravni kmetij
razmeroma novo področje ekološke pridelave. Zaradi vse večjega
zanimanja potrošnikov za ekološke proizvode iz ribogojstva se bo verjetno vse
več ribogojnic preusmerjalo v ekološko pridelavo. To vodi k več izkušnjam
ter večjemu tehničnemu znanju in razvoju, izboljšave v ekološkem
ribogojstvu pa bi se morale odražati v pravilih pridelave. (31) Za zagotavljanje splošnega
razumevanja, preprečevanje dvoumnosti ter zagotavljanje enotne uporabe
pravil za ekološko gojenje živali iz ribogojstva in ekološko pridelavo morskih
alg bi navedena pravila pridelave morale spremljati nekatere opredelitve v zvezi
z ribogojstvom. (32) Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditve tehničnemu razvoju
bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v
zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna
pravila za pridelavo morskih alg v zvezi z ustreznostjo vodnega medija in
načrtom za trajnostno upravljanje, žetvijo prostorastočih morskih
alg, gojenjem morskih alg ter preprečevanjem obraščanja ter
čiščenjem opreme in objektov za pridelavo, ter z določitvijo
pravil, ki dopolnjujejo posebna pravila gojenja za živali iz ribogojstva v
zvezi z ustreznostjo vodnega medija in načrtom za trajnostno upravljanje,
izvorom živali iz ribogojstva, gojenjem v ribogojstvu, vključno z zaprtimi
vodnimi sistemi, sistemi gojenja in največjo gostoto staleža, razmnoževanjem,
upravljanjem živali iz ribogojstva, krmo in krmljenjem ter preprečevanjem
bolezni in veterinarskim zdravljenjem. (33) Izvajalci dejavnosti, ki
pridelujejo ekološko hrano ali krmo, bi morali upoštevati ustrezne postopke na
podlagi sistematičnega prepoznavanja odločilnih korakov v predelavi
za zagotovitev, da predelani proizvodi izpolnjujejo pravila za ekološko
pridelavo. Ekološki predelani proizvodi bi morali biti proizvedeni po
predelovalnih postopkih, ki zagotavljajo ohranitev ekološke celovitosti in
odločilnih lastnosti proizvoda na vseh stopnjah ekološke pridelave. (34) Oblikovati bi bilo treba določbe
v zvezi s sestavo ekološke predelane hrane. Zlasti bi morala biti takšna hrana
pridelana predvsem iz ekoloških sestavin kmetijskega izvora, z omejeno
možnostjo uporabe nekaterih neekoloških sestavin kmetijskega izvora,
določenih v tej uredbi. Poleg tega bi morale biti za uporabo v pridelavi
ekološke predelane hrane dovoljene le določene snovi, odobrene v skladu s
to uredbo. (35) Zagotoviti bi bilo treba, da
se predelana hrana lahko označi kot ekološka samo, če so ekološke vse
ali skoraj vse sestavine kmetijskega izvora. Vendar bi bilo treba za predelano
hrano, ki vsebuje sestavine kmetijskega izvora, ki ne morejo biti pridobljene
na ekološki način, kot so na primer proizvodi iz lova in ribolova, sprejeti
posebne določbe glede označevanja. Poleg tega bi bilo treba zaradi
obveščanja potrošnikov, preglednosti trga in spodbujanja uporabe ekoloških
sestavin pod določenimi pogoji omogočiti, da se na seznamu sestavin navede
sklicevanje na ekološko pridelavo. (36) Sprejeti bi bilo treba določbe
v zvezi s sestavo ekološke predelane krme ter uporabo določenih snovi in
postopkov pri pridelavi te krme. (37) Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju
bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v
zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna
pravila pridelave za predelano hrano in krmo v zvezi s postopki, ki jih je
treba upoštevati; preventivnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti; sestavo
predelane hrane in krme; čistilnimi ukrepi; dajanjem predelanih proizvodov
v promet, vključno z njihovim označevanjem in identifikacijo;
ločevanjem ekoloških proizvodov, ekoloških sestavin kmetijskega izvora in
ekoloških posamičnih krmil od neekoloških proizvodov, neekoloških sestavin
kmetijskega izvora in neekoloških posamičnih krmil; seznamom neekoloških
sestavin kmetijskega izvora, ki jih je izjemoma dovoljeno uporabiti pri proizvodnji
ekoloških predelanih proizvodov; izračunom deleža sestavin kmetijskega
izvora ter tehnikami, ki se uporabljajo pri pridelavi hrane ali krme. (38) Ekološko vino bi moralo biti v
celoti pridelano iz ekoloških surovin, dovoljene pa bi morale biti le
določene snovi, odobrene v skladu s to uredbo. Določene enološke
prakse, postopke in obdelave bi bilo treba pri pridelavi ekološkega vina
prepovedati. Druge prakse, postopke in obdelave bi bilo treba dovoliti pod
jasno opredeljenimi pogoji. (39) Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditve tehničnemu razvoju
bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v
zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila
pridelave za vino v zvezi z enološkimi praksami in omejitvami. (40) V skladu z Uredbo (ES)
št. 834/2007 kvas sprva ni veljal za sestavino kmetijskega izvora in zato
ni bil upoštevan pri kmetijski sestavi ekoloških proizvodov. Vendar je bil z
Uredbo Komisije (ES) št. 889/2008[30]
uveden obvezen izračun za kvas in proizvodov iz kvasa kot sestavin
kmetijskega izvora za namene ekološke pridelave od 31. decembra 2013,
s čimer se je sektorju omogočilo dovolj časa za prilagoditev
temu pravilu. Na podlagi tega bi se morali pri pridelavi ekološkega kvasa
uporabljati samo ekološki substrati, pri pridelavi ekološkega kvasa, pripravkov
iz kvasa in formulacij kvasa pa bi morale biti dovoljene le določene
snovi. Poleg tega ekološki kvas ne bi smel biti prisoten v ekološki hrani ali
krmi skupaj z neekološkim kvasom. (41) Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo ter prilagoditev tehničnemu razvoju
bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v
zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna
pravila pridelave za ekološki kvas v zvezi s predelavo in substrati, ki se
uporabljajo pri njegovi pridelavi. (42) Za upoštevanje možnih
prihodnjih potreb po posebnih pravilih pridelave za proizvode, katerih
pridelava ne spada v katero od kategorij posebnih pravil pridelave,
določenih v tej uredbi, ter za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in
skladnosti s to uredbo ter posledične prilagoditve tehničnemu razvoju
bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v
zvezi z določitvijo posebnih pravil pridelave za takšne proizvode,
vključno s spremembami in dopolnitvami teh pravil. (43) Uredba (ES)
št. 834/2007 je določila različne izjeme od pravil ekološke
pridelave. Izkušnje, pridobljene z uporabo teh določb, so pokazale, da
takšne izjeme negativno vplivajo na ekološko pridelavo. Zlasti je bilo
ugotovljeno, da že sam obstoj takšnih izjem ovira pridelavo surovin v ekološki
obliki ter da visoka raven dobrobiti živali, ki je povezana z ekološko
pridelavo, ni zagotovljena. Poleg tega upravljanje izjem in nadzor nad njimi za
nacionalne uprave in izvajalce dejavnosti pomenita precejšnje upravno breme. Obstoj
izjem je tudi ustvaril pogoje za izkrivljanje konkurence in ogrozil zaupanje
potrošnikov. Zaradi tega bi bilo treba možnosti dopuščanja izjem od pravil
ekološke pridelave še bolj omejiti in jih dovoliti le v primerih katastrofalnih
razmer. (44) Za omogočanje
nadaljevanja ali ponovnega začetka ekološke pridelave v primerih
katastrofalnih razmer bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da
sprejme določene akte za oblikovanje meril za določitev primerov
katastrofalnih razmer ter posebnih pravil za obravnavo takšnih primerov, za
potrebno spremljanje in za zahteve glede poročanja. (45) Pod določenimi pogoji se
ekološki in neekološki proizvodi lahko zbirajo in prevažajo sočasno. Za
ustrezno ločevanje neekoloških in ekoloških proizvodov med ravnanjem ter
za preprečevanje morebitnega mešanja bi bilo treba sprejeti posebne
določbe. (46) Za zagotavljanje
neoporečnosti ekološke pridelave in prilagoditve tehničnemu razvoju
bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v
zvezi z določitvijo pravil, ki spreminjajo ali dopolnjujejo posebna
pravila za zbiranje, pakiranje, prevoz in skladiščenje ekoloških proizvodov. (47) Uporabo proizvodov in snovi,
kot so fitofarmacevtska sredstva, gnojila, sredstva za izboljšavo tal, hranilne
snovi, sestavine živalske prehrane, aditivi za živila ali krmni dodatki,
pomožna tehnološka sredstva in proizvodi za čiščenje in razkuževanje,
bi bilo treba v ekološki pridelavi kar najbolj omejiti in bi zanjo morali
veljati posebni pogoji iz te uredbe. Enak pristop bi bilo treba uporabiti pri proizvodnji
ekološke predelane hrane v zvezi z uporabo proizvodov in snovi, kot so aditivi
za živila in pomožna tehnološka sredstva. Zato bi bilo treba ob upoštevanju
načel iz te uredbe in določenih meril sprejeti določbe za
opredelitev možne uporabe takšnih proizvodov in snovi v ekološki pridelavi na
splošno ter zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane. (48) Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo pri ekološki pridelavi na splošno in
zlasti pri pridelavi ekološke predelane hrane ter prilagoditev tehničnemu
razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme
določene akte v zvezi z določanjem dodatnih meril za odobritev
uporabe ali umik odobritve uporabe takšnih proizvodov in snovi v ekološki
pridelavi na splošno in zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane ter
drugih zahtev za uporabo takih odobrenih proizvodov in snovi. (49) Ker Unija nima posebnih pravil
o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primeru prisotnosti neodobrenih
proizvodov ali snovi v ekoloških proizvodih, so bili v Uniji oblikovani in
izvedeni različni pristopi. To stanje ustvarja negotovost za izvajalce
dejavnosti, nadzorne organe in izvajalce nadzora. Privede lahko tudi do neenake
obravnave izvajalcev dejavnosti v Uniji in vpliva na zaupanje potrošnikov v
ekološke proizvode. Zato je primerno, da se določijo jasne in enotne
določbe za preprečevanje, da bi se kot ekološki tržili tisti
proizvodi, v katerih so neodobreni proizvodi ali snovi prisotne v količinah,
ki presegajo določene ravni. Te ravni bi bilo treba določiti
ob upoštevanju zlasti Direktive Komisije 2006/125/ES[31] o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in majhne otroke. (50) Za zagotavljanje
učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema
označevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme
določene akte v zvezi s posebnimi merili in pogoji za določitev in
uporabo ravni prisotnosti neodobrenih proizvodov in snovi, tako da se
proizvodi, ki bodo vsebovali neodobrene proizvode ali snovi nad temi najvišjimi
vrednostmi, ne bodo tržili kot ekološki, ter da sprejme določene akte v
zvezi z določitvijo navedenih ravni in njihove prilagoditve
tehničnemu razvoju. (51) Ekološka pridelava temelji na
splošnem načelu omejevanja uporabe surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega
gospodarstva. Kmetje morajo sprejeti ukrepe za preprečitev tveganja
kontaminacije z neodobrenimi proizvodi ali snovmi. Kljub takšnim ukrepom lahko
pride do primerov, ko kmeti svojih proizvodov ne morejo tržiti kot organskih
zaradi nenamerne prisotnosti neodobrenih proizvodov ali snovi. Zato je primerno
državam članicam zagotoviti možnost v skladu s členom 42 Pogodbe, da
dodelijo nacionalna plačila za nadomestilo izgub, do katerih pride v takih
primerih. Poleg tega države članice lahko za delno ali celotno nadomestilo
za takšne izgube uporabijo instrumente skupne kmetijske politike. (52) Za označevanje kmetijskih
proizvodov in živil bi morala veljati splošna pravila iz Uredbe (EU)
št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[32], zlasti določbe
za preprečevanje označevanja, ki bi lahko zmedlo ali zavajalo
potrošnike. Poleg tega bi bilo treba v tej uredbi sprejeti posebne določbe
v zvezi z označevanjem ekoloških proizvodov. Določbe bi morale
ščititi interese izvajalcev dejavnosti v zvezi s pravilno identifikacijo
njihovih proizvodov na trgu in delovanjem v razmerah poštene konkurence ter interese
potrošnikov v zvezi z omogočanjem ozaveščene izbire. (53) Zato bi bilo treba izraze, ki
označujejo ekološke proizvode, zaščititi pred uporabo za označevanje
neekoloških proizvodov po vsej Uniji in neodvisno od uporabljenega jezika.
Zaščita bi morala veljati tudi za običajne izpeljanke ali pomanjševalnice
teh izrazov ne glede na to, ali se uporabljajo samostojno ali skupaj. (54) Da bi se na celotnem trgu
Unije zagotovila jasnost za potrošnike, bi moral biti logotip ekološke
pridelave Evropske unije obvezen za vso predpakirano ekološko hrano, pridelano
v Uniji. Prav tako bi bilo treba omogočiti, da se lahko logotip EU
prostovoljno uporablja za vse ekološke proizvode, ki niso predpakirani in so
pridelani v Uniji, ter vse ekološke proizvode, uvožene iz tretjih držav. V tej
uredbi bi bilo treba določiti vzorec logotipa ekološke pridelave Evropske
unije. (55) Vseeno se zdi primerno, da se
uporaba tega logotipa omeji na proizvode, ki vsebujejo samo ali večinoma
ekološke sestavine, da potrošniki ne bi bili zavedeni, da je ekološki celoten
proizvod. Zato se ne bi smel uporabljati pri označevanju proizvodov iz preusmeritve
ali predelanih proizvodov, pri katerih je ekoloških manj kot 95 % sestavin
kmetijskega izvora. (56) Poleg tega bi bilo treba
potrošnike ob uporabi logotipa ekološke pridelave Evropske unije obvestiti o
kraju, kjer so bile surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod
sestavljen, pridelane, da bi se odpravile nejasnosti o tem, ali ima proizvod
poreklo v Uniji ali ne. V zvezi s tem bi moral biti na etiketi proizvodov iz
ekološkega ribogojstva dovoljen sklic na ribogojstvo in ne sklic na kmetijstvo. (57) Za zagotavljanje jasnosti za
potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom bi bilo treba na
Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s
prilagoditvijo seznama izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo iz te uredbe,
določitvijo posebnih zahtev glede označevanja in sestave, ki veljajo
za krmo in njene sestavine, določitvijo dodatnih pravil o označevanju
in uporabi navedb, določenih v tej uredbi, razen logotipa ekološke
pridelave Evropske unije, ter spremembo logotipa ekološke pridelave Evropske
unije in z njim povezanih pravil. (58) Ekološka pridelava je
verodostojna le, če jo na vseh stopnjah pridelave, predelave in
distribucije spremljata učinkovito preverjanje in nadzor. Za ekološko
pridelavo bi moral veljati uradni nadzor ali druge uradne dejavnosti, ki se
izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. (XXX/XXXX) Evropskega parlamenta
in Sveta[33],
da se preveri skladnost s pravili ekološke pridelave in pravili o
označevanju ekoloških proizvodov. (59) Določiti bi bilo treba posebne
zahteve za zagotavljanje skladnosti s posebnimi pravili za ekološko pridelavo.
Zlasti bi bilo treba sprejeti določbe za obveščanje o dejavnostih
izvajalcev dejavnosti ter za ugotavljanje izvajalcev dejavnosti, ki
izpolnjujejo pravila, ki urejajo ekološko pridelavo in označevanje
ekoloških proizvodov, v okviru sistema potrjevanja. Navedene določbe bi
morale veljati tudi za podizvajalce zadevnih izvajalcev dejavnosti. Preglednost
sistema potrjevanja bi bilo treba zagotoviti tako, da se od držav članic
zahteva javna objava seznama izvajalcev dejavnosti, ki so sporočili svoje
dejavnosti, in pristojbin, ki so bile zaračunane v zvezi z nadzorom skladnosti
s pravili ekološke pridelave. (60) Mali kmetje v Uniji se
soočajo z relativno visokimi stroški inšpekcijskih pregledov in upravnim
bremenom, povezanimi z ekološkim potrjevanjem. Dovoljen bi moral biti sistem
skupinskih potrdil, da se znižajo stroški inšpekcijskih pregledov in izdaje
potrdil ter povezano upravno breme, da se okrepijo lokalne mreže, da se
prispeva k boljšim možnostim prodaje in zagotovijo enaki konkurenčni
pogoji, kot jih imajo izvajalci dejavnosti iz tretjih držav. Zaradi tega bi
bilo treba uvesti in opredeliti koncept „skupine izvajalcev dejavnosti“. (61) Za zagotavljanje
učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema
označevanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme
določene akte v zvezi z zahtevami za vodenje evidenc s strani izvajalcev dejavnosti
ali skupin izvajalcev dejavnosti, zahtevami za objavo seznama izvajalcev
dejavnosti, zahtevami in postopki, ki se uporabijo pri objavi pristojbin,
zaračunanih v povezavi z nadzorom skladnosti s pravili ekološke pridelave,
in pri nadzoru uporabe teh pristojbin s strani pristojnih organov, ter z merili
za opredelitev skupin proizvodov, v zvezi s katerimi bi morali biti izvajalci
dejavnosti upravičeni le do enega potrdila o ekološki pridelavi, ki ga izda
zadevni nadzorni organ ali izvajalec nadzora. (62) Za zagotavljanje
učinkovitega in uspešnega potrjevanja skupine izvajalcev dejavnosti bi
bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v
zvezi z odgovornostmi posameznih članov skupine izvajalcev dejavnosti,
sestavo in velikostjo skupine, kategorijami proizvodov, ki jih prideluje
skupina izvajalcev dejavnosti, pogoji za udeležbo v skupini ter vzpostavitvijo
in delovanjem sistema skupine za notranji nadzor, vključno z obsegom, vsebino
in pogostostjo nadzora. (63) Izkušnje z režimom uvoza
ekoloških proizvodov v Unijo v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 so
pokazale, da obstaja potreba po reviziji navedenega režima, da bi se odzvali na
pričakovanja potrošnikov v zvezi s tem, da uvoženi ekološki proizvodi
izpolnjujejo pravila, enakovredna pravilom Unije, ter za boljše zagotavljanje
dostopa ekoloških proizvodov Unije do mednarodnega trga. Poleg tega je treba
zagotoviti jasnost v zvezi s pravili, ki veljajo za izvoz ekoloških pridelkov, zlasti
z oblikovanjem izvoznega potrdila in sprejetjem določb za izvoz v tretje
države, priznane za namen enakovrednosti v skladu z Uredbo (ES)
št. 834/2007. (64) Dodatno bi bilo treba okrepiti
določbe, ki urejajo uvoz proizvodov, ki so skladni s pravili Unije o
pridelavi in označevanju, ter ob upoštevanju katerih so bili izvajalci
predmet nadzora s strani nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki jih
Komisija priznava kot pristojne za izvajanje nadzora in potrjevanja na
področju ekološke pridelave v tretjih državah. Zlasti bi bilo treba
določiti zahteve glede akreditacijskih organov, ki akreditirajo izvajalce
nadzora za namene uvoza skladnih ekoloških proizvodov v Unijo, s ciljem
zagotavljanja enakih pogojev za nadzor izvajalcev nadzora s strani Komisije.
Poleg tega je treba Komisiji omogočiti, da neposredno stopi v stik z
akreditacijskimi in pristojnimi organi v tretjih državah ter poskrbi za
učinkovitejši nadzor nad nadzornimi organi in izvajalci nadzora. (65) Ohraniti bi bilo treba možnost,
da imajo ekološki proizvodi dostop do trga Unije, čeprav taki proizvodi
niso skladni s pravili Unije o ekološki pridelavi, temveč prihajajo iz
tretjih držav, katerih sistemi ekološke pridelave in nadzora so bili priznani
kot enakovredni sistemom Unije. Vendar bi bilo treba priznavanje enakovrednosti
tretjih držav, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 834/2007,
odobriti le z mednarodnim sporazumom med Unijo in tistimi tretjimi državami, s
katerimi bi se prizadevalo za vzajemno priznavanje enakovrednosti za Unijo. (66) Tretje države, priznane za
namen enakovrednosti v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, bi morale
biti tako priznane tudi po tej uredbi, in sicer v omejenem obdobju, potrebnem
za nemoten prehod na shemo priznavanja na podlagi mednarodnega sporazuma, pod
pogojem, da še naprej zagotavljajo enakovrednost svoje ekološke pridelave in
pravil o nadzoru z ustreznimi veljavnimi pravili Unije ter da izpolnjujejo vse
zahteve v zvezi z nadzorom njihovega priznavanja s strani Komisije. Navedeni nadzor
bi moral temeljiti zlasti na letnih poročilih, ki jih tretje države
pošljejo Komisiji. (67) Izkušnje s shemo nadzornih
organov in izvajalcev nadzora, ki so priznani kot pristojni za izvajanje
nadzora in izdajanje potrdil v tretjih državah za namen uvoza proizvodov z
enakovrednimi jamstvi, kažejo, da so si pravila, ki jih uporabljajo navedeni
nadzorni organi in izvajalci nadzora, med seboj različna in bi jih bilo v
praksi težko šteti za enakovredne ustreznim pravilom Unije. Poleg tega
preveliko število standardov nadzornih organov in izvajalcev nadzora ovira
ustrezen nadzor s strani Komisije. Zato bi bilo treba navedeno shemo
priznavanja enakovrednosti odpraviti. Vendar bi bilo treba navedenim nadzornim
organom in izvajalcem nadzora zagotoviti dovolj časa, da se lahko
pripravijo na pridobitev priznanja za namene uvoza proizvodov, ki izpolnjujejo
pravila Unije. (68) Pogoj za dajanje katerega koli
ekološkega proizvoda, uvoženega v Unijo, v promet v skladu s katerim koli
režimom uvoza iz te uredbe bi morala biti razpoložljivost informacij, potrebnih
za zagotavljanje sledljivosti proizvoda v prehranski verigi. (69) Za zagotavljanje poštene
konkurence med izvajalci dejavnosti, sledljivosti uvoženih proizvodov,
namenjenih dajanju v promet znotraj Unije kot ekoloških, ali preglednosti
postopka priznavanja in nadzora s strani nadzornih organov in izvajalcev
nadzora v okviru uvoza skladnih ekoloških proizvodov ter za zagotavljanje
upravljanja seznama tretjih držav, priznanih za namen enakovrednosti v skladu z
Uredbo (ES) št. 834/2007, bi bilo treba na Komisijo prenesti
pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z dokumenti za carinske
organe v tretjih državah, zlasti izvoznim spričevalom za ekološke
proizvode, kjer je mogoče, v elektronski obliki, dokumenti, potrebnimi za uvoz,
tudi v elektronski obliki, kjer je mogoče, merili za priznavanje ali
odvzem priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora v okviru uvoza
skladnih ekoloških proizvodov ter v zvezi z informacijami, ki jih morajo
posredovati tretje države, priznane v skladu z navedeno uredbo, in ki so
potrebne za nadzor njihovega priznanja in izvajanje nadzora s strani Komisije,
vključno s preverjanjem na kraju samem. (70) Sprejeti bi bilo treba določbo
za zagotavljanje, da ni mogoče omejiti pretoka ekoloških proizvodov, ki so
bili podvrženi nadzoru v eni državi članici in ki so skladni s to uredbo,
v drugi državi članici. Za zagotavljanje nemotenega delovanja enotnega
trga in trgovine med državami članicami bi bilo treba na Komisijo prenesti
pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi z določitvijo pravil o
prostem pretoku ekoloških proizvodov. (71) Za pridobivanje zanesljivih
informacij, potrebnih za izvajanje te uredbe, bi države članice morale
Komisiji vsako leto posredovati potrebne informacije. Zaradi jasnosti in
preglednosti bi države članice morale hraniti posodobljene sezname
pristojnih organov, nadzornih organov in izvajalcev nadzora. Države
članice bi morale sezname nadzornih organov in izvajalcev nadzora dati na
voljo javnosti, Komisija pa bi jih morala vsako leto objaviti. (72) Določiti je treba ukrepe
za zagotovitev nemotenega prehoda na nekatere spremembe pravnega okvira, ki
ureja uvoz ekoloških proizvodov v Unijo, kot jih uvaja ta uredba. Za
zagotovitev nemotenega prehoda s starega na nov pravni okvir bi bilo zlasti treba
na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme določene akte v zvezi s
pravili o obdobjih preusmeritve, ki se začnejo v skladu z Uredbo (ES)
št. 834/2007, in sicer z odstopanjem od splošnega pravila, da prejšnjih
obdobij ni mogoče retroaktivno priznati kot delov obdobja preusmeritve. (73) Poleg tega bi bilo treba določiti
datum poteka priznanja nadzornih organov in izvajalcev nadzora za namen
enakovrednosti, sprejeti pa bi bilo treba tudi določbe za obravnavanje
okoliščin do izteka njihovega priznanja. Sprejeti bi bilo treba tudi
določbe v zvezi z zahtevki iz tretjih držav za namen enakovrednosti, ki so
bili predloženi v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 in ki so v času
začetka veljavnosti te uredbe še v postopku obravnave. (74) Za zagotavljanje upravljanja
seznama nadzornih organov in izvajalcev nadzora, priznanih za namen
enakovrednosti v skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007, ter za pospešitev
zaključka preverjanja zahtevkov iz tretjih držav za priznavanje za namen
enakovrednosti, ki so v času začetka veljavnosti te uredbe še v
postopku obravnave, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme
določene akte v zvezi z informacijami, ki jih morajo posredovati navedeni
nadzorni organi in izvajalci nadzora ter ki so potrebne za nadzor njihovega
priznanja, v zvezi z izvajanjem tega nadzora s strani Komisije ter v zvezi z
vsemi postopkovnimi pravili, potrebnimi za pregled zahtevkov iz tretjih držav,
ki so še v postopku obravnave. (75) Za zagotavljanje enotnih
pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena
pooblastila v zvezi s tehničnimi podrobnostmi za vzpostavitev podatkovne
zbirke sort, za katere je na voljo rastlinski razmnoževalni material, pridelan
s postopkom ekološke pridelave; v zvezi z odobritvijo ali umikom odobritve za
proizvode ali snovi, ki se lahko uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno in
zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane, vključno s postopki, ki jih
je treba upoštevati pri odobritvi, in seznami teh proizvodov in snovi ter,
če je primerno, njihovim opisom, zahtevo glede sestave in pogoji uporabe;
v zvezi s posebnimi in praktičnimi podrobnostmi glede predstavitve,
sestave in velikosti navedb, ki navajajo šifre nadzornih organov in izvajalcev
nadzora, in navedbe kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, dodelitve šifer nadzornim organom in izvajalcem nadzora in
navedbe kraja, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora; v zvezi s podrobnostmi
in specifikacijami glede vsebine in oblike obvestil ter načina, kako
izvajalci dejavnosti in skupine izvajalcev dejavnosti pristojne organe
obveščajo o svojih dejavnostih, in glede oblike objave pristojbin, ki se lahko
zaračunajo za nadzor; v zvezi z izmenjavo informacij med skupinami
izvajalcev dejavnosti in pristojnimi organi, nadzornimi organi in izvajalci
nadzora ter med državami članicami in Komisijo glede priznavanja ali
odvzema priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora, ki so pristojni za
izvajanje nadzora v tretjih državah, ter pripravo seznama teh nadzornih organov
in izvajalcev nadzora in pravil za zagotavljanje uporabe ukrepov v povezavi s
primeri neskladnosti ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost
uvoženih ekoloških proizvodov; v zvezi s pripravo seznama
tretjih držav, priznanih v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES)
št. 834/2007, in spremembo tega seznama ter pravil za
zagotavljanje uporabe ukrepov v povezavi s primeri neskladnosti ali suma
neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov, uvoženih iz navedenih
držav; v zvezi s sistemom za prenos informacij, potrebnih za izvajanje in
spremljanje te uredbe; ter v zvezi s pripravo seznama nadzornih organov in
izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 33(3) Uredbe (ES)
št. 834/2007, ter spremembo tega seznama. Ta pooblastila bi bilo treba
izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in
Sveta[34]. (76) Komisijo bi bilo treba
pooblastiti za sprejemanje izvedbenih aktov, ki se začnejo uporabljati
takoj, kadar je to iz izredno nujnih razlogov potrebno v ustrezno utemeljenih
primerih v zvezi z varstvom pred nepoštenimi praksami ali praksami, ki niso
združljive z načeli in pravili ekološke pridelave, varstvom zaupanja
potrošnikov ali varstvom poštene konkurence med izvajalci dejavnosti, da se
zagotovi uporaba ukrepov v povezavi s primeri neskladnosti ali suma
neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost uvoženih ekoloških proizvodov, nad
katerimi nadzor izvajajo nadzorni organi ali izvajalci nadzora. (77) Za zagotavljanje nemotenega
prehoda s pravil o ekološkem izvoru rastlinskega razmnoževalnega materiala in
živalih za namene razmnoževanja iz Uredbe (ES) št. 834/2007 ter izjem
od pravil pridelave, sprejetih v skladu s členom 22 navedene uredbe,
na nova pravila pridelave za rastline in rastlinske proizvode ter pravila za živinorejo
iz te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da sprejme
določene akte v zvezi z odobritvijo izjem, kjer so izjeme nujne za
zagotovitev dostopa do rastlinskega razmnoževalnega materiala in živih živali
za namene razmnoževanja, ki jih je mogoče uporabiti v ekološki pridelavi
oziroma vzreji. Ker so ti akti prehodni, bi morali veljati omejen čas. (78) Komisija bi morala obravnavati
razpoložljivost ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in živali za
namene razmnoževanja ter Evropskemu parlamentu in Svetu leta 2021 v zvezi
s tem predložiti poročilo. (79) Sprejeti bi bilo treba določbe,
ki bi omogočale izčrpanje zalog proizvodov, ki so bili pridelani v
skladu z Uredbo (ES) št. 834/2007 in dani v promet pred začetkom
veljavnosti te uredbe. (80) Pregled zakonodajnega okvira
za ekološko pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov je pokazal, da
posebne potrebe, povezane z uradnim nadzorom in drugimi uradnimi dejavnostmi,
ki se izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. XXX/XXX (uredba o uradnem
nadzoru), zahtevajo določbe za boljšo obravnavo primerov neskladnosti.
Poleg tega bi bilo treba določbe Uredbe (EU) št. XXX/XXX [uredba
o uradnem nadzoru] v zvezi z nalogami in odgovornostmi pristojnih organov,
odobritvijo in nadzorom pooblaščenih organov, uradnim potrjevanjem,
obveznostmi poročanja in upravno pomočjo prilagoditi posebnim
potrebam sektorja ekološke pridelave. Uredbo (EU) št. XXX/XXX [uredba
o uradnem nadzoru] bi zato bilo treba ustrezno spremeniti. (81) Ker ciljev te uredbe, zlasti
pošteno konkurenco in nemoteno delovanje notranjega trga ekoloških proizvodov
ter zagotavljanje zaupanja potrošnikov v te proizvode in logotip ekološke
pridelave Evropske unije, države članice same ne morejo zadovoljivo
doseči, temveč jih je zaradi potrebne harmonizacije pravil ekološke
pridelave mogoče lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme
ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o
Evropski uniji. Skladno z načelom sorazmernosti iz istega člena ta
uredba ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenih ciljev. (82) Primerno je, da se določi
datum začetka uporabe te uredbe, ki bi izvajalcem dejavnosti omogočil
prilagoditev uvedenim novim zahtevam – SPREJELA NASLEDNJO UREDBO: Poglavje I Predmet urejanja, področje uporabe in
opredelitve pojmov Člen 1 Predmet
urejanja Ta uredba določa načela in pravila ekološke
pridelave ter pravila v zvezi z uporabo označb, ki se sklicujejo na
ekološko pridelavo, pri označevanju in oglaševanju. Člen 2 Področje
uporabe 1. Ta uredba velja za kmetijske
proizvode iz Priloge I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem
besedilu: Pogodba) in za nekatere druge proizvode iz Priloge I k tej
uredbi, če so navedeni kmetijski proizvodi in drugi proizvodi pridelani,
pripravljeni, distribuirani, dani v promet, uvoženi ali izvoženi kot ekološki. Proizvodi iz lova in ribolova divjih živali se ne
štejejo za ekološke proizvode. 2. Ta uredba se uporablja za vse
izvajalce dejavnosti, ki so vključeni v dejavnosti na kateri koli stopnji
pridelave, priprave in distribucije proizvodov iz odstavka 1. Priprava hrane v obratih javne prehrane, kot je
opredeljena v točki (d) člena 2(2) Uredbe (EU)
št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta[35], ni predmet te uredbe. Države članice lahko uporabljajo nacionalna
pravila ali, če teh nimajo, zasebne standarde o označevanju in
nadzoru proizvodov iz dejavnosti priprave hrane v obratih javne prehrane. 3. Ta uredba se uporablja brez
poseganja v povezano zakonodajo Unije na področjih varnosti prehranske
verige, zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin in rastlinskega razmnoževalnega
materiala ter zlasti v Uredbo (EU) št. XX/XXX Evropskega parlamenta
in Sveta[36]
(rastlinski razmnoževalni material) in Uredbo (EU) št. XX/XXXX
Evropskega parlamenta in Sveta[37]
(zaščitni ukrepi proti škodljivim organizmom na rastlinah). 4. Ta uredba se uporablja brez
poseganja v druge posebne določbe Unije v zvezi z dajanjem proizvodov v promet in zlasti
v Uredbo (EU)
št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[38] ter Uredbo (EU)
št. 1169/2011. 5. Za upoštevanje novih
informacij o načinih pridelave, materialov ali mednarodnih zavez se na Komisijo
prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 36,
s katerimi se spremeni seznam proizvodov iz Priloge I. Na ta seznam se lahko
uvrstijo le proizvodi, ki so tesno povezani s kmetijskimi proizvodi. Člen 3 Opredelitve
pojmov V tej uredbi se uporabljajo naslednje
opredelitve pojmov: (1)
„ekološka pridelava“ pomeni postopek pridelave,
skladen z določbami iz te uredbe na vseh stopnjah pridelave, priprave in
distribucije; (2)
pojem „ekološki“ pomeni tisto, kar izvira iz
ekološke pridelave ali je z njo povezano; (3)
„surovina kmetijskega izvora“ pomeni kmetijski
proizvod, ki ni bil podvržen ohranjanju obstojnosti ali predelavi; (4)
„preventivni ukrepi“ pomenijo ukrepe, ki jih je
treba sprejeti za zagotavljanje kakovosti tal, preprečevanje in zatiranje
škodljivih organizmov in plevela ter preprečevanje mešanja s proizvodi ali
snovmi, ki niso odobreni na podlagi te uredbe; (5)
„preusmeritev“ pomeni preusmerjanje z neekološke na
ekološko pridelavo v določenem obdobju; (6)
„izvajalec dejavnosti“ pomeni fizično ali
pravno osebo, ki je odgovorna za zagotavljanje, da vse stopnje pridelave,
priprave in distribucije pod njenim nadzorom izpolnjujejo zahteve iz te uredbe; (7)
„skupina izvajalcev dejavnosti“ pomeni skupino, v
kateri je vsak izvajalec dejavnosti kmet, ki ima kmetijsko gospodarstvo
velikosti do 5 hektarjev kmetijske površine v obdelavi in ki se lahko
poleg pridelave hrane ali krme ukvarja tudi s predelavo hrane ali krme; (8)
„kmet“ pomeni fizično ali pravno osebo ali
skupino fizičnih ali pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, ne glede
na pravni status, ki ga takšni skupini in njenim članom dodeli nacionalna
zakonodaja; (9)
„kmetijska površina“ pomeni kmetijsko površino, kot
je opredeljena v točki (e) člena 4(1) Uredbe (EU)
št. 1307/2013; (10)
„rastlina“ pomeni rastlino, kot je opredeljena v
členu 3(5) Uredbe (ES) št. 1107/2009; (11)
„pridelava rastlin“ pomeni pridelavo kmetijskih
rastlinskih proizvodov, vključno z nabiranjem divjih rastlinskih
proizvodov za komercialne namene; (12)
„rastlinski proizvodi“ pomenijo rastlinske
proizvode, kot so opredeljeni v členu 3(6) Uredbe (ES)
št. 1107/2009; (13)
„škodljivi organizmi“ pomenijo škodljive organizme,
kot so opredeljeni v členu 1(1) Uredbe (EU) št. XX/XXXX
(zaščitni ukrepi proti škodljivim organizmom na rastlinah); (14)
„fitofarmacevtska sredstva“ pomenijo proizvode, kot
so opredeljeni v členu 2 Uredbe (ES) št. 1107/2009; (15)
„živinoreja“ pomeni vzrejo domačih ali
udomačenih kopenskih živali, vključno z žuželkami; (16)
„veranda“ pomeni dodaten, pokrit, neizoliran
zunanji del zgradbe za živino, katerega najdaljša stran je običajno
opremljena z žičnato ograjo ali mrežo ter ima zunanjo klimo, naravno in umetno
razsvetljavo ter nastlana tla; (17)
„ribogojstvo“ pomeni ribogojstvo, kot je
opredeljeno točki (25) člena 4(1) Uredbe (ES)
št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta[39]; (18)
„veterinarsko zdravljenje“ pomeni vsa kurativna ali
preventivna zdravljenja specifične bolezni; (19)
„zdravilo za uporabo v veterinarski medicini“
pomeni zdravilo za uporabo v veterinarski medicini, kot je opredeljeno v
členu 1(2) Direktive 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta[40]; (20)
„priprava“ pomeni postopke ohranjanja obstojnosti
ali predelave ekoloških proizvodov, vključno z zakolom in razkosavanjem
živalskih proizvodov, pakiranjem, označevanjem ali spremembami
označevanja v zvezi z ekološko pridelavo; (21)
„hrana“ pomeni hrano, kot je opredeljena v
členu 2 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in
Sveta[41]; (22)
„krma“ pomeni krmo, kot je opredeljena v členu 3(4)
Uredbe (ES) št. 178/2002; (23)
„posamično krmilo“ pomeni posamično
krmilo, kot je opredeljeno v točki (g) člena 3(2) Uredbe (ES)
št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta[42]; (24)
„krma iz preusmeritve“ pomeni krmo, pridelano v
obdobju preusmeritve, razen krme, ki je bila požeta v 12 mesecih po
pričetku preusmeritve; (25)
„dajanje v promet“ pomeni dajanje v promet, kot je
opredeljeno v členu 3(8) Uredbe (ES) št. 178/2002; (26)
„sledljivost“ pomeni sledljivost, kot je
opredeljena v členu 3(15) Uredbe (ES) št. 178/2002; (27)
„faza pridelave, priprave in distribucije“ pomeni
katero koli fazo od vključno primarne pridelave ekološkega proizvoda do
vključno skladiščenja, predelave, prevoza, prodaje ali dobave
končnemu potrošniku ter po potrebi označevanje, oglaševanje, uvoz,
izvoz in dejavnosti podnaročil; (28)
„katastrofalne razmere“ pomenijo razmere, ki so
posledica „slabih vremenskih razmer“, „okoljske nesreče“, „naravne
nesreče“ ali „katastrofičnega dogodka“, kot je opredeljeno v
točkah (h), (j), (k) oziroma (l) člena 2(1) Uredbe (EU)
št. 1305/2013; (29)
„sestavina“ pomeni sestavino, kot je opredeljena v
točki (f) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011; (30)
„označevanje“ pomeni označevanje, kot je
opredeljeno v točki (j) člena 2(2) Uredbe (EU)
št. 1169/2011; (31)
„oglaševanje“ pomeni vsako predstavitev ekoloških
proizvodov za javnost na kakršen koli drug način kot z označbo,
katere namen je vplivati na ali za katero je verjetno, da bo vplivala na in
oblikovala odnos, mnenje in vedenje, da bi se neposredno ali posredno
povečala prodaja ekoloških proizvodov; (32)
„pristojni organi“ pomenijo pristojne organe, kot so
opredeljeni v členu 2(5) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba
o uradnem nadzoru]; (33)
„nadzorni organ“ pomeni nadzorni organ za ekološko
pridelavo in označevanje ekoloških proizvodov, kot je opredeljen v
členu 2(39) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba o uradnem
nadzoru]; (34)
„izvajalec nadzora“ pomeni pooblaščeni organ, kot
je opredeljen v členu 2(38) Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba
o uradnem nadzoru], in tudi izvajalec, ki ga Komisija ali tretja država, ki
jo priznava Komisija, priznava za izvajanje nadzora v tretjih državah v zvezi z
uvozom ekoloških proizvodov v Unijo; (35)
„neskladnost“ pomeni
neskladnost s to uredbo; (36)
„gensko spremenjeni organizem“ pomeni gensko
spremenjeni organizem, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2001/18/ES
Evropskega parlamenta in Sveta[43],
ki ni pridobljen s tehnikami genskega spreminjanja iz Priloge I.B k
navedeni direktivi (v nadaljnjem besedilu: GSO); (37)
„pridelano iz GSO“ pomeni delno ali v celoti
pridobljeno iz GSO, vendar ne vsebuje GSO in iz njih ni sestavljeno; (38)
„pridelano z GSO“ pomeni pridobljeno z uporabo GSO
kot zadnjim živim organizmom v postopku pridelave, vendar ne vsebuje GSO in iz
njih ni sestavljeno; (39)
„aditiv za živilo“ pomeni aditiv za živilo, kakor
je opredeljen v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES)
št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[44]; (40)
„krmni dodatek“ pomeni krmni dodatek, kot je
opredeljen v točki (a) člena 2(2) Uredbe (ES)
št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta[45]; (41)
„enakovrednost“ pomeni doseganje enakih ciljev in
izpolnjevanje enakih načel z uporabo pravil, ki zagotavljajo enako raven
zagotavljanja skladnosti; „pomožno tehnološko sredstvo“ pomeni pomožno
tehnološko sredstvo, kot je opredeljeno v točki (b)
člena 3(2) Uredbe (ES) št. 1333/2008; (42)
„encim za živilo“ pomeni encim za živilo, kot je
opredeljen v točki (a) člena 3(2) Uredbe (ES)
št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[46]; (43)
„ionizirajoče sevanje“ pomeni
ionizirajoče sevanje, kot je opredeljeno v členu 1 Direktive
Sveta 96/29/Euratom[47]. Poglavje II Načela ekološke pridelave Člen 4 Splošna
načela Ekološka pridelava je sistem trajnostnega
upravljanja kmetovanja, ki temelji na naslednjih splošnih načelih: (a)
spoštovanje naravnih sistemov in ciklov ter
ohranjanje in krepitev stanja tal, vode, zraka in biotske raznovrstnost,
zdravja rastlin in živali ter ravnovesja med njimi; (b)
prispevanje k visoki ravni biotske raznovrstnosti; (c)
odgovorno izkoriščanje energije in naravnih
virov, na primer vode, tal, organskih snovi in zraka; (d)
spoštovanje strogih standardov dobrobiti živali in
zlasti zadovoljevanje vrstno-specifičnih vedenjskih potreb živali; (e)
ustrezno oblikovanje in upravljanje bioloških
postopkov, osnovanih na ekoloških sistemih, ki uporabljajo naravne vire iz tega
sistema s postopki, ki: (i) uporabljajo žive organizme in mehanske
postopke pridelave; (ii) uporabljajo gojenje rastlin v zemlji in
živinorejo ali se ukvarjajo z ribogojstvom, ki je v skladu z načelom
trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov; (iii) izključujejo uporabo GSO in
proizvodov, pridelanih iz GSO ali z GSO, z izjemo zdravil za uporabo v veterinarski
medicini; (iv) temeljijo na uporabi preventivnih
ukrepov, kjer je primerno; (f)
omejevanje uporabe kakršnih koli surovin, ki ne
izvirajo s kmetijskega gospodarstva. Če so te zahtevane ali če
ustrezni načini upravljanja ali postopki iz točke (e) ne
obstajajo, so omejene na: (i) surovine iz ekološke pridelave; (ii) naravne ali naravno pridobljene snovi; (iii) slabo topna mineralna gnojila; (g)
prilagajanje, po potrebi in v okviru te uredbe,
postopka pridelave zaradi upoštevanja zdravstvenega stanja, regionalnih razlik
v ekološkem ravnovesju, podnebju in lokalnih pogojih, stopenj razvoja in
specifičnih živinorejskih praks. Člen 5 Posebna
načela, ki veljajo za kmetijske dejavnosti in ribogojstvo Na področju kmetijskih dejavnosti in
ribogojstva ekološka pridelava zlasti temelji na naslednjih posebnih
načelih: (a)
ohranjanje in izboljševanje življenja v tleh in
naravne rodovitnosti tal, stabilnosti tal, zmogljivosti zadrževanja vode in
biotske raznovrstnosti tal, preprečevanje in odpravljanje izgube organskih
snovi iz tal, zbijanja in erozije tal ter hranjenje rastlin primarno prek
ekosistema tal; (b)
omejitev uporabe neobnovljivih virov in surovin, ki
ne izvirajo s kmetijskega gospodarstva, tako da se uporabljajo v kar najmanjši
meri; (c)
odpadki in stranski proizvodi rastlinskega in
živalskega izvora se reciklirajo kot surovina pri pridelavi rastlin in živinoreji; (d)
ohranjanje zdravja rastlin s preventivnimi ukrepi,
zlasti z izborom ustreznih vrst, sort ali heterogenih materialov, odpornih na
škodljive organizme in bolezni, ustreznim kolobarjenjem, mehanskimi in
fizičnimi postopki ter zaščito naravnih sovražnikov škodljivih
organizmov; (e)
izbira ras ob upoštevanju njihove sposobnosti
prilagajanja lokalnim razmeram, njihove vitalnosti in odpornosti na bolezni
oziroma zdravstvene težave; ukvarjanje z živinorejo, ki je prilagojena lokaciji
in povezana z zemljo; uporaba živinorejskih praks, ki krepijo imunski sistem
živali in povečujejo naravno zaščito živali pred boleznimi, zlasti z
redno telesno aktivnostjo ter po potrebi dostopom do površin na prostem in pašnikov; (f)
skrb za visoko raven dobrobiti živali in upoštevanje
vrstno-specifičnih potreb; (g)
krmljenje živine z ekološko krmo, ki je sestavljena
iz sestavin kmetijskega izvora iz ekološke pridelave in naravnih snovi
nekmetijskega izvora; (h)
izključitev genskega inženirstva, kloniranja živali,
inducirane poliploidije in ionizirajočega sevanja iz celotne ekološke
prehranske verige; (i)
dolgoročno zdravje vodnega okolja in kakovost
okoliških vodnih in kopenskih ekosistemov; (j)
hranjenje vodnih organizmov s krmo, pridobljeno s
trajnostnim izkoriščanjem ribolovnih virov v skladu z Uredbo (EU)
št. 1380/2013, ali z ekološko krmo, ki je sestavljena iz sestavin
ekološkega kmetijskega izvora, vključno z ekološkim ribogojstvom, in iz
naravnih snovi nekmetijskega izvora. Člen 6 Posebna
načela, ki se uporabljajo za predelavo ekološke hrane in krme Pridelava ekološke predelane hrane in krme
temelji zlasti na naslednjih posebnih načelih: (a)
pridelava ekološke hrane iz ekoloških sestavin
kmetijskega izvora; (b)
pridelava ekološke krme iz ekoloških
posamičnih krmil; (c)
omejitev uporabe aditivov za živila, neekoloških
sestavin s pretežno tehnološko in senzorično funkcijo ter mikrohranil in
pomožnih tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in
le, če je to tehnično nujno potrebno ali če služi določenim
prehranskim namenom; (d)
omejitev uporabe krmnih dodatkov in pomožnih
tehnoloških sredstev, tako da se uporabljajo v kar najmanjši meri in le,
če je to nujno potrebno iz tehničnih ali zootehniških razlogov ali če
služi določenim prehranskim namenom; (e)
izključitev snovi in predelovalnih postopkov,
ki bi lahko bili zavajajoči glede prave narave proizvoda; (f)
skrbno predelovanje hrane ali krme, po možnosti z uporabo
bioloških, mehanskih in fizičnih postopkov. Poglavje III Pravila pridelave Člen 7 Splošna
pravila pridelave 1. Izvajalci dejavnosti
upoštevajo naslednja splošna pravila pridelave: (a)
upravljanje celotnega kmetijskega gospodarstva ali
ribogojstva je skladno z zahtevami, ki veljajo za ekološko pridelavo; (b)
na področju ekološkega kmetovanja in
ribogojstva se lahko uporabljajo le proizvodi in snovi, odobreni v skladu s členom 19,
pod pogojem, da sta bila zadevni proizvod ali snov odobrena za uporabo v
kmetijstvu in ribogojstvu v zadevni državi članici v skladu z ustreznimi
določbami zakonodaje Unije in, kjer je primerno, ustreznimi nacionalnimi
določbami, ki temeljijo na zakonodaji Unije, razen če je v točki 2.2
dela IV in točki 1.3 dela VI Priloge II določeno drugače; (c)
uporaba ionizirajočega sevanja pri obdelavi
ekološke hrane, krme ali surovin, uporabljenih v ekološki hrani ali krmi, je
prepovedana; (d)
izvajalci dejavnosti v ekološkem sektorju, razen
mikropodjetij, kmetov in izvajalcev, ki pridelujejo morske alge ali živali iz
ribogojstva, vzpostavijo sistem ravnanja z okoljem, da izboljšajo svojo
okoljsko učinkovitost. 2. Za zagotavljanje pravilne
uporabe splošnih pravil pridelave se na Komisijo prenese pooblastilo, da
sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z
določitvijo meril, ki jih mora izpolnjevati sistem ravnanja z okoljem iz
točke (d) odstavka 1. Ta merila upoštevajo posebnosti malih in
srednjih podjetij. Člen 8 Preusmeritev 1. Kmetje in izvajalci, ki
pridelujejo morske alge ali živali iz ribogojstva, upoštevajo obdobje
preusmeritve. V času obdobja preusmeritve uporabljajo pravila ekološke
pridelave iz te uredbe, zlasti posebna pravila za preusmeritev iz
Priloge II. 2. Obdobje preusmeritve se
začne šele takrat, ko kmet ali izvajalec, ki prideluje morske alge ali
živali iz ribogojstva, v skladu s to uredbo pristojne organe obvesti o svoji
dejavnosti. (2a) Z odstopanjem od odstavka 2 v primerih, da je
bilo zemljišče puščeno v prahi pred priglasitvijo iz člena 24(1)
vsaj za obdobje, potrebno za preusmeritev, in pod pogojem, da so izpolnjene vse
druge ustrezne zahteve, za to zemljišče v prahi obdobje preusmeritve ni
potrebno. 3. Prejšnja obdobja se ne smejo
retroaktivno priznati kot del obdobja preusmeritve. 4. Proizvodi, pridelani v
obdobju preusmeritve, se ne tržijo kot ekološki. 5. Z odstopanjem od
člena 7(1)(a) se kmetijsko gospodarstvo v obdobju preusmeritve lahko razdeli
na jasno ločene enote, ki pa se vse ne upravljajo v skladu z ekološko
pridelavo. V zvezi z živino so v obdobju preusmeritve v ekološko vzrejo lahko vključene
različne živalske vrste. Pri ribogojstvu gre lahko pri tem za iste vrste,
če so ribogojna območja ustrezno ločena. V zvezi z rastlinami so
v obdobju preusmeritve lahko v ekološko pridelavo vključene različne
sorte, ki jih je mogoče zlahka razlikovati. 6. Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo glede ekološke pridelave in prilagoditev
tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme
delegirane akte v skladu s členom 36, ki dopolnjujejo pravila iz tega
člena ali dopolnjujejo in spreminjajo pravila iz Priloge II v zvezi s
preusmeritvijo. Člen 9 Prepoved
uporabe GSO 1. GSO in proizvodi, pridelani
iz GSO ali z GSO, se v ekološki pridelavi ne uporabljajo v hrani ali krmi ali
kot hrana, krma, pomožna tehnološka sredstva, fitofarmacevtska sredstva,
gnojila, dodatki za izboljšanje tal, rastlinski razmnoževalni material,
mikroorganizmi ali živali. 2. Za namene odstavka 1 in
v zvezi z GSO ali proizvodi, pridelanimi iz GSO ali z GSO, za hrano in krmo se
lahko izvajalci dejavnosti zanašajo na označbe, s katerimi je opremljen
proizvod, ali na kateri koli drug spremni dokument, pritrjen ali priložen v skladu
z Direktivo 2001/18/ES, Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega
parlamenta in Sveta[48]
ali Uredbo (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta[49]. 3. Izvajalci lahko
predpostavljajo, da v proizvodnji kupljene hrane in krme niso bili uporabljeni
GSO ali proizvodi, pridelani iz GSO ali z GSO, če ti na zadevnih
proizvodih ali v spremni listini niso označeni v skladu z uredbama iz
odstavka 2, razen če razpolagajo z informacijami, da označevanje
zadevnih proizvodov ni v skladu z navedenimi uredbami. Člen 10 Pravila
pridelave rastlin 1. Izvajalci dejavnosti, ki
pridelujejo rastline ali rastlinske proizvode, upoštevajo zlasti posebna
pravila pridelave iz dela I Priloge II. 2. Vsaka država članica
zagotovi vzpostavitev računalniško podprte podatkovne zbirke sort in
heterogenega materiala v skladu z Uredbo (EU) št. XX/XXX (zakonodaja
o rastlinskem razmnoževalnem materialu), za katere je na njenem ozemlju na
voljo rastlinski razmnoževalni material, pridelan s postopkom ekološke
pridelave. 3. Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo rastlin ter
prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da
sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali dopolnjujejo
posebna pravila pridelave rastlin v zvezi s: (a)
postopki gojenja; (b)
upravljanjem tal in gnojenjem; (c)
zdravjem rastlin in zatiranjem škodljivih organizmov
in plevela; (d)
upravljanjem pridelave gob ter drugih posebnih
sistemov rastlin in sistemov pridelave rastlin; (e)
izvorom rastlinskega razmnoževalnega materiala; (f)
nabiranjem divjih rastlin. 4. Komisija sprejme izvedbene
akte, ki določajo tehnične podrobnosti za vzpostavitev podatkovne
zbirke iz odstavka 2. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom
pregleda iz člena 37(2). Člen 11 Pravila za živinorejo 1. Živinorejci upoštevajo zlasti
posebna pravila za vzrejo iz dela II Priloge II. 2. Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko živinorejo ter
prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da
sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali
dopolnjujejo posebna pravila za živinorejo v zvezi s: (a)
poreklom živali; (b)
namestitvijo živine, vključno z minimalnimi
notranjimi in zunanjimi površinami ter največjim številom živali na
hektar; (c)
živinorejskimi praksami; (d)
razmnoževanjem; (e)
krmo in krmljenjem; (f)
preprečevanjem bolezni in veterinarskim
zdravljenjem. Člen 12 Pravila
pridelave za morske alge in živali iz ribogojstva 1. Izvajalci dejavnosti, ki
pridelujejo morske alge in živali iz ribogojstva, upoštevajo zlasti posebna
pravila pridelave iz dela III Priloge II. 2. Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo morskih alg
ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da
sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali
dopolnjujejo posebna pravila pridelave za morske alge v zvezi z: (a)
ustreznostjo vodnega medija in načrtom za
trajnostno upravljanje; (b)
žetvijo prostorastočih morskih alg; (c)
gojenjem morskih alg; (d)
preprečevanjem obraščanja ter
čiščenjem opreme in objektov za pridelavo. 3. Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z gojenjem živali iz ekološkega
ribogojstva ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese
pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki
spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila gojenja živali iz ribogojstva v
zvezi z: (a)
ustreznostjo vodnega medija in načrtom za
trajnostno upravljanje; (b)
poreklom živali iz ribogojstva; (c)
gojenjem v ribogojstvu, vključno z zaprtimi
vodnimi sistemi, sistemi gojenja, največjo gostoto staleža in, kjer je
primerno, najmanjšo gostoto staleža; (d)
razmnoževanjem; (e)
upravljanjem živali iz ribogojstva; (f)
krmo in krmljenjem; (g)
preprečevanjem bolezni in veterinarskim
zdravljenjem. Člen 13 Pravila
pridelave za predelano hrano in krmo 1. Izvajalci dejavnosti, ki
pridelujejo predelano hrano in krmo, upoštevajo zlasti posebna pravila
pridelave iz dela IV Priloge II. 2. Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi s proizvodnjo ekološko predelane
hrane in krme ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese
pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki
spreminjajo ali dopolnjujejo posebna pravila pridelave za predelano hrano in
krmo v zvezi s: (a)
postopki, ki jih je treba upoštevati; (b)
preventivnimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti; (c)
sestavo in pogoji uporabe predelane hrane in krme,
vključno s proizvodi in snovmi, ki se lahko uporabljajo v predelani hrani
in krmi; (d)
čistilnimi ukrepi; (e)
dajanjem predelanih proizvodov v promet,
vključno z njihovim označevanjem in identifikacijo; (f)
ločevanjem ekoloških proizvodov, ekoloških
sestavin kmetijskega izvora in ekoloških posamičnih krmil od neekoloških
proizvodov, neekoloških sestavin kmetijskega izvora in neekoloških
posamičnih krmil; (g)
seznamom neekoloških sestavin kmetijskega izvora,
ki se lahko izjemoma uporabljajo pri proizvodnji ekoloških predelanih
proizvodov; (h)
izračunom deleža sestavin kmetijskega izvora
iz člena 21(3)(a)(ii) in (b); (i)
tehnikami, ki se uporabljajo pri predelavi hrane
ali krme. Člen 14 Pravila
pridelave za vino 1. Izvajalci dejavnosti, ki
pridelujejo proizvode vinskega sektorja, upoštevajo zlasti posebna pravila
pridelave iz dela V Priloge II. 2. Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi s pridelavo ekološkega vina ter
prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da
sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali
dopolnjujejo posebna pravila pridelave za vino v zvezi z enološkimi postopki in
omejitvami. Člen 15 Pravila
pridelave za kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma 1. Izvajalci dejavnosti, ki
pridelujejo kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma, upoštevajo zlasti posebna
pravila pridelave iz dela VI Priloge II. 2. Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo kvasa ter
prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da
sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali
dopolnjujejo posebna pravila pridelave za kvas v zvezi s predelavo in
uporabljenimi substrati. Člen 16 Pravila
pridelave za druge proizvode Za upoštevanje možne prihodnje potrebe po
posebnih pravilih pridelave za proizvode, ki niso proizvodi iz
členov 10 do 15, ter za zagotavljanje kakovosti, sledljivosti in
skladnosti s to uredbo v zvezi z ekološko pridelavo navedenih drugih proizvodov
ter prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da
sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki spreminjajo ali
dopolnjujejo Prilogo II v zvezi s posebnimi pravili pridelave za navedene
proizvode. Člen 17 Sprejetje
pravil pridelave za izjemne primere Za omogočanje nadaljevanja ali ponovnega
začetka ekološke pridelave v primerih katastrofalnih razmer in ob
upoštevanju načel iz poglavja II se na Komisijo prenese pooblastilo,
da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki oblikujejo merila
za določitev primerov katastrofalnih razmer ter posebnih pravil za
obravnavo takšnih primerov, spremljanje in zahteve glede poročanja. Člen 18 Zbiranje,
pakiranje, prevoz in skladiščenje 1. Ekološki proizvodi se zbirajo, pakirajo,
prevažajo in skladiščijo v skladu s pravili iz Priloge III. 2. Za zagotavljanje neoporečnosti
ekološke pridelave in prilagoditev tehničnemu razvoju se na Komisijo
prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36,
ki spreminjajo ali dopolnjujejo pravila iz Priloge III. Člen 19 Odobritev proizvodov
in snovi, ki se uporabljajo v ekološki pridelavi 1. Komisija lahko določene
proizvode in snovi odobri za uporabo v ekološki pridelavi in jih uvrsti na
omejevalni seznam za naslednje namene: (a)
kot fitofarmacevtska sredstva; (b)
kot gnojila, sredstva za izboljšavo tal in hranilne
snovi; (c)
kot posamična krmila; (d)
kot krmne dodatke in pomožna tehnološka sredstva; (e)
kot sredstva za čiščenje in razkuževanje
ribnikov, kletk, bazenov, kanalov, zgradb in obratov za vzrejo živali; (f)
kot sredstva za čiščenje in razkuževanje
v zgradbah in obratih, ki se uporabljajo za pridelavo rastlin, vključno s skladiščenjem
na kmetijskem gospodarstvu. Zlasti lahko Komisija določene proizvode in snovi odobri za
uporabo v proizvodnji ekološke predelane hrane in jih uvrsti na omejevalni seznam
za naslednje namene: (a)
kot aditive za živila, encime za živila in pomožna
tehnološka sredstva; (b)
kot pomožna tehnološka sredstva za pridelavo kvasa
in proizvodov iz kvasa. 2. Za odobritev proizvodov in
snovi iz prvega pododstavka odstavka 1 za uporabo v ekološki pridelavi
veljajo načela iz poglavja II in naslednja merila, ki se ovrednotijo
kot celota: (a)
njihova uporaba je nujna za trajnostno pridelavo in
ključna za njihovo namembnost; (b)
vsi proizvodi in snovi so rastlinskega, živalskega,
mikrobiološkega ali mineralnega izvora, razen kadar proizvodi ali snovi iz teh
virov niso na voljo v zadostni količini ali niso dovolj kakovostni ali
če niso na voljo alternativni proizvodi oziroma snovi; (c)
v primeru proizvodov iz točke (a) prvega
pododstavka odstavka 1 velja naslednje: (i) njihova
uporaba je nujna za obvladanje škodljivega organizma, za katerega druge
biološke, fizične ali razmnoževalne alternative ali obdelovalni postopki
ali druge učinkovite upravljavske prakse niso na voljo; (ii) če proizvodi
niso rastlinskega, živalskega, mikrobiološkega ali mineralnega izvora in niso
identični svoji naravni obliki, se lahko odobrijo le, če pogoji za
njihovo uporabo izključujejo kakršen koli neposreden stik z užitnimi deli
rastline; (d)
v primeru proizvodov iz točke (b) prvega
pododstavka odstavka 1 je njihova uporaba nujna za pridobitev ali ohranitev
rodovitnosti tal ali za zadovoljitev posebnih prehranskih potreb rastlin ali za
specifične namene izboljšanja tal; (e)
v primeru proizvodov iz točk (c) in (d)
prvega pododstavka odstavka 1 velja naslednje: (i) njihova
uporaba je nujna za ohranitev zdravja, dobrobiti in vitalnosti živali ter
prispevajo k primerni prehrani, ki zadovolji fiziološke in vedenjske potrebe
zadevne vrste, oziroma je njihova uporaba nujna za pridelavo ali zagotavljanje
obstojnosti krme, ker pridelava ali zagotovitev obstojnosti krme ni mogoča
brez uporabe teh snovi; (ii) krma
mineralnega izvora, elementi v sledovih, vitamini ali provitamini so naravnega
izvora, razen kadar proizvodi ali snovi iz teh virov niso na voljo v zadostni
količini ali niso dovolj kakovostni ali če niso na voljo alternativni
proizvodi oziroma snovi. Za odobritev proizvodov in snovi iz drugega
pododstavka odstavka 1 za uporabo v pridelavi ekološke predelane hrane
veljajo načela iz poglavja II in naslednja merila, ki se ovrednotijo
kot celota: (a)
nadomestni proizvodi in snovi, odobreni v skladu s
tem členom, niso na voljo; (b)
brez njihove uporabe ne bi bilo mogoče
pridelati ali zagotoviti obstojnosti hrane ali izpolniti prehranskih zahtev,
določenih na podlagi zakonodaje Unije; (c)
najti jih je mogoče v naravi in so bili morda
predmet le mehanske, fizične, biološke, encimske ali mikrobiološke
obdelave, razen če taki proizvodi in snovi iz takih virov na trgu niso na
voljo v zadostni količini ali niso dovolj kakovostni. Odobritev uporabe kemično sintetiziranih proizvodov ali snovi je
strogo omejena na primere, kadar bi uporaba surovin, ki ne izvirajo s kmetijskega
gospodarstva, navedenih v členu 4(f), privedla do nesprejemljivih
posledic za okolje. 3. Za zagotavljanje kakovosti,
sledljivosti in skladnosti s to uredbo pri ekološki pridelavi na splošno in
zlasti pri proizvodnji ekološke predelane hrane ter prilagoditev
tehničnemu razvoju se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme
delegirane akte v skladu s členom 36 za določitev dodatnih meril
za odobritev uporabe ali umik odobritve uporabe proizvodov in snovi iz odstavka 1
v ekološki pridelavi na splošno in zlasti v proizvodnji ekološke predelane
hrane ter drugih zahtev in pogojev za uporabo takih odobrenih proizvodov in
snovi. 4. Če država članica
meni, da bi bilo treba proizvod ali snov uvrstiti na seznam odobrenih
proizvodov in snovi iz odstavka 1 oziroma ga/jo z njega umakniti ali da bi
bilo treba spremeniti specifikacije o uporabi, navedene v pravilih pridelave,
zadevna država članica zagotovi, da se dokumentacija, v kateri so navedeni
razlogi za uvrstitev, umik ali spremembe, pošlje Komisiji in državam
članicam po uradni poti. Zahteve za spremembo ali umik objavijo države članice. 5. Komisija sprejme izvedbene
akte, s katerimi odobri ali odvzame odobritev proizvodov in snovi, ki se lahko
uporabljajo v ekološki pridelavi na splošno, ter proizvodov in snovi, ki se
lahko uporabljajo zlasti v proizvodnji ekološke predelane hrane, ter s katerimi
določi postopke, ki jih je treba upoštevati pri odobritvi in seznamih
navedenih proizvodov in snovi, vključno z, če je primerno, njihovim
opisom, zahtevo glede sestave in pogoji uporabe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo
v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2). Člen 20 Prisotnost
neodobrenih proizvodov ali snovi 1. Proizvodi, v katerih se
odkrije prisotnost proizvodov ali snovi, ki niso bile odobrene v skladu s
členom 19, in ta prisotnost presega ravni, določene zlasti ob
upoštevanju Direktive 2006/125/ES, se ne tržijo kot ekološki. 2. Za zagotavljanje
učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema
označevanja se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte
v skladu s členom 36 v zvezi s posebnimi merili in pogoji za uporabo
ravni iz odstavka 1 ter v zvezi z določitvijo teh ravni in njihovo
prilagoditvijo tehničnemu razvoju. 3. Z odstopanjem od člena
211(1) Uredbe (EU) št. 1308/2013 in na podlagi dovoljenja, ki ga Komisija
sprejme brez uporabe postopka iz člena 37(2) ali (3) te uredbe, lahko
države članice kmetom dodelijo nacionalna plačila za nadomestilo
izgub, ki so jim nastale zaradi kontaminacije njihovih kmetijskih proizvodov z
neodobrenimi proizvodi ali snovmi, zaradi česar navedenih proizvodov ne
morejo tržiti kot organske, pod pogojem, da so kmeti sprejeli vse ustrezne
ukrepe za preprečitev tveganja za takšno kontaminacijo. Poleg tega države
članice lahko za delno ali celotno nadomestilo za takšne izgube uporabijo
instrumente skupne kmetijske politike. Poglavje IV Označevanje Člen 21 Uporaba
izrazov, ki se nanašajo na ekološko pridelavo 1. V tej uredbi se šteje, da je
proizvod označen z izrazi, ki se sklicujejo na ekološko pridelavo, če
so pri označevanju, v reklamnem gradivu ali poslovnih dokumentih takšen
proizvod, njegove sestavine ali posamična krmila opisani z izrazi, iz
katerih lahko kupec sklepa, da so proizvod, njegove sestavine ali
posamična krmila pridobljeni v skladu s pravili iz te uredbe. Zlasti se
lahko izrazi iz Priloge IV, njihove izpeljanke ali pomanjševalnice, kot
sta „bio“ in „eko“, posamično ali skupaj uporabljajo po vsej Uniji v katerem
koli jeziku iz Priloge IV za označevanje in oglaševanje proizvodov,
ki izpolnjujejo zahteve te uredbe. 2. V zvezi s proizvodi iz
člena 2(1) se izrazi iz odstavka 1 tega člena ne
uporabljajo nikjer v Uniji in v nobenem jeziku iz Priloge IV za
označevanje in oglaševanje proizvoda ter za poslovne dokumente proizvoda,
ki ne izpolnjuje zahtev, določenih s to uredbo. Poleg tega se ne uporabljajo izrazi, vključno z izrazi, ki se uporabljajo
v blagovnih znamkah, ali prakse, ki se uporabljajo za označevanje ali
oglaševanje, ki bi lahko zavedli potrošnika ali uporabnika zaradi napeljevanja
na domnevo, da proizvod ali njegova sestavina izpolnjuje zahteve te uredbe. 3. Pri predelani hrani se lahko
izrazi iz odstavka 1 uporabijo: (a)
pri prodajnih opisih, če (i) je predelana hrana skladna s pravili
pridelave iz dela IV Priloge II; (ii) vsaj 95 % teže proizvoda
predstavljajo sestavine ekološkega kmetijskega
izvora; (b)
le na seznamu sestavin, če proizvod vsebuje
manj kakor 95 % sestavin ekološkega kmetijskega izvora in če so navedene
sestavine, skladne s pravili pridelave iz te uredbe. Na seznamu iz točke (b) prvega pododstavka je navedeno,
katere sestavine so ekološke. Sklic na ekološko pridelavo se lahko navede le v
zvezi z ekološkimi sestavinami. Na seznamu sestavin je naveden tudi skupni
odstotek ekoloških sestavin glede na skupno količino sestavin kmetijskega
izvora. Izrazi iz prvega odstavka in navedba odstotkov iz točke (b)
prvega pododstavka tega odstavka so enake barve in velikosti ter so napisani z
enakim slogom pisave kot druge navedbe na seznamu sestavin. 4. Za zagotavljanje jasnosti za
potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom se na Komisijo
prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36
v zvezi s prilagoditvijo seznama izrazov iz Priloge IV, ob upoštevanju
razvoja jezika v državah članicah, ter v zvezi z določitvijo posebnih
zahtev glede označevanja in sestave, ki veljajo za krmo in njene
sestavine. Člen 22 Obvezne
navedbe 1. Če se uporabijo izrazi
iz člena 21(1): (a)
se na označbi navede tudi šifra nadzornega
organa ali izvajalca nadzora, pristojnega za nadzor nad izvajalcem dejavnosti,
ki je izvedel zadnjo fazo pridelave ali priprave; (b)
se v zvezi s predpakirano hrano iz
točke (e) člena 2(2) Uredbe (EU) št. 1169/2011 na
embalaži navede tudi logotip ekološke pridelave Evropske unije iz
člena 23. 2. Če se uporabi logotip
ekološke pridelave Evropske unije, se v istem vidnem polju kot logotip navede
tudi kraj, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je
proizvod sestavljen, v eni od naslednjih oblik, kot je ustrezno: (a)
„kmetijstvo EU“, če so bile surovine
kmetijskega izvora pridelane v Uniji; (b)
„kmetijstvo izven EU“, če so bile surovine kmetijskega
izvora pridelane v tretjih državah; (c)
„kmetijstvo EU/izven EU“, če je bil del
surovin kmetijskega izvora pridelan v Uniji, del pa v tretji državi. Kadar je primerno, se lahko izraz „kmetijstvo“ nadomesti z izrazom „ribogojstvo“. Navedba „EU“ ali „izven EU“ se lahko nadomesti ali dopolni z imenom
države, če so bile vse surovine kmetijskega izvora, iz katerih je
sestavljen proizvod, pridelane v navedeni državi. Glede navedbe „EU“ ali „izven EU“ se lahko majhne količine po teži
sestavin zanemarijo, če skupna količina zanemarljivih sestavin ne
presega 5 % skupne količine po teži surovin kmetijskega izvora. Navedba „EU“ ali „izven EU“ po barvi, velikosti in slogu pisave ni
vidnejša od imena živila. 3. Navedbe iz odstavkov 1
in 2 tega člena in člena 23(3) so označene na vidnem mestu
tako, da so dobro vidne, čitljive in neizbrisne. 4. Za zagotavljanje jasnosti za
potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom se na Komisijo
prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36
v zvezi z določanjem dodatnih pravil označevanja in uporabe
označb iz točke (a) odstavka 1 in odstavka 2 tega
člena ter iz člena 23(3). 5. Komisija sprejme izvedbene
akte v zvezi s: (a)
posebnimi in praktičnimi podrobnostmi glede
predstavitve, sestave in velikosti označb iz točke (a) odstavka 1
in iz odstavka 2 tega člena ter iz člena 23(3); (b)
dodelitvijo šifer nadzornim
organom in izvajalcem nadzora; (c)
navedbo kraja, kjer so bile pridelane surovine
kmetijskega izvora, v skladu z odstavkom 2 tega člena in
člena 232(3). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 37(2). Člen 23 Logotip
ekološke proizvodnje Evropske unije 1. Logotip ekološke pridelave
Evropske unije se lahko uporabi pri označevanju, predstavitvi in
oglaševanju proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. 2. Logotip ekološke pridelave
Evropske unije je uradno potrdilo v skladu s členoma 85 in 90
Uredbe (EU) št. XXX/XXXX [uredba o uradnem nadzoru]. 3. Uporaba logotipa ekološke
pridelave Evropske unije je pri proizvodih, uvoženih iz tretjih držav,
neobvezna. Če se navedeni logotip uporabi na označbi, se poleg njega
navede navedba iz člena 22(2). 4. Logotip ekološke pridelave
Evropske unije je enak vzorcu iz Priloge V in upošteva pravila iz navedene
priloge. 5. Nacionalni in zasebni
logotipi se lahko uporabijo pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju
proizvodov, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. 6. Za zagotavljanje jasnosti za
potrošnike in posredovanje ustreznih informacij potrošnikom se na Komisijo
prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36,
ki spreminjajo logotip ekološke pridelave Evropske unije in z njim povezana
pravila iz Priloge V. Poglavje V Ekološko potrjevanje Člen 24 Sistem
ekološkega potrjevanja 1. Izvajalci dejavnosti ali
skupine izvajalcev dejavnosti, ki pridelujejo, pripravljajo ali
skladiščijo ekološke proizvode, uvažajo take proizvode iz tretjih držav
ali izvažajo take proizvode v tretje države ali ki take proizvode dajejo na
trg, pred dajanjem proizvodov na trg kot ekoloških ali pred svoje dejavnosti priglasijo
pristojnim organom države članice, v kateri opravljajo dejavnost. 2. Če izvajalci dejavnosti
ali skupine izvajalcev dejavnosti svoje dejavnosti oddajo v podizvajanje tretji
osebi, izvajalci dejavnosti, skupine izvajalcev dejavnosti in tretja oseba, ki
so ji bile dejavnosti dane v podizvajanje, izpolnjujejo določbe odstavka 1. 3. Izvajalci dejavnosti in
skupine izvajalcev dejavnosti vodijo evidence o različnih dejavnostih, ki
jih opravljajo, v skladu s to uredbo. 4. Pristojni organi vodijo
posodobljen seznam z imeni in naslovi izvajalcev dejavnosti in skupin
izvajalcev dejavnosti, ki so priglasili svoje dejavnosti v skladu z odstavkom 1,
ter objavijo navedeni seznam skupaj z informacijami v zvezi s potrdilom o
ekološki pridelavi iz člena 25(1). Pristojni organi upoštevajo zahteve
o varstvu osebnih podatkov iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES[50]. 5. Države članice
zagotovijo objavo pristojbin, ki jih lahko zaračunajo pristojni organi,
nadzorni organi ali izvajalci nadzora v skladu s členom 76 Uredbe (EU)
št. XX/XXXX (uredba o uradnem nadzoru). 6. Za zagotavljanje
učinkovitosti, uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema
označevanja se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte
v skladu s členom 36 v zvezi z zahtevami za vodenje evidenc,
zahtevami za objavo seznama iz odstavka 4 tega člena, zahtevami in
postopki, ki se uporabljajo za objavo pristojbin iz odstavka 5 tega
člena, ter nadzorom nad uporabo pristojbin, ki ga izvajajo pristojni
organi. 7. Komisija lahko sprejme
izvedbene akte, s katerimi določi podrobnosti in specifikacije v zvezi z
vsebino, obliko in načinom obveščanja iz odstavka 1 ter obliko
objave pristojbin iz odstavka 5. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu
s postopkom pregleda iz člena 37(2). Člen 25 Potrdilo o
ekološki pridelavi 1. Izvajalci dejavnosti in
skupine izvajalcev dejavnosti, ki so svojo dejavnost priglasili v skladu s
členom 24(1) in izpolnjujejo zahteve iz te uredbe, so upravičeni
do potrdila o ekološki pridelavi. Potrdilo o ekološki pridelavi, po možnosti
izdano v elektronski obliki, omogoča vsaj opredelitev izvajalca dejavnosti
ali skupine izvajalcev dejavnosti, vrsto ali serijo proizvodov, ki jih potrdilo
zajema, in obdobje veljavnosti. 2. Potrdilo o ekološki pridelavi
je uradno potrdilo v smislu členov 85 in 86 Uredbe (EU)
št. XX/XXXX (uredba o uradnem nadzoru). 3. Izvajalci dejavnosti in
skupine izvajalcev dejavnosti niso upravičeni do potrdila o ekološki
pridelavi s strani različnih nadzornih organov ali izvajalcev nadzora za
isto skupino proizvodov, niti v primeru, če so ti izvajalci dejavnosti in
skupine izvajalcev dejavnosti dejavni v različnih fazah pridelave,
priprave in distribucije. 4. Člani skupine izvajalcev
dejavnosti niso upravičeni do individualnega potrdila o ekološki pridelavi
za dejavnosti, ki jih zajema potrjevanje skupine. 5. Izvajalci dejavnosti
sistematično preverjajo potrdila o ekološki pridelavi izvajalcev
dejavnosti, ki so njihovi dobavitelji. 6. Za zagotavljanje učinkovitosti,
uspešnosti in preglednosti ekološke pridelave in sistema označevanja se na
Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s
členom 36 v zvezi z merili za opredeljevanje skupine proizvodov iz odstavka 3.
Člen 26 Skupina
izvajalcev 1. Vsaka skupina izvajalcev
dejavnosti vzpostavi sistem notranjega nadzora. Navedeni sistem je sestavljen
iz dokumentiranih nadzornih dejavnosti in postopkov, v skladu s katerimi sta opredeljena
oseba ali organ odgovorna za preverjanje skladnosti vsakega člana skupine
s to uredbo. 2. Pomanjkljivosti v
vzpostavitvi ali delovanju sistema notranjega nadzora iz odstavka 1,
zlasti v zvezi z neuspešnim odkrivanjem ali obravnavo neskladnosti posameznih
članov skupine izvajalcev dejavnosti, ki vpliva na neoporečnost
ekološkega proizvoda, lahko privedejo do odvzema potrdila o ekološki pridelavi,
ki ga ima skupina. 3. Za zagotavljanje
učinkovitega in uspešnega delovanja potrjevanja skupine izvajalcev dejavnosti
se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s
členom 36 v zvezi z odgovornostmi posameznih članov skupine
izvajalcev dejavnosti, sestavo in velikostjo skupine izvajalcev dejavnosti, kategorijami
proizvodov, ki jih prideluje skupina izvajalcev dejavnosti, pogoji za udeležbo
v skupini ter vzpostavitvijo in delovanjem sistema skupine za notranji nadzor,
vključno z obsegom, vsebino in pogostostjo nadzora. 4. Komisija lahko sprejme
izvedbene akte v zvezi z izmenjavo informacij med skupino izvajalcev dejavnosti
in pristojnim organom ali organi, nadzornimi organi ali izvajalci nadzora ter
državami članicami in Komisijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom
pregleda iz člena 37(2). Poglavje VI Trgovina s tretjimi državami Člen 27 Izvoz
ekoloških proizvodov 1. Proizvod se lahko izvozi iz
Unije kot ekološki proizvod in je lahko opremljen z logotipom ekološke
pridelave Evropske unije, če izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Proizvod, namenjen za izvoz kot ekološki proizvod
v tretjo državo, ki je priznana v skladu s členom 31, se lahko v navedeno
tretjo državo izvozi, če izpolnjuje njene zahteve v zvezi z dajanjem
ekoloških proizvodov v promet na njenem trgu. 2. Za preprečevanje
nastanka neenakih pogojev za izvajalce pri izvozu v tretje države se na
Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s
členom 36 v zvezi s posebnimi pogoji za izvoz ekoloških proizvodov v
tretjo državo, ki je priznana v skladu s členom 31. 3. Za zagotavljanje poštene
konkurence med izvajalci se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane
akte v skladu s členom 36 v zvezi z dokumenti za carinske organe v
tretjih državah, zlasti v zvezi z izvoznim spričevalom za ekološke
proizvode, ki je po možnosti izdan v elektronski obliki in zagotavlja, da izvoženi
ekološki proizvodi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Člen 28 Uvoz
ekoloških proizvodov 1. Proizvod se lahko za dajanje
v promet v Uniji kot ekološki proizvod uvozi iz tretje države, če so
izpolnjeni naslednji pogoji: (a)
proizvod je ekološki proizvod, kot je navedeno v
členu 2(1); (b)
proizvod: (i) je skladen s poglavji II, III
in IV, vsi izvajalci dejavnosti, vključno z izvozniki v zadevni
tretji državi, pa so podvrženi nadzoru s strani nadzornih organov ali
izvajalcev nadzora, priznanih v skladu s členom 29; ali (ii) prihaja iz tretje države, ki je priznana
v skladu s: –
členom 30 ali –
členom 31; (c)
izvajalci dejavnosti v tretjih državah lahko za
zagotavljanje sledljivosti ekološkega proizvoda uvoznikom ali nacionalnim
organom kadar koli zagotovijo informacije, ki omogočajo identifikacijo izvajalca,
ki je izvedel zadnjo fazo. 2. Za zagotavljanje sledljivosti
uvoženih proizvodov, namenjenih dajanju v promet v Uniji kot ekološki
proizvodi, se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v
skladu s členom 36 v zvezi z dokumenti, po možnosti izdanimi v elektronski
obliki, ki so nujni za namene uvoza. 3. Upoštevanje pogojev in
ukrepov za uvoz ekoloških proizvodov v Unijo se ugotovi na mejnih kontrolnih
točkah v skladu s členom 45(1) Uredbe (EU) št. XX/XXXX
(uredba o uradnem nadzoru). Pogostost fizičnih pregledov iz
člena 47(3) navedene uredbe je odvisna od tveganja za neskladnost s
to uredbo. Člen 29 Priznavanje
nadzornih organov in izvajalcev nadzora 1. Komisija lahko sprejme
izvedbene akte o priznavanju ali odvzemu priznanja nadzornim organom in
izvajalcem nadzora, ki izpolnjujejo merila iz delegiranega akta, sprejetega v
skladu z odstavkom 7, in ki so pristojni za izvajanje nadzora v tretjih
državah, ter o sestavljanju seznama navedenih nadzornih organov in izvajalcev
nadzora. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 37(2). 2. Izvajalci nadzora so
akreditirani po ustreznem harmoniziranem standardu za „Ugotavljanje skladnosti
– Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve“, katerega
sklic je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije. 3. Akreditacijo iz
odstavka 2 lahko izda le: (a)
nacionalni akreditacijski organ v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega
parlamenta in Sveta[51];
ali (b)
akreditacijski organ zunaj Unije, ki je podpisnik
večstranskega sporazuma o priznavanju pod okriljem Mednarodnega
akreditacijskega foruma. 4. Pri proučevanju
zahtevkov za priznanje Komisija pozove nadzorni organ ali izvajalca nadzora, da
predloži vse potrebne informacije. Priznani izvajalci nadzora ali nadzorni organi
zagotovijo potrdilo, ki ga izda akreditacijski organ, oziroma ocenjevalno
poročilo, ki ga izda pristojni organ, in, če je ustrezno,
poročila o rednem ocenjevanju na kraju samem, nadzoru in večletni
ponovni oceni svojih dejavnosti. 5. Komisija na podlagi informacij
iz odstavka 4 zagotovi ustrezen nadzor priznanih nadzornih organov in
izvajalcev nadzora z rednimi pregledi njihovih priznanj. Za namene navedenega nadzora
lahko Komisija od akreditacijskih organov ali po potrebi pristojnih organov
zahteva dodatne informacije. 6. Narava nadzora se določi
na podlagi ocene tveganja za neskladnost. 7. Za zagotavljanje preglednosti
postopkov priznavanja in nadzora se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme
delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z merili, ki se uporabljajo
za priznavanje ali odvzem priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora iz
odstavka 1,
ter v zvezi z izvajanjem nadzora s strani Komisije,
vključno s preverjanjem na kraju samem. 8. Komisija lahko sprejme
izvedbene akte za zagotavljanje uporabe ukrepov v zvezi s primeri neskladnosti
ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov,
uvoženih v okviru priznanja iz tega člena. Takšni ukrepi lahko zlasti
vključujejo preverjanje neoporečnosti ekoloških proizvodov pred
dajanjem proizvodov v promet v Uniji in, če je primerno, začasen
odvzem odobritve dajanja takih proizvodov v promet kot ekoloških v Uniji. Navedeni
izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 37(2). 9. Iz ustrezno utemeljenih
nujnih razlogov v zvezi z varstvom pred nepoštenimi praksami ali praksami, ki
niso združljive z načeli in pravili ekološke pridelave, v zvezi z
zaščito zaupanja potrošnikov ali v zvezi z varstvom poštene konkurence med
izvajalci dejavnosti Komisija v skladu s postopkom iz člena 37(3)
sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, in sicer v zvezi
s sprejetjem ukrepov iz odstavka 8 tega člena ali odločitvijo o
odvzemu priznanja nadzornim organom in izvajalcem nadzora iz odstavka 1
tega člena. Člen 30 Enakovrednost
v okviru trgovinskega sporazuma Priznana tretja država iz prve alinee
člena 28(1)(b)(ii) je tretja država, ki jo je Unija v okviru
trgovinskega sporazuma priznala kot državo s sistemom pridelave, ki izpolnjuje enake
cilje in načela z uporabo pravil, ki zagotavljajo enako raven
zagotavljanja skladnosti kot pravila Unije. Člen 31 Enakovrednost
v okviru Uredbe (ES) št. 834/2007 1. Priznana tretja država iz
druge alinee člena 28(1)(b)(ii) je tretja država, ki je bila priznana
za namen enakovrednosti v skladu s členom 33(2) Uredbe (ES)
št. 834/2007, vključno z državami, priznanimi na podlagi prehodnega
ukrepa iz člena 40. Priznanje tretje države iz prvega pododstavka
preneha veljati [vstavi se datum, ki ustreza 5 letom po datumu začetka
veljavnosti Uredbe]. 2. Komisija v sodelovanju z
državami članicami zagotovi ustrezen nadzor nad priznanimi tretjimi
državami z rednimi pregledi njihovih priznanj, in sicer na podlagi letnih
poročil, ki jih tretje države iz odstavka 1 vsako leto do 31. marca
pošljejo Komisiji ter v katerih poročajo o izvajanju in uveljavljanju
nadzornih ukrepov, ki so jih vzpostavile. Narava nadzora se določi na
podlagi ocene tveganja za neskladnost. 3. Izvajalci nadzora, ki
izvajajo nadzor v tretjih državah iz odstavka 1, so akreditirani po
ustreznem harmoniziranem standardu za „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za
organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve“, katerega sklic je bil
objavljen v Uradnem listu Evropske unije. Če akreditacije ne dodeli
nacionalni akreditacijski organ v Uniji v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008,
jo lahko dodeli le akreditacijski organ zunaj Unije, ki je podpisnik
večstranskega sporazuma o priznavanju pod vodstvom Mednarodnega
akreditacijskega foruma. 4. Komisija z izvedbenimi akti
sestavi seznam tretjih držav iz odstavka 1, ki ga lahko z izvedbenimi akti
tudi spremeni. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom
pregleda iz člena 37(2). 5. Za zagotavljanje vodenja
seznama tretjih držav iz odstavka 4 se na Komisijo prenese pooblastilo, da
sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi z informacijami,
ki jih morajo posredovati zadevne tretje države in ki jih Komisija potrebuje za
nadzor nad njihovimi priznanji, in v zvezi z njenim izvajanjem nadzora,
vključno s preverjanji na kraju samem. 6. Komisija lahko sprejme
izvedbene akte za zagotavljanje uporabe ukrepov v zvezi s primeri neskladnosti
ali suma neskladnosti, ki vpliva na neoporečnost ekoloških proizvodov,
uvoženih iz tretjih držav, navedenih v tem členu. Takšni ukrepi lahko
zlasti vključujejo preverjanje neoporečnosti ekoloških proizvodov
pred dajanjem proizvodov v promet v Uniji in, če je primerno, začasen
odvzem odobritve dajanja takih proizvodov v promet kot ekoloških v Uniji.
Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz
člena 37(2). POGLAVJE VII Splošne določbe Oddelek 1 Prost pretok ekoloških proizvodov Člen 32 Neobstoj
možnosti prepovedi in omejitve trženja ekoloških proizvodov 1. Pristojni organi, nadzorni
organi in izvajalci nadzora ne smejo prepovedati ali omejiti trženja ekoloških
proizvodov, ki jih nadzira drug pristojni organ, nadzorni organ ali izvajalec
nadzora iz druge države članice, zaradi postopka pridelave,
označevanja ali predstavitve teh proizvodov, če ti proizvodi
izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Zlasti se ne smejo izvajati uradni nadzor in
druge uradne dejavnosti, razen tistih iz Uredbe (EU) št. XXX/XXX
(uredba o uradnem nadzoru), prav tako pa se ne smejo zaračunavati
pristojbine za uradni nadzor in druge uradne dejavnosti, razen tistih iz
člena 76 navedene uredbe. 2. Za zagotavljanje nemotenega
delovanja enotnega trga in trgovine med državami članicami se na Komisijo
prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36,
ki določajo pravila v zvezi s prostim pretokom ekoloških proizvodov za namene
odstavka 1 tega člena. Oddelek 2 Informacije in poročanje Člen 33 Informacije v
zvezi z ekološkim sektorjem in trgovino 1. Države članice Komisiji
vsako leto posredujejo informacije, potrebne za izvajanje in spremljanje
uporabe te uredbe. 2. Komisija sprejme izvedbene
akte v zvezi s sistemom, ki se uporablja za posredovanje informacij iz odstavka 1,
podrobnostmi teh informacij in datumom, do katerega je te informacije treba
posredovati. Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom pregleda
iz člena 37(2). Člen 34 Informacije v
zvezi s pristojnimi organi, nadzornimi organi in izvajalci nadzora 1. Države članice vodijo
redno posodobljen seznam, ki vsebuje: (a)
imena in naslove pristojnih organov; (b)
imena in naslove nadzornih organov in izvajalcev
nadzora ter njihove šifre. Države članice javno objavijo seznam iz
točke (b) prvega pododstavka. 2. Komisija na spletu vsako leto
objavi seznam nadzornih organov in izvajalcev nadzora iz točke (b)
odstavka 1. Člen 35 Poročilo Komisija do 31. decembra 2021
Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o razpoložljivosti
ekološkega rastlinskega razmnoževalnega materiala in živali za namene
razmnoževanja. Poglavje VIII Postopkovne, prehodne in končne
določbe Oddelek 1 Postopkovne določbe Člen 36 Izvajanje
pooblastila 1. Pooblastilo
za sprejemanje delegiranih aktov se na Komisijo prenese pod pogoji iz tega
člena. 2. Prenos pooblastila iz [……….]
lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S
sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa.
Sklep začne veljati dan po njegovi objavi v Uradnem
listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Sklep
ne vpliva na veljavnost že
veljavnih delegiranih aktov. 3. Komisija takoj po sprejetju
delegiranega akta o tem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet. 4. Delegirani akt, sprejet v
skladu s […..], začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti
Svet v roku dveh mesecev od
uradnega obvestila o navedenem aktu ne nasprotujeta ali
če sta pred iztekom tega roka oba obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca. Člen 37 Postopek v
odboru 1. Komisiji pomaga odbor, imenovan „odbor za ekološko
pridelavo“. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU)
št. 182/2011. 2. Pri
sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU)
št. 182/2011. 3. Pri sklicevanju na ta
odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi
s členom 5 Uredbe. Oddelek 2 Razveljavitev, spremembe ter prehodne in
končne določbe Člen 38 Razveljavitev Uredba (ES) št. 834/2007 se
razveljavi. Vendar se Uredba (ES) št. 834/2007
uporablja še naprej za namene zaključka preverjanja zahtevkov tretjih
držav, ki so še v postopku obravnave, kot je določeno v členu 42
te uredbe. Člen 39 Prehodni
ukrepi v zvezi s preusmeritvijo na ekološko kmetovanje Za zagotavljanje nemotenega prehoda s starega
na novi pravni okvir se na Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane
akte v skladu s členom 36 v zvezi s pravili o odstopanju od
člena 8(3) glede obdobij preusmeritve za kmete, ki s preusmeritvijo
začnejo pred začetkom veljavnosti te uredbe. Člen 40 Prehodne
določbe v zvezi z izvorom rastlinskega razmnoževalnega materiala, živali
za namene razmnoževanja in mladic za ribogojstvo Za zagotavljanje nemotenega prehoda s pravil o
ekološkem izvoru rastlinskega razmnoževalnega materiala iz člena 12(1)(i)
Uredbe (ES) št. 834/2007, o živalih za namene razmnoževanja iz
člena 14(1)(a)(ii) navedene uredbe in o mladicah za ribogojstvo iz
člena 15(1)(a)(ii) navedene uredbe ter izjem od pravil pridelave, ki jih
je Komisija sprejela v skladu s členom 22 Uredbe (ES)
št. 834/2007, na nova pravila pridelave za rastline in rastlinske proizvode
ter morskih alg in živali iz ribogojstva iz člena 10(1) ter pravila za
živinorejo iz člena 11(1) te uredbe se na Komisijo prenese
pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 36, ki
določajo izjeme, če so izjeme nujne za zagotovitev dostopa do rastlinskega
razmnoževalnega materiala, živih živali za namene razmnoževanja in mladic za
ribogojstvo, ki jih je mogoče uporabiti v ekološki pridelavi oziroma
vzreji. Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, prenehajo veljati
31. decembra 2021. Člen 41 Prehodni ukrepi v zvezi z
nadzornimi organi in izvajalci nadzora, priznanimi na podlagi
člena 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007 1. Priznanje nadzornih organov
in izvajalcev nadzora, dodeljeno na podlagi člena 33(3) Uredbe (ES)
št. 834/2007, preneha veljati najpozneje [31. decembra 2018]. 2. Komisija z izvedbenim aktom
sestavi seznam nadzornih organov in izvajalcev nadzora, priznanih na podlagi
člena 33(3) Uredbe (ES) št. 834/2007, ki ga lahko z izvedbenimi
akti tudi spremeni. Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s postopkom
pregleda iz člena 37(2). 3. Za zagotavljanje vodenja
seznama nadzornih organov in izvajalcev nadzora iz odstavka 2 se na
Komisijo prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s
členom 36 v zvezi z informacijami, ki jih morajo navedeni nadzorni
organi in izvajalci nadzora posredovati ter ki jih Komisija potrebuje za nadzor
nad njihovimi priznanji, ter v zvezi z njenim izvajanjem nadzora, vključno
s preverjanji na kraju samem. Člen 42 Prehodni
ukrepi v zvezi z zahtevki iz tretjih držav, predloženimi v skladu s
členom 33(2) Uredbe (ES) št. 834/2007 1. Komisija zaključi
preverjanje zahtevkov iz tretjih držav, predloženih v skladu s členom 33(2)
Uredbe (ES) št. 834/2007, ki so v času začetka veljavnosti
te uredbe še v postopku obravnave. Za preverjanje takih zahtevkov se uporablja Uredba (ES)
št. 834/2007. 2. Za pospešitev zaključka
preverjanja zahtevkov iz odstavka 1 se na Komisijo prenese pooblastilo, da
sprejme delegirane akte v skladu s členom 36 v zvezi s postopkovnimi
pravili, potrebnimi za preverjanje, vključno z informacijami, ki jih
morajo posredovati tretje države. Člen 43 Prehodni
ukrepi za zaloge ekoloških proizvodov, pridelanih v skladu z Uredbo (ES)
št. 834/2007 Proizvodi, pridelani v skladu z Uredbo (ES)
št. 834/2007 in dani v promet pred 1. julijem 2017, se lahko
tržijo tudi po tem datumu do izčrpanja zalog. Člen 44 Spremembe
Uredbe (EU) št. […][o uradnem nadzoru] Uredba (EU) št. XXX/XXXX (uredba o
uradnem nadzoru) se spremeni: 1. V členu 2 se
točki 38 in 39 nadomestita z naslednjim: „38. ,pooblaščeni organ‘ pomeni tretjo osebo,
na katero so pristojni organi prenesli posamezne naloge uradnega nadzora ali
drugih uradnih dejavnosti; 39. ,nadzorni organ za ekološko pridelavo in označevanje
ekoloških proizvodov‘ pomeni javnoupravno organizacijo države članice, na
katero so pristojni organi delno ali v celoti prenesli svoje pristojnosti v
zvezi z uporabo zakonodaje Unije na področju iz člena 1(2)(j),
po potrebi vključno z ustreznim organom tretje države ali ustreznim organom,
ki deluje v tretji državi;“. 2. Člen 3 se spremeni: (a) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim: „3. Pristojni organi, ki so odgovorni za
preverjanje skladnosti s pravili iz točke (j) člena 1(2),
lahko prenesejo naloge uradnega nadzora ali druge uradne dejavnosti na enega
ali več nadzornih organov za ekološko pridelavo in označevanje
ekoloških proizvodov. V takih primerih vsem dodelijo šifre.“; (b) v odstavku 4 se točka (c)
nadomesti z naslednjim: „(c) nadzorni organi za ekološko pridelavo in
označevanje ekoloških proizvodov iz odstavka 3;“. 3. Člen 23 se
nadomesti z naslednjim: „Člen 23 Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju
pristojnih organov v zvezi z ekološkimi proizvodi ter zaščitenimi
označbami porekla, zaščitenimi geografskimi označbami in
zajamčenimi tradicionalnimi posebnostmi 1. V zvezi s pravili iz točke (j)
člena 1(2) pristojni organi: (a) v primeru neskladnosti, ki vpliva na
neoporečnost ekoloških proizvodov v kateri koli fazi pridelave, priprave
in distribucije ter pri izvozu, zlasti zaradi uporabe prepovedanih ali
neodobrenih snovi in postopkov ali mešanja z neekološkimi proizvodi,
zagotovijo, da pri označevanju in oglaševanju celotne serije ali zadevne
proizvodne serije ni sklicevanja na ekološko pridelavo; (b) v primeru ponavljajoče se ali
neprekinjene neskladnosti zagotovijo, da za zadevne izvajalce dejavnosti ali
skupino izvajalcev dejavnosti, kot so opredeljeni v točkah (6)
in (7) člena 3 Uredbe (EU) št. [ekološka pridelava]
Evropskega parlamenta in Sveta*, poleg ukrepov iz točke (a) tega
odstavka velja tudi prepoved trženja proizvodov, ki se sklicujejo na ekološko
pridelavo, ter da se jim potrdilo o ekološki pridelavi začasno ali trajno
odvzame, kot je ustrezno. 2. Komisiji se v skladu s členom 139
podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov o pravilih za izvajanje
uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, s katerimi se preverja skladnost
s pravili iz točk (j) in (k) člena 1(2), ter za
ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru in drugih uradnih
dejavnostih. 3. V zvezi s pravili iz točke (j)
člena 1(2) delegirani akti iz odstavka 2 tega člena
določajo pravila o: (a) posebnih odgovornostih in nalogah pristojnih
organov poleg odgovornosti in nalog, določenih v členih 4, 8 in 9,
členu 10(1), členih od 11 do 13, členu 34(1)
in (2) ter členu 36, ter poleg členov 25, 26, 28, 29,
30 in 32 v zvezi z odobritvijo pooblaščenih organov in nadzorom nad
njimi ter členov od 85 do 90 v zvezi z uradnim potrjevanjem; (b) dodatnih zahtevah poleg zahtev iz
člena 8(1) za oceno tveganja ter za določitev pogostosti
uradnega nadzora in po potrebi vzorčenja ob upoštevanju tveganja za nastanek
neskladnosti; (c) pogostosti uradnega nadzora nad izvajalci dejavnosti
ter primerih, ko in kako se določeni takšni izvajalci dejavnosti izvzamejo
iz določenega uradnega nadzora; (d) dodatnih metodah in tehnikah uradnega nadzora
poleg metod in tehnik iz člena 13 in člena 33(1) do (5)
ter posebnih zahtevah za izvajanje uradnega nadzora, s katerim se zagotavlja
sledljivost ekoloških proizvodov v vseh fazah pridelave, priprave in distribucije
ter skladnost s pravili iz točke (j) člena 1(2); (e) dejavnostih in ukrepih poleg dejavnosti in
ukrepov iz člena 134(2) in (3) v primeru suma neskladnosti,
merilih poleg meril iz drugega pododstavka člena 135(1) ter merilih
in ukrepih poleg meril in ukrepov iz člena 135(2) in odstavka 1
tega člena v primeru neskladnosti; (f) dodatnih zahtevah poleg zahtev iz
točke (f) člena 4(1) v zvezi z objekti in opremo,
potrebnimi za izvajanje uradnega nadzora, ter posebnih in dodatnih pogojih in obveznostih
poleg pogojev in obveznosti iz členov 25, 26, 28, 29 in 30 do 32
za prenos nalog uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti na
pooblaščene organe; (g) dodatnih obveznostih glede poročanja
poleg obveznosti iz členov 12, 28 in 31 za pristojne organe,
nadzorne organe in pooblaščene organe, odgovorne za uradni nadzor in druge
uradne dejavnosti; (h) posebnih merilih in pogojih za sprožitev in
delovanje mehanizmov upravne podpore iz naslova IV, vključno z izmenjavo
informacij v zvezi s primeri neskladnosti ali verjetnostjo neskladnosti med
pristojnimi organi, nadzornimi organi in pooblaščenimi organi. 4. V zvezi s pravili iz točke (k)
člena 1(2) delegirani akti iz odstavka 3 tega člena
določajo pravila o: (a) dodatnih zahtevah, metodah in tehnikah poleg
zahtev, metod in tehnik iz členov 11 in 13 za izvajanje uradnega
nadzora, s katerim se preverja skladnost s specifikacijami proizvodov in
zahtevami za označevanje; (b) dodatnih metodah in tehnikah poleg metod in tehnik
iz člena 13 za izvajanje uradnega nadzora, namenjenega zagotavljanju
sledljivosti proizvodov, za katere se uporabljajo pravila iz
točke (k) člena 1(2), v vseh fazah pridelave, priprave in
distribucije ter zagotavljanju skladnosti z navedenimi pravili; (c) posebnih dodatnih merilih in posebni dodatni
vsebini poleg meril in vsebine iz člena 108 za pripravo ustreznih
delov večletnega nacionalnega načrta za nadzor iz člena 107(1)
ter o posebni dodatni vsebini poročila iz člena 112; (d) posebnih merilih in pogojih za sprožitev
mehanizmov upravne podpore iz naslova IV; (e) posebnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti
poleg ukrepov iz člena 135(2) v primeru neskladnosti in resne ali
ponavljajoče se neskladnosti. 5. Delegirani akti iz odstavkov 3 in 4
po potrebi odstopajo od določb te uredbe iz navedenih odstavkov. * UL L …, str. …“ 4. V členu 128 se
odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Na področjih, ki jih urejajo pravila iz
člena 1(2), razen točk (d), (e), (g), (h) in (j) člena 1(2),
lahko Komisija z izvedbenimi akti prizna, da so ukrepi, ki se uporabljajo v tretji
državi ali regijah tretje države, enakovredni zahtevam navedenih pravil, in
sicer na podlagi: (a) temeljite proučitve informacij in
podatkov, ki jih je tretja država zagotovila v skladu s členom 124(1); (b) kadar je to ustrezno, zadovoljivega rezultata
nadzora, opravljenega v skladu s členom 119(1); Komisija te izvedbene akte sprejme v skladu s
postopkom pregleda iz člena 141(2).“ 5. V členu 141 se
odstavek 1 nadomesti z naslednjim: „1. Komisiji pomaga stalni odbor za rastline,
živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES)
št. 178/2002. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU)
št. 182/2011. Pri ukrepih, ki spadajo na področje iz
člena 1(2)(j) te uredbe, Komisiji pomaga odbor za ekološko pridelavo,
ustanovljen s členom 37(1) Uredbe (EU) št. [ekološka
pridelava].“ Člen 45 Začetek
veljavnosti in uporaba Ta uredba začne veljati tretji dan po
objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od
1. julija 2017[52]. Ta uredba je zavezujoča v celoti
in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Bruslju, Za Evropski parlament Za
Svet Predsednik Predsednik
[…] […] Ocena finančnih posledic
zakonodajnega predloga 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1 Naslov predloga/pobude 1.2 Zadevna
področja v strukturi ABM/ABB 1.3 Vrsta
predloga/pobude 1.4 Cilji
1.5 Utemeljitev
predloga/pobude 1.6 Trajanje
ukrepa in finančnih posledic 1.7 Načrtovani
načini upravljanja 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1 Pravila
o spremljanju in poročanju 2.2 Upravljavski
in kontrolni sistem 2.3 Ukrepi
za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1 Zadevni
razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske
vrstice 3.2 Ocenjene
posledice za odhodke 3.2.1 Povzetek ocenjenih posledic za odhodke 3.2.2 Ocenjene
posledice za odobritve za poslovanje 3.2.3 Ocenjene
posledice za odobritve za upravne zadeve 3.2.4 Skladnost
z veljavnim večletnim finančnim okvirom 3.2.5 Udeležba
tretjih oseb pri financiranju 3.3 Ocenjene posledice za prihodke OCENA
FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA 1. OKVIR PREDLOGA/POBUDE 1.1. Naslov predloga/pobude Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki
pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, spremembi Uredbe (EU)
št. XXX/XXX Evropskega parlamenta in Sveta [uredba o uradnem nadzoru] in
razveljavitvi Uredbe (ES) št. 834/2007 1.2. Zadevna področja v
strukturi ABM/ABB[53]
1.3. Vrsta predloga/pobude ¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na nov ukrep na podlagi pilotnega projekta /
pripravljalnega ukrepa[54]. ¨ Predlog/pobuda se nanaša na podaljšanje obstoječega ukrepa.
X Predlog/pobuda
se nanaša na obstoječ ukrep, preusmerjen v nov ukrep. 1.4. Cilji 1.4.1. Večletni strateški cilji
Komisije, ki naj bi bili doseženi s predlogom/pobudo Predlog
se osredotoča na to, kako pravila ekološke pridelave prispevajo k
uresničevanju prednostnih nalog politike strategije Evropa 2020 za
pametno, trajnostno in vključujočo rast, zlasti k doseganju
konkurenčnega gospodarstva, temelječega na znanju in inovacijah,
spodbujanju gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki bi zagotovilo
socialno in ozemeljsko kohezijo, ter podpiranju prehoda v nizkoogljično
gospodarstvo, v katerem se viri izkoriščajo gospodarno. Posamezni cilji in
zadevne dejavnosti v strukturi ABM/ABB Posamezni cilji predloga so: –
odstraniti ovire za razvoj ekološke pridelave v Uniji; –
zagotoviti pošteno konkurenco za kmete in nosilce dejavnosti ter izboljšati
delovanje notranjega trga; –
ohraniti ali izboljšati zaupanje potrošnikov v ekološke proizvode. Predlog
v skladu s skupnim okvirom spremljanja in vrednotenja (CMEF) za skupno
kmetijsko politiko (SKP)[55]
za obdobje 2014–2020 prispeva k splošnim ciljem: „trajnostno upravljanje
naravnih virov in ukrepanje na področju podnebnih sprememb“ z
zagotavljanjem javnih dobrin (predvsem okoljskih) ter s prizadevanjem za
„ublažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje“ in „trajnostno proizvodnjo
hrane“ z „izpolnjevanjem pričakovanj potrošnikov“ in „izboljšanjem
konkurenčnosti kmetijskega sektorja in udeležbo pri povečanju njegove
vrednosti v prehranski verigi“, v okviru prvega stebra SKP. Poleg
tega predlog prispeva k splošnemu cilju „trajnostnega upravljanja naravnih
virov in ukrepanja na področju podnebnih sprememb“ z obnovo, ohranjanjem
in izboljševanjem ekosistemov (četrta prednostna naloga) v okviru
stebra II SKP. Predlog
je povezan z ukrepi, podprtimi v okviru stebra I (neposredna plačila
in tržni ukrepi) in stebra II SKP. Zadevna
dejavnost v strukturi ABB: 05 04 Razvoj podeželja (ter 05 02 Intervencije
na kmetijskih trgih in 05 03 Neposredna pomoč). 1.4.2. Pričakovani rezultati in
posledice Navedite, kakšne
posledice naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine. Pozitivne tržne napovedi
zaradi večjega zaupanja potrošnikov naj bi po pričakovanjih podprle
cene ekoloških proizvodov in privabile nove akterje. Odprava izjem od pravil
naj bi po pričakovanjih prispevala k razvoju organskih surovin, predvsem
semen. Zaradi jasnejših in enostavnejših
pravil pridelave bo ta sektor privlačnejši. Konkurenca bo bistveno bolj
poštena zaradi večje harmonizacije, enostavnejših in jasnejših pravil ter
premika od enakovrednosti do skladnosti za priznavanje izvajalcev nadzora v
tretjih državah. Zaupanje potrošnikov se bo
zaradi harmoniziranih pravil pridelave povečalo, ob upoštevanju
razvijajočih se družbenih pomislekov (dobrobit živali, sistem ravnanja z
okoljem za predelovalce in trgovce). Pristop, ki temelji na
analizi tveganja, naj bi po pričakovanjih izboljšal uspešnost in
učinkovitost nadzora ter skupaj z zanesljivejšim režimom uvoza prispeval k
preprečevanju goljufij. Navedite, s katerimi
kazalniki se bo spremljalo izvajanje predloga/pobude. Glavna kazalnika rezultatov v skupnem okviru spremljanja in
vrednotenja sta: – delež ekoloških zemljišč od vseh kmetijskih
zemljišč v uporabi; – delež živali iz ekološke živinoreje v skupnem številu živine. Glavna kazalnika realizacije sta: – površina ekoloških zemljišč (v preusmeritvi in v
celoti preusmerjenih); – število potrjenih nosilcev dejavnosti v ekološkem
sektorju. V okviru te uredbe se bodo spremljali tudi naslednji dodatni
kazalniki: – živina (število ekološko vzrejenih živali in proizvodov
živalskega izvora); – pridelava in predelava pridelkov (število izvajalcev
dejavnosti in vrednost/obseg pridelave po vrsti gospodarske dejavnosti); – število uporabljenih izjem in število odpravljenih izjem; – poznavanje logotipa ekološke pridelave Unije (raziskava
Eurobarometra) in zaupanje vanj. 1.5. Utemeljitev predloga/pobude 1.5.1. Potrebe, ki jih je treba
zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno Splošni
cilj zakonodajnega okvira, tj. trajnostni razvoj ekološke pridelave,
trenutno ni povsem izpolnjen. To vodi k izgubljenim priložnostim za kmete in
izvajalce dejavnosti v Uniji (v zadnjih desetih letih se je površina ekoloških
zemljišč v Uniji zgolj podvojila, medtem ko se je trg povečal za
štirikrat), nevarnosti omejevanja širjenja trga ekoloških proizvodov ter
nevarnosti omejevanja okoljskih koristi, povezanih z ekološko pridelavo. Glavni
vzroki so: zakonodajne in nezakonodajne ovire za razvoj ekološke pridelave v Uniji;
tveganje izgube zaupanja potrošnikov, predvsem zaradi velikega števila izjem,
ki znižujejo pomen pravil ekološke pridelave, in zaradi primerov goljufij, do
katerih je prišlo zaradi pomanjkljivosti v nadzornem sistemu in režimu uvoza;
nepoštena konkurenca med izvajalci dejavnosti v Uniji in izvajalci v tretjih
državah; ter težave pri oblikovanju in izvajanju predpisov, predvsem težave v
delovanju notranjega trga zaradi vrzeli v zakonodaji in različnih
pristopov pri izvajanju. 1.5.2. Dodana vrednost ukrepanja EU Sedanji
predlog je posodobitev obstoječe sheme kakovosti iz skupne kmetijske
politike. Pridelava
kmetijskih proizvodov in živil ter trgovanje z njimi na notranjem trgu in
zagotavljanje delovanja notranjega trga so zadeve v pristojnosti Unije. To
pristojnost si Unija deli z državami članicami. Shema
Unije je učinkovitejša od 28 različnih shem ter omogoča trdnejšo
in doslednejšo trgovinsko politiko do svetovnih trgovinskih partnerjev,
predvsem z okrepitvijo pogajalske moči Unije. Logotip
ekološke pridelave Evropske unije bi moral zajemati proizvode, skladne s
skupnimi pravili, ki se uporabljajo v vsej Uniji. Področja,
na katerih je potrebna dodatna harmonizacija, vključujejo: izjeme od
pravil in ukrepe za ohranjanje neoporečnosti ekološke pridelave,
vključno s skupnim pristopom k obravnavi prisotnosti ostankov neodobrenih
snovi v ekoloških proizvodih. 1.5.3. Spoznanja iz podobnih izkušenj
v preteklosti Zunanja
ocena zakonodaje Unije o ekološkem kmetovanju je bila zaključena
leta 2013[56].
Zlasti je bila v tej oceni analizirana ustreznost pravil pridelave ter pravil o
nadzoru, uvozu in označevanju ekoloških proizvodov. V oceni je bilo ugotovljeno,
da je večina pravil iz zakonodajnega okvira za ekološko pridelavo na
splošno ustreznih za doseganje splošnih ciljev okvira. Prav tako pa je bilo v
oceni opredeljenih več pomanjkljivosti in predlaganih več
priporočil za izboljšave. Ta priporočila so bila v tem predlogu
ustrezno upoštevana. Evropsko
računsko sodišče je revidiralo učinkovitost sistema nadzora, ki
ureja pridelavo, predelavo, distribucijo in uvoz ekoloških proizvodov, kot je
določeno v Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007. Rezultati, objavljeni
v Posebnem poročilu Računskega sodišča št. 9/2012, navajajo
vrsto slabosti in vključujejo priporočila za izboljšave, ki so bila
upoštevana v tem predlogu. 1.5.4. Skladnost in možnosti sinergij
z drugimi ustreznimi instrumenti Predlog
je skladen z novo SKP, npr. z novo uredbo o neposrednih plačilih[57], v skladu s katero
imajo ekološka kmetijska gospodarstva koristi od novih „zelenih plačil“, z
novo uredbo o razvoju podeželja[58],
ki določa posebne ukrepe v korist ekološkemu kmetovanju, ter z novo skupno
ribiško politiko. Predlog
je skladen tudi s predlogom za novo uredbo o uradnem nadzoru na področju
hrane in krme ter z načeli pametne pravne ureditve. 1.6. Trajanje ukrepa in
finančnih posledic ¨ Časovno omejen(-a) predlog/pobuda: –
¨ trajanje predloga/pobude od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM]LLLL,
–
¨ finančne posledice med letoma LLLL in LLLL. X Časovno neomejen(-a)
predlog/pobuda: –
izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in
LLLL, –
ki mu sledi izvajanje predloga/pobude v celoti. 1.7. Načrtovani načini
upravljanja[59] Neposredno upravljanje
– Komisija: –
X z lastnimi službami,
vključno s svojimi zaposlenimi v delegacijah Unije, –
¨ prek izvajalskih agencij. X Deljeno upravljanje z državami
članicami. ¨ Posredno upravljanje s poverjanjem nalog izvrševanja proračuna: –
¨ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo, –
¨ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite), –
¨ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu, –
¨ organom iz členov 208 in 209 finančne uredbe, –
¨ subjektom javnega prava, –
¨ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti
subjekti zagotavljajo ustrezna finančna jamstva, –
¨ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni
za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezna
finančna jamstva, –
¨ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP v
skladu z naslovom V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu. – Pri navedbi več kot enega načina
upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“. Opombe 2. UKREPI UPRAVLJANJA 2.1. Pravila o spremljanju in
poročanju Navedite pogostost in
pogoje. Države
članice Komisiji vsako leto predložijo informacije, potrebne za izvajanje
in spremljanje uporabe te uredbe. Države članice Komisiji predložijo tudi
letne informacije o nadzoru, izvedenem za zagotavljanje skladnosti z zahtevami
o ekološki pridelavi, v okviru večletnih nacionalnih načrtov nadzora
in letnih poročil iz uredbe o uradnem nadzoru. Tretje
države, priznane kot enakovredne, ter izvajalci nadzora ali nadzorni organi,
priznani kot skladni za uvoz ekoloških proizvodov v Unijo, Komisiji predložijo
letna poročila z informacijami, potrebnimi za izvajanje zahtev iz te
uredbe. 2.2. Upravljavski in kontrolni
sistem 2.2.1. Ugotovljena tveganja Splošna
tveganja v zvezi s pravili iz predloga, ki jih je mogoče opredeliti, se
nanašajo na učinkovitost predloga in ne na odhodke EU, saj gre za razmeroma
nepomembne zadevne zneske: Harmonizirana
pravila pridelave, ki odpravljajo izjeme, lahko na začetku nekaterim
izvajalcem dejavnosti povzročajo težave in jih odvrnejo od sprejetja
ekološke sheme. Prehodno
obdobje za prehod s sistema enakovrednosti na sistem skladnosti v zvezi z uvozom
ekoloških proizvodov v Unijo morda enakih konkurenčnih pogojev ne
zagotavlja v celoti. Nadomestitev
letnih fizičnih pregledov vseh izvajalcev ne glede na njihov profil
tveganja s pristopom k nadzoru, ki v celoti temelji na analizi tveganja, lahko
nekateri deležniki in/ali nadzorni organi ali izvajalci nadzora v državah
članicah označijo kot neprimerno. S
pomanjkljivostmi pri izvrševanju so lahko povezana tudi druga tveganja:
predvsem izvajanje s strani pristojnih organov in nadzornih organov ali
izvajalcev nadzora v državah članicah in tretjih državah ter izvajanje
nadzora s strani Komisije. Izkušnje,
pridobljene pri izvajanju Uredbe (ES) št. 834/2007, vključno z
rezultati revizij, prispevki deležnikov v okviru ocene učinka ter
priporočili iz zunanjih študij in zunanjih ocen, so bile ustrezno
upoštevane pri oblikovanju predloga, da bi se ta tveganja zmanjšala. Posebna pozornost
je bila namenjena zmanjševanju tveganja, povezanega z možnimi pomanjkljivostmi pri
izvrševanju, in sicer s prizadevanji za jasnejša pravila, ki jih je lažje
upravljati in nadzorovati. 2.2.2. Podatki o vzpostavljenem
sistemu notranje kontrole Odhodke,
povezane s tem predlogom, upravlja Komisija v okviru neposrednega upravljanja,
v skladu z načeli iz člena 32 Uredbe (EU, Euratom)
št. 966/2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni
proračun Unije – finančna uredba. Kot
zahteva finančna uredba, je generalni direktor za kmetijstvo in razvoj
podeželja vzpostavil organizacijsko strukturo in postopke notranjega nadzora,
primerne za doseganje ciljev politike in nadzora, v skladu s standardi notranje
kontrole, ki jih je sprejela Komisija, in ob upoštevanju tveganj, povezanih z
okoljem, v katerem politika deluje. 2.2.3. Ocena stroškov in koristi
kontrol ter ocena pričakovane stopnje tveganja napak Odhodki,
povezani s tem predlogom, ne bodo privedli do povečanja stopnje napake za
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), saj vključuje razmeroma
nepomembne zneske. 2.3. Ukrepi za preprečevanje
goljufij in nepravilnosti Navedite
obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe. Komisija
sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se ob izvajanju ukrepov,
financiranih na podlagi te uredbe, zaščitijo finančni interesi Unije
z uporabo preventivnih ukrepov proti goljufijam, korupciji in kakršnim koli
drugim nezakonitim dejavnostim, in sicer z izvajanjem učinkovitih
pregledov in, kadar se ugotovijo nepravilnosti, izterjavo neupravičeno
plačanih zneskov ter po potrebi z učinkovitimi, sorazmernimi in
odvračilnimi kaznimi, v skladu s členom 325 Pogodbe o delovanju
Evropske unije, Uredbo Sveta (ES) št. 2988/95 o zaščiti
finančnih interesov Evropskih skupnosti ter naslovom IV finančne
uredbe, ki se uporablja za splošni proračun Unije. Komisija
ali njeni predstavniki in Računsko sodišče so pooblaščeni za
izvajanje revizij na podlagi dokumentov in na kraju samem pri vseh izvajalcih
in podizvajalcih, ki so prejeli sredstva Unije. Urad OLAF je pooblaščen za
izvajanje pregledov in inšpekcij na kraju samem v zvezi z gospodarskimi
subjekti, ki jih tako financiranje neposredno ali posredno zadeva, v skladu s
postopki iz Uredbe Sveta št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996, da
se ugotovi, ali je bila storjena goljufija. Sklepi, sporazumi in pogodbe, ki
izhajajo iz izvajanja Uredbe, dajejo Komisiji, tudi uradu OLAF, in
Računskemu sodišču izrecno pravico do izvajanja takih revizij,
pregledov na kraju samem in inšpekcij. 3. OCENA FINANČNIH
POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 3.1. Zadevni razdelki
večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice
· Obstoječe proračunske vrstice Po vrstnem redu
razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic. Razdelek večletnega finančnega okvira || Proračunska vrstica || Vrsta odhodkov || Prispevek številka […]poimenovanje………………………………………...……….] || dif./nedif. ([60]) || držav Efte[61] || držav kandidatk[62] || tretjih držav || po členu 21(2)(b) finančne uredbe 2 || 05 04 60 02 Operativna tehnična pomoč || Dif. || /NE || /NE || NE || NE 3.2. Ocenjene posledice za odhodke
3.2.1. Povzetek ocenjenih posledic za
odhodke v mio. EUR Razdelek večletnega finančnega okvira || 2 || Trajnostna rast: naravni viri GD: AGRI || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ Odobritve za poslovanje || || || || || || || 05 04 60 02 Operativna tehnična pomoč * || obveznosti || (1) || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710 plačila || (2) || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov[63] || || || || || || || || || (3) || || || || || || || Odobritve ** za GD AGRI SKUPAJ || obveznosti || =1+1a +3 || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710 plačila || =2+2a +3 || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710 * Sedaj nadzor uvoza ekoloških proizvodov poteka prek TRACES, ki se
delno financira iz te proračunske vrstice, predlog pa naj ne bi
povečal potreb za ta ukrep. Poleg že obstoječega orodja za uvoz
Uredba predvideva, da za vse ekološke proizvode, dane v promet v EU, velja elektronsko
potrjevanje, zaradi česar je treba elektronsko potrjevanje za uvoz
razširiti, da se zajamejo proizvodi v Uniji. V strukturi Traces bo treba
razviti informacijsko orodje v ocenjeni višini 500 000 EUR za
elektronsko potrjevanje notranjih ekoloških proizvodov iz člena 23
predloga Komisije, da se zagotovi njegovo delovanje od 1. januarja 2016.
Vzdrževanje orodja je ocenjeno na 110 000 EUR letno. * Harmonizacija podatkovne zbirke organskih
semen je predvidena v členu 10 predloga: za zagotavljanje te
ločene podatkovne zbirke semen se iz te proračunske vrstice financira
tehnična pomoč Unije v ocenjeni višini 300 000 EUR, in
sicer zunaj TRACES. Stroški vzdrževanja naj
bi prvo leto po razvoju znašali 120 000 EUR, vsako naslednje leto pa 60 000 EUR. || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || Skupaj Odobritve za poslovanje SKUPAJ || obveznosti || (4) || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710 plačila || (5) || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710 Odobritve za upravne zadeve, ki se financirajo iz sredstev določenih programov, SKUPAJ || (6) || || || || || || || Odobritve iz RAZDELKA 2 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || =4+ 6 || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710 plačila || =5+ 6 || 0,800 || 0,230 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 0,170 || 1,710 ** Informacijsko
orodje bo financirano s tehnično pomočjo za Komisijo v skladu s
členom 58(2) Uredbe (EU) št. XXX/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)
št. 1698/2005. Ti zneski so že predvideni v večletnem finančnem
okviru za obdobje 2014–2020. Razdelek večletnega finančnega okvira || 5 || Upravni odhodki v mio. EUR || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ GD: AGRI || Človeški viri || - || - || - || - || - || - || - Drugi upravni odhodki || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474 GD AGRI SKUPAJ || odobritve || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474 Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474 Odobritve iz RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || (obveznosti skupaj = plačila skupaj) || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474 v mio. EUR || || || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ Odobritve iz RAZDELKOV od 1 do 5 večletnega finančnega okvira SKUPAJ || obveznosti || 0,927 || 0,357 || 0,225 || 0,225 || 0,225 || 0,225 || 2,184 plačila || 0,927 || 0,357 || 0,225 || 0,225 || 0,225 || 0,225 || 2,184 3.2.2. Ocenjene posledice za
odobritve za poslovanje –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje. –
¨ Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je
pojasnjeno v nadaljevanju: odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR Cilji in realizacije || || || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ REALIZACIJE || vrsta[64] || povprečni stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški || število || stroški POSAMEZNI CILJ[65] || Zagotoviti pogoje za trajnostno upravljanje naravnih virov, ki podpira prehod v nizkoogljično gospodarstvo, v katerem se viri izkoriščajo gospodarno || realizacija || površina za ekološko kmetovanje (število hektarjev) || || || || || || || || || || || || || realizacija || površina v preusmeritvi (število hektarjev) || || || || || || || || || || || || || realizacija || število potrjenih izvajalcev dejavnosti v ekološkem sektorju || || || || || || || || || || || || || realizacija || število potrjenih ekoloških pridelovalcev || || || || || || || || || || || || || STROŠKI SKUPAJ || || || || || || || || || || || || 3.2.3. Ocenjene posledice za
odobritve za upravne zadeve 3.2.3.1. Povzetek –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve. –
x Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za
upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: v mio. EUR (na tri
decimalna mesta natančno) || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 || SKUPAJ RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || || || || || || || Človeški viri || - || - || - || - || - || - || - Drugi upravni odhodki || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474 Seštevek za RAZDELEK 5 večletnega finančnega okvira || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474 Odobritve zunaj RAZDELKA 5[66] večletnega finančnega okvira || || || || || || || Človeški viri || || || || || || || Drugi upravni odhodki || || || || || || || Seštevek za odobritve zunaj RAZDELKA 5 večletnega finančnega okvira || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474 SKUPAJ || 0,127 || 0,127 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,055 || 0,474 Potrebe po odobritvah
za človeške vire se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za
upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj
z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne
dodelitve virov glede na proračunske omejitve. 3.2.3.2. Ocenjene potrebe po
človeških virih –
¨ Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri. –
X Za predlog/pobudo so potrebni človeški
viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju: ocena, izražena v ekvivalentu polnega
delovnega časa || 2015 || 2016 || 2017 || 2018 || 2019 || 2020 XX 01 01 01 (sedež in predstavništva Komisije) || 18 || 18 || 18 || 18 || 18 || 18 XX 01 01 02 (delegacije) || || || || || || XX 01 05 01 (posredne raziskave) || || || || || || 10 01 05 01 (neposredne raziskave) || || || || || || XX 01 02 01 (PU, NNS, ZU iz splošnih sredstev) || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 || 3 XX 01 02 02 (PU, LU, MSD, ZU in NNS na delegacijah) || || || || || || XX 01 04 yy || – na sedežu || || || || || || – na delegacijah || || || || || || XX 01 05 02 (PU, ZU, NNS za posredne raziskave) || || || || || || 10 01 05 02 (PU, ZU, NNS za neposredne raziskave) || || || || || || Druge proračunske vrstice (navedite) || || || || || || SKUPAJ (*) || 21 || 21 || 21 || 21 || 21 || 21 XX je zadevno
področje ali naslov. Potrebe po človeških
virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali
je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se
lahko pristojnemu GD dodelijo v okviru postopka letne dodelitve virov glede na
proračunske omejitve. Opis nalog: Uradniki in začasni uslužbenci || Razvoj politik Izvajanje politik Načrtovanje, programiranje, spremljanje in nadzor Odnosi z državami članicami in deležniki Pogajanja s tretjimi državami in zastopanje Komisije v odnosu s tretjimi državami Odnosi z drugimi institucijami in organi Unije Zunanji sodelavci || Pomoč pri izvajanju in spremljanju politik ter stikih z državami članicami in deležniki 3.2.4. Skladnost z veljavnim
večletnim finančnim okvirom –
X Predlog/pobuda je v
skladu z veljavnim večletnim finančnim okvirom. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna sprememba zadevnega razdelka
večletnega finančnega okvira. –
¨ Za predlog/pobudo je potrebna uporaba instrumenta prilagodljivosti
ali sprememba večletnega finančnega okvira. 3.2.5. Udeležba tretjih oseb pri
financiranju –
X V predlogu/pobudi ni
načrtovano sofinanciranje tretjih oseb. –
V predlogu/pobudi je načrtovano
sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju. 3.3. Ocenjene posledice za
prihodke –
X Predlog/pobuda nima
finančnih posledic za prihodke. –
¨ Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v
nadaljevanju: –
¨ za lastna sredstva, –
¨ za razne prihodke. [1] Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne
28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških
proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91
(UL L 189, 20.7.2007, str. 1). [2] COM(2012) 212 final z dne 11. maja 2012:
Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o izvajanju Uredbe
Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju
ekoloških proizvodov. [3] 8906/13 AGRILEG 56 – Ekološka pridelava: uporaba
regulativnega okvira in razvoj sektorja. [4] Sporočilo Komisije o ustreznosti predpisov EU z dne
12. decembra 2012 – COM(2012) 746. [5] Uredba (ES)
št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje
skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu
živali in zaščiti živali (UL L 165, 30.4.2004, str. 1). [6] Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna
plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike
ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe
Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013,
str. 608); Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov
kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72,
(EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007
(UL L 347, 20.12.2013, str. 671); Uredba (EU)
št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega
kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe
Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013,
str. 487); Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in
Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in
spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS)
št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000,
(ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347,
20.12.2013, str. 549). [7] Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o
izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba
zakonodaje o živilih in krmi ter pravil o zdravstvenem varstvu živali,
dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu rastlin, rastlinskem razmnoževalnem
materialu in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES)
št. 999/2001, 1829/2003, 1831/2003, 1/2005, 396/2005, 834/2007, 1099/2009,
1069/2009 in 1107/2009, uredb (EU) št. 1151/2012 in [….]/2013 [za Urad
za publikacije: vstaviti številko Uredbe o določbah za upravljanje
odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali ter v zvezi
z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] ter
direktiv 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES, 2008/120/ES in
2009/128/ES (uredba o uradnem nadzoru), COM(2013) 265 final z dne
6. maja 2013. [8] Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti
kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1). [9] UL C , , str. . [10] UL C , , str. . [11] COM(2009) 234 final. [12] Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih
proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1). [13] Uredba (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 13. marca 2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v
najbolj oddaljenih regijah Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)
št. 247/2006 (UL L 78, 20.3.2013, str. 23). [14] Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna
plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike
ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES)
št. 73/2009 (UL L 347, 20.12.2013, str. 608). [15] Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz
Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi
Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013,
str. 487). [16] COM(2011) 244 final, „Naše življenjsko zavarovanje,
naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020“. [17] SWD(2013) 155 final, „Zelena infrastruktura –
izboljšanje evropskega naravnega kapitala“ (Green Infrastructure (GI) – Enhancing
Europe's Natural Capital). [18] COM(2006) 231 final, „Tematska strategija za varstvo
tal“. [19] Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic
(UL L 20, 26.1.2010, str. 7). [20] Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne
21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih
živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22.7.1992, str. 7). [21] Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne
12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz
kmetijskih virov (UL L 375, 31.12.1991, str. 1). [22] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES
z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na
področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). [23] Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera
onesnaževala zraka (UL L 309, 27.11.2001, str. 22). [24] Direktiva 2009/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za
doseganje trajnostne rabe pesticidov (UL L 309, 24.11.2009,
str. 71). [25] COM(2010) 2020 final. [26] Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 z dne
28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških
proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91
(UL L 189, 20.7.2007, str. 1). [27] Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne
6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij
(UL L 124, 20.5.2003, str. 36). [28] Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev
v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS (UL L 309,
24.11.2009, str. 1). [29] COM(2013) 229 z dne 29. aprila 2013. [30] Uredba Komisije (ES) št. 889/2008 z dne
5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje
Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in
označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave,
označevanja in nadzora (UL L 250, 18.9.2008, str. 1). [31] Direktiva Komisije 2006/125/ES z dne
5. decembra 2006 o žitnih kašicah ter hrani za dojenčke in
majhne otroke (UL L 339, 6.12.2006, str. 16). [32] Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih
potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES)
št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive
Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive
Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in
Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES)
št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18). [33] Uredba (EU) št. XX/XXX Evropskega parlamenta in
Sveta z dne […] o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da
se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi ter pravil o zdravstvenem
varstvu živali, dobrobiti živali, zdravstvenem varstvu rastlin, rastlinskem
razmnoževalnem materialu in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES)
št. 999/2001, 1829/2003, 1831/2003, 1/2005, 396/2005, 834/2007, 1099/2009,
1069/2009 in 1107/2009, uredb (EU) št. 1151/2012 in [….]/2013
[za Urad za publikacije: vstaviti številko Uredbe o določbah za
upravljanje odhodkov v zvezi s prehransko verigo, zdravjem in dobrobitjo živali
ter v zvezi z zdravjem rastlin in rastlinskim razmnoževalnim materialom] ter
direktiv 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES, 2008/120/ES
in 2009/128/ES (uredba o uradnem nadzoru) (UL L …). [34] Uredba (EU) št. 182/2011
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o
določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države
članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije
(UL L 55, 28.2.2011, str. 13). [35] Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih
potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES)
št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive
Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive
Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in
Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES)
št. 608/2004 (UL L 304, 22.11.2011, str. 18). [36] [polni naslov] (UL L, …). [37] [polni naslov] (UL L, …). [38] Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov
kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72,
(EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007
(UL L 347, 20.12.2013, str. 671). [39] Uredba (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES)
št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002
in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES (UL L 354,
28.12.2013, str. 22). [40] Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v
veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1). [41] Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel
in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane
in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002,
str. 1). [42] Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni
uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in
Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive
Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS,
93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe
Komisije 2004/217/ES (UL L 229, 1.9.2009, str. 1). [43] Direktiva 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih
organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS
(UL L 106, 17.4.2001, str. 1). [44] Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila
(UL L 354, 31.12.2008, str. 16). [45] Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES)
št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v
prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29). [46] Uredba (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi
Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999,
Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES)
št. 258/97 (UL L 354, 31.12.2008, str. 7). [47] Direktiva Sveta 96/29/Euratom z dne
13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo
zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega
sevanja (UL L 159, 29.6.1996, str. 1). [48] Uredba (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in
krmi (UL L 268, 18.10.2003, str. 1). [49] Uredba (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju
gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz
gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES
(UL L 268, 18.10.2003, str. 24). [50] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne
24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov
in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995,
str. 31). [51] Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo
in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS)
št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30). [52] Najmanj šest mesecev po začetku veljavnosti. [53] ABM: upravljanje po dejavnostih, ABB: oblikovanje
proračuna po dejavnostih. [54] Po členu 54(2)(a) oz. (b) finančne
uredbe. [55] Člen 110 Uredbe (EU) št. 1306/2013
Evropskega parlamenta in Sveta o financiranju, upravljanju in spremljanju
skupne kmetijske politike. [56] Sanders, J (ur.) 2013: Ocena zakonodaje EU o
ekološkem kmetovanju (Evaluation of the EU legislation on organic farming),
Thünen Institute of Farm Economics http://ec.europa.eu/agriculture/evaluation/market-and-income-reports/organic-farming-2013_en.htm. [57] Uredba (EU)
št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila
kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter
razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES)
št. 73/2009. [58] Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta
in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za
razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES)
št. 1698/2005. [59] Pojasnila o načinih upravljanja in sklici na
finančno uredbo so na voljo na spletišču BudgWeb: http://www.cc.cec/budg/man/budgmanag/budgmanag_en.html. [60] Dif. = diferencirana sredstva / nedif. =
nediferencirana sredstva. [61] Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino. [62] Države kandidatke in po potrebi potencialne države
kandidatke z Zahodnega Balkana. [63] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave,
neposredne raziskave. [64] Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve
(npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov
novozgrajenih cest …). [65] V skladu s skupnim okvirom spremljanja in vrednotenja za
SKP bo skupni okvir spremljanja in vrednotenja vzpostavljen od leta 2014
naprej, tako da bodo preglednice kazalnikov ustrezno dokončane pozneje. [66] Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za
podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne
raziskave, neposredne raziskave. PRILOGA I DRUGI
PROIZVODI IZ ČLENA 2(1) –
kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma, –
pivo, –
čaj maté, –
ekstrakti, esence in koncentrati kave, čaja in
čaja maté ter pripravki na osnovi teh proizvodov ali na osnovi kave,
čaja in čaja maté; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki
ter ekstrakti, esence in koncentrati teh proizvodov, –
sadni nektarji, –
kakavova masa, maslo, maščoba, olje in kakav v
prahu; čokolada in druga živila s kakavom, –
sladkorni proizvodi, –
izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski
izdelki, –
juhe, –
omake, –
kuhani obroki, –
sladoled, –
aromatizirani jogurti, jogurti z dodanim sadjem,
oreški ali kakavom, –
morska sol, –
naravne gume in smole, –
cvetni prah, –
čebelji vosek, –
eterična olja, –
žgane pijače pod pogojem, da je etilni
alkohol, ki se uporablja pri proizvodnji žganih pijač, izključno
kmetijskega izvora. PRILOGA II POSEBNA
PRAVILA PRIDELAVE IZ POGLAVJA III Del I:
Pravila pridelave rastlin Poleg pravil pridelave, navedenih v
členih 7 do 10, se za ekološko pridelavo rastlin
uporabljajo pravila iz tega dela. 1.
Splošne zahteve 1.1.
Hidroponska pridelava, ki je metoda gojenja rastlin
tako, da so njihove korenine samo v raztopini iz hranilnih snovi ali v inertnem
mediju, ki se mu doda hranilna raztopina, je prepovedana. 1.2.
Vse uporabljene tehnike pridelave rastlin
preprečujejo ali zmanjšujejo onesnaženje okolja. 1.3.
Preusmeritev 1.3.1.
Da lahko rastline in proizvodi rastlinskega izvora
veljajo za ekološke, je bilo treba na zemljiščih v obdobju preusmeritve
najmanj dve leti pred setvijo ali, v primeru travišča ali trajnih krmnih
rastlin, vsaj dve leti, preden se začnejo uporabljati kot ekološko
pridelana krma, ali v primeru trajnih kultur, ki niso travišče, vsaj tri
leta pred prvo žetvijo ekoloških izdelkov uporabljati pravila, določena v
tej uredbi. 1.3.2.
Pristojni organ se lahko v primerih, ko je bilo
zemljišče kontaminirano s proizvodi, ki niso odobreni za ekološko
pridelavo, odloči podaljšati obdobje preusmeritve iz točke 1.3.1. 1.3.3.
V primeru obdelave s proizvodom, ki ni odobren za
ekološko pridelavo, pristojni organ zahteva novo obdobje preusmeritve v skladu
s točko 1.3.1. Navedeno obdobje
se lahko skrajša v naslednjih dveh primerih: (a)
obdelava s proizvodom, ki ni odobren za ekološko
pridelavo, v okviru obveznih ukrepov, ki jih za zatiranje škodljivcev ali
plevela, vključno s karantenskimi organizmi ali invazivnimi vrstami, uvede
pristojni organ države članice; (b)
obdelava s proizvodom, ki ni odobren za ekološko
pridelavo, v okviru znanstvenih preskusov, ki jih odobri pristojni organ države
članice. 1.3.4.
V primerih iz točk 1.3.2. in 1.3.3.
se obdobje preusmeritve določi ob upoštevanju naslednjih dejavnikov: (a)
proces razgradnje zadevnega proizvoda zagotovi, da
ostane ob koncu obdobja preusmeritve v tleh oziroma v rastlini, če gre za
rastline trajnice, zanemarljiva raven ostankov; (b)
letina po obdelavi se ne sme prodati s sklicevanjem
na ekološko pridelavo. 1.3.5.
Za posebna pravila za preusmeritev zemljišč, povezanih z ekološko živinorejo, bi moralo veljati: 1.3.5.1.
pravila za preusmeritev se uporabljajo za celotno
površino enote, na kateri se prideluje krma za živali; 1.3.5.2.
ne glede na točko 1.3.5.1 se lahko
obdobje preusmeritve za pašnike in za zunanje površine za nerastlinojede vrste
živali skrajša na eno leto. 1.4.
Izvor rastlin, vključno z
rastlinskim razmnoževalnim materialom 1.4.1.
Za pridelavo rastlin in rastlinskih proizvodov se
uporablja samo ekološko pridelan rastlinski razmnoževalni material. V ta namen sta se rastlina, namenjena za pridelavo
rastlinskega razmnoževalnega materiala, in, kjer je primerno, izvorna rastlina
vsaj eno generacijo oziroma v primeru trajnic vsaj eno generacijo v dveh
rastnih sezonah pridelovali v skladu s to uredbo. 1.4.2.
Uporaba rastlinskega
razmnoževalnega materiala, ki ni ekološko pridelan Rastlinski razmnoževalni material, ki ni ekološko
pridelan, se lahko uporablja le, če je iz proizvodne enote, ki je v fazi
preusmeritve na ekološko pridelavo, ali če je upravičen za uporabo v
znanosti, testiranju majhnega obsega v poljskih poskusih ali za namen
ohranjanja genskih virov in se s tem strinja pristojni organ države
članice. 1.5.
Upravljanje tal in gnojenje 1.5.1.
V ekološki pridelavi rastlin se uporabljajo
postopki obdelovanja zemlje in gojenja rastlin, ki ohranjajo ali
povečujejo vsebnost organskih snovi v tleh, povečujejo stabilnost in
biotsko raznovrstnost tal ter preprečujejo zbitost in erozijo tal. 1.5.2.
Rodovitnost in biološka aktivnost tal se ohranjata
in povečujeta z večletnim kolobarjenjem, vključno s stročnicami
in drugimi podorinami, in uporabo živinskih gnojil ali organskih materialov,
obeh po možnosti kompostiranih, iz ekološke pridelave. 1.5.3.
Kadar potreb rastlin po hranilih ni mogoče
zadovoljiti z ukrepi, predvidenimi v točkah 1.5.1 in 1.5.2,
se lahko pri ekološki pridelavi uporabljajo le gnojila in dodatki za izboljšanje
tal v skladu s členom 19, in sicer samo v potrebnem obsegu. 1.5.4.
Skupna količina živinskih gnojil v smislu
Direktive Sveta 91/676/EGS[1],
ki se uporabi na kmetijskem gospodarstvu, ne presega 170 kg dušika na
leto/hektar kmetijskih zemljišč v uporabi. Ta zgornja meja se uporablja
samo za hlevski gnoj, posušeni hlevski gnoj in dehidrirani gnoj perutnine,
kompostirane živalske iztrebke vključno z gnojem perutnine, kompostirani
hlevski gnoj in tekoče živalske iztrebke. 1.5.5.
Ekološka kmetijska gospodarstva lahko za
razporeditev odvečnega gnoja iz ekološke pridelave podpišejo pisne pogodbe
o sodelovanju, vendar le z drugimi kmetijskimi gospodarstvi in podjetji, ki
ravnajo v skladu s pravili za ekološko pridelavo. Najvišja zgornja meja iz
točke 1.5.4 se izračuna na podlagi vseh enot za ekološko
pridelavo, ki sodelujejo na ta način. 1.5.6.
Za izboljšanje splošnega stanja tal ali dostopnosti
hranilnih snovi v tleh ali pridelkih se lahko uporabljajo pripravki iz
mikroorganizmov. 1.5.7.
Za aktiviranje komposta se lahko uporabijo ustrezni
pripravki na podlagi rastlin ali mikroorganizmov. 1.5.8.
Mineralnih dušikovih gnojil ni dovoljeno uporabljati. 1.6.
Zatiranje škodljivih organizmov in plevela 1.6.1.
Preprečevanje škode zaradi škodljivih
organizmov in plevela temelji predvsem na zaščiti s pomočjo: –
naravnih sovražnikov, –
izbire vrst, sort in heterogenih snovi, –
kolobarjenja, –
tehnik gojenja, kot je biofumigacija in –
toplotne obdelave, kot sta solarizacija tal in plitva
obdelava tal s paro (do globine največ 10 cm). 1.6.2.
Kadar rastlin ni mogoče primerno
zaščititi pred škodljivci z ukrepi iz točke 1.6.1 ali če se
ugotovi, da je kulturna rastlina ogrožena, se lahko uporabljajo samo proizvodi,
odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, in
sicer samo v potrebnem obsegu. 1.6.3.
Pasti ali razpršilniki proizvodov, razen feromonov,
preprečujejo prodiranje snovi v okolje in stik snovi z gojenimi pridelki.
Po uporabi se pasti poberejo in varno odstranijo. 1.7.
Proizvodi za čiščenje in razkuževanje Pri
čiščenju in razkuževanju se uporabljajo le tista sredstva za
čiščenje in razkuževanje pri pridelavi rastlin, ki so odobrena za
uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19. 2.
Zahteve za posebne rastline ali rastlinske
proizvode 2.1.
Pravila za pridelavo gob Za pridelavo gob
se lahko uporabljajo substrati, če so sestavljeni samo iz naslednjih
sestavin: (a)
hlevskega gnoja in živalskih iztrebkov: (i) iz kmetijskih gospodarstev, ki
pridelujejo po pravilih ekološke pridelave; ali (ii) iz točke 1.5.3, vendar le,
če proizvoda iz točke (i) ni na voljo, ter pod pogojem, da
ta hlevski gnoj in živalski iztrebki ne presegajo 25 % skupne mase vseh
sestavin substrata pred kompostiranjem, razen pokrovnega materiala in dodane
vode; (b)
proizvodov kmetijskega izvora, razen tistih, ki so
zajeti v točki (a), iz kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo po
pravilih ekološke pridelave; (c)
šote, ki ni kemično obdelana; (d)
lesa, ki po sečnji ni obdelan s kemičnimi
sredstvi; (e)
mineralnih proizvodov iz točke 1.5.3, vode
in zemlje. 2.2.
Pravila glede nabiranja divjih rastlin Nabiranje divjih
rastlin in njihovih delov, ki rastejo naravno v naravnih okoljih, gozdovih in
na kmetijskih območjih, se šteje za ekološko pridelavo, če so
izpolnjeni naslednji pogoji: (a)
ta območja vsaj tri leta pred nabiranjem niso
bila obdelana z nobenimi drugimi proizvodi kot tistimi, ki so odobrena za
uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19; (b)
nabiranje ne vpliva na stabilnost naravnega
habitata ali na ohranjanje vrste na območju nabiranja. Del II:
Pravila za živinorejo Poleg pravil pridelave iz členov 7, 8,
9 in 11 se za živinorejo uporabljajo pravila iz tega dela. 1.
Splošne zahteve 1.1.
Kjer živinorejec ne upravlja kmetijskega
zemljišča in ni sklenil pisnega sporazuma z drugim kmetom, je živinoreja brez
uporabe kmetijskega zemljišča prepovedana. 1.2.
Preusmeritev 1.2.1.
Obdobje preusmeritve se začne šele, ko kmet
svojo dejavnost prijavi pristojnim organom in ko za njegovo kmetijsko
gospodarstvo začne veljati nadzorni sistem v skladu s to uredbo. 1.2.2.
Obdobja preusmeritve, specifična za vrsto vzreje
živali, so določena v točki 2. 1.2.3.
Živali in proizvodi živalskega izvora, pridelani v
obdobju preusmeritve, se ne tržijo kot ekološki proizvodi. 1.2.4.
Živali in proizvodi živalskega izvora na koncu
obdobja preusmeritve veljajo za ekološke proizvode, če preusmeritev zajema
celotno proizvodno enoto, vključno z živino, pašniki ali drugimi zemljišči,
ki se uporabljajo za krmo živali. 1.3.
Izvor živali 1.3.1.
Živali ekološke reje se skotijo in odraščajo
na ekoloških kmetijskih gospodarstvih. 1.3.2.
Živali, ki bivajo na kmetijskem gospodarstvu na
začetku obdobja preusmeritve, in proizvodi iz njih se lahko štejejo za
ekološke po preteku ustreznega obdobja preusmeritve iz točke 2. 1.3.3.
V zvezi z razmnoževanjem živali: (a)
za razmnoževanje se uporabljajo naravni postopki,
vendar je dovoljena umetna osemenitev; (b)
razmnoževanje se ne sme sprožiti s terapijo s hormoni
ali podobnimi snovmi, razen v obliki veterinarskega terapevtskega zdravljenja v
posameznih primerih; (c)
druge oblike umetnega razmnoževanja, kot sta
kloniranje in prenos zarodka, se ne uporabljajo; (d)
izbira ras je ustrezna in prispeva k preprečevanju
morebitnega trpljenja živali in njihovega pohabljanja. 1.3.4.
Pri izbiri ras ali linij se upošteva sposobnost
živali za prilagoditev lokalnim razmeram brez poslabšanja njihove dobrobiti,
vitalnosti in odpornosti proti boleznim. Rase in linije živali se izberejo tudi
v izogib specifičnim boleznim ali zdravstvenim težavam, povezanim z
nekaterimi rasami ali linijami, ki se uporabljajo v intenzivni prireji, npr.
sindrom stresa pri prašičih, sindrom PSE (pale-soft-exudative) ali
vodenost mesa (bledo-mehko-vodeno meso), nenadna smrt, spontani splav in
zapleteni porodi s carskim rezom. Prednost imajo avtohtone rase in linije. 1.3.5.
Za namene razmnoževanja je dovoljeno na kmetijsko
gospodarstvo privesti živali, ki niso bile ekološko vzrejene, kadar rasam grozi
prenehanje reje, kakor je opredeljeno v Prilogi IV Uredbe
Komisije (ES) št. 1974/2006[2],
in v tem primeru za živali teh ras ni nujno, da so samice, ki še niso kotile. 1.4.
Prehranjevanje 1.4.1.
Splošne zahteve glede prehranjevanja V zvezi s
prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila: (a)
krma za živino se pridobiva zlasti na kmetijskem
gospodarstvu, kjer živali bivajo, ali z drugih ekoloških kmetijskih
gospodarstev iz iste regije; (b)
živina se krmi z ekološko krmo, ki ustreza
prehranskim potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja. Pri živinoreji
omejeno krmljenje ni dovoljeno; (c)
živino je prepovedano rediti ali krmiti v razmerah,
ki lahko povzročijo anemijo; (d)
postopki pitanja so taki, da jih je v kateri koli
fazi prireje mogoče vrniti na začetno stanje. Prisilno pitanje je
prepovedano; (e)
živina, razen čebel, ima stalen dostop do paše
ali voluminozne krme; (f)
pospeševalci rasti in sintetične aminokisline
se ne uporabljajo; (g)
živali, ki še sesajo, se po možnosti vsaj
določeno minimalno obdobje hranijo z materinim mlekom; (h)
posamična krmila rudninskega izvora, krmni
dodatki, nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali, in
predelovalni pripomočki se uporabljajo le, če so bili v skladu s
členom 19 odobreni za uporabo v ekološki pridelavi. 1.4.2.
Paša na skupnih površinah in sezonski premik
čred 1.4.2.1.
Ekološko rejene živali se lahko pasejo na skupni
površini pod pogojem, da: (a)
je skupna površina v celoti upravljana v skladu s
to uredbo; (b)
vse neekološko rejene živali, ki uporabljajo
zadevno zemljišče, izvirajo iz sistema vzreje, ki je ekvivalenten enemu od
tistih, ki so navedeni v členu 28 in členu 30 Uredbe (EU)
št. 1305/2013[3]; (c)
za nobene proizvode živalskega izvora, pridobljene iz
ekološko vzrejenih živali, ki uporabljajo to zemljišče, ne velja, da so iz
ekološke pridelave, razen v primeru, da se lahko ustrezno dokaže, da so te
živali pravilno ločene od neekološko rejenih živali. 1.4.2.2.
V obdobju sezonskih premikov se živali, ko se
selijo z enega na drug pašnik, lahko pasejo na neekoloških zemljiščih.
Vnos neekološke krme v obliki trave in drugih rastlin, namenjenih za pašo
živali, se dovoli za največ 35 dni, kar vključuje pot selitve in
vrnitve. 1.4.3.
Krma iz obdobja preusmeritve 1.4.3.1.
V obdobju preusmeritve na kmetijskih gospodarstvih lahko
do 15 % skupne povprečne količine krme za živino izvira s paše
ali je pridobljene s trajnih pašnikov ali zemljišč s trajnimi krmnimi
rastlinami ali beljakovinskimi pridelki, posejanimi v okviru ekološkega
upravljanja v prvem letu preusmeritve, če so te površine del domačega
kmetijskega gospodarstva. Krma, pridobljena iz zemljišč v prvem letu
preusmeritve, se ne sme uporabljati za pridelavo predelane krme. Če se
uporablja krma iz obdobja preusmeritve in krma, pridobljena iz zemljišč v prvem
letu preusmeritve, skupni delež takšne krme ne sme presegati največjega
možnega deleža iz točke 1.4.3.2. 1.4.3.2.
Na ekoloških kmetijskih gospodarstvih lahko v
povprečju do 20 % količine krme vsebuje krmo iz obdobja
preusmeritve, torej krmo iz drugega leta preusmeritve. Na kmetijskih
gospodarstvih v obdobju preusmeritve, če krmo iz obdobja preusmeritve
pridelujejo v enoti domačega kmetijskega gospodarstva, se ta odstotek lahko
poveča na 100 %. 1.4.3.3.
Številke iz točk 1.4.3.1 in 1.4.3.2 se
izračunavajo letno kot odstotek suhe snovi v krmi rastlinskega izvora. 1.4.4.
Uporaba določenih posamičnih krmil in
snovi v krmi Samo ekološka posamična
krmila živalskega izvora, pa tudi posamična krmila in krmni dodatki,
odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, se
lahko uporabljajo pri predelavi ekološke krme in za krmljenje ekološko gojenih
živali. 1.5.
Varovanje zdravja 1.5.1.
Preprečevanje bolezni 1.5.1.1.
Preprečevanje bolezni temelji na izbiri ras in
linij, živinorejski upravljavski praksi, visoko kakovostni krmi in telesni
aktivnosti, ustrezni gostoti živali in primernih higienskih razmerah za
bivanje. 1.5.1.2.
Uporaba imunoloških zdravil za uporabo v
veterinarski medicini je dovoljena. 1.5.1.3.
Prepovedana je uporaba kemično sintetiziranih
alopatskih veterinarskih zdravil ali antibiotikov za preventivno zdravljenje. 1.5.1.4.
Prepovedana je uporaba snovi za pospeševanje rasti
ali prireje (vključno z antibiotiki, kokcidiostatiki in drugimi umetnimi
pripomočki za spodbujanje rasti) ter uporaba hormonov ali podobnih snovi
za kontrolo razmnoževanja ali za druge namene (na primer za indukcijo ali
sinhronizacijo estrusa). 1.5.1.5.
Kadar živina izvira iz neekoloških enot, se glede
na lokalne razmere uporabljajo posebni ukrepi, kakor so presejalni testi ali karantena. 1.5.1.6.
Pri čiščenju in razkuževanju se v
zgradbah in obratih za živino uporabljajo le tista sredstva za
čiščenje in razkuževanje, ki so bila v skladu s členom 19 odobrena
za uporabo v ekološki pridelavi. 1.5.1.7.
Zgradbe, ograde, oprema in pripomočki so primerno
očiščeni in razkuženi, da se preprečita navzkrižno okuženje ter
razvoj organizmov, ki prenašajo bolezni. Iztrebki, urin in nezaužita ali
raztresena/razlita hrana se odstranjujejo tako pogosto, da se kar najbolj
zmanjša smrad ter odvrnejo mrčes ali glodavci. Sredstva za zatiranje glodavcev
(ki se uporabljajo samo v pasteh) in proizvodi, ki so bili odobreni za uporabo
v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, se lahko uporabljajo za
odstranjevanje mrčesa in drugih škodljivcev v zgradbah in drugih objektih,
kjer se zadržuje živina. 1.5.2.
Veterinarsko zdravljenje 1.5.2.1.
Če živali kljub preventivnim ukrepom za zagotavljanje
zdravstvenega varstva živali zbolijo ali se poškodujejo, se takoj začnejo
zdraviti. 1.5.2.2.
Bolezni se zdravijo nemudoma, da se prepreči
trpljenje živali; po potrebi in pod strogimi pogoji ter na odgovornost
veterinarja je dovoljeno uporabiti kemično sintetizirane alopatske
proizvode za uporabo v veterinarski medicini, vključno z antibiotiki,
če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih proizvodov
neprimerna. Opredelijo pa se zlasti omejitve glede sklopa zdravljenja in
karence. 1.5.2.3.
Posamična krmila rudninskega izvora in
hranilni dodatki za krmo, ki so bili odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v
skladu s členom 19, ter fitoterapevtski in homeopatski izdelki imajo
prednost pred kemično sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili,
vključno z antibiotiki, pod pogojem, da njihov terapevtski učinek
deluje pri izbrani vrsti živali in pri bolezenskem stanju, ki mu je zdravljenje
namenjeno. 1.5.2.4.
Z izjemo cepljenj, zdravljenja zaradi zajedavcev in
vseh obveznih programov za zatiranje bolezni se v primerih, ko žival ali
skupina živali v 12 mesecih prejme več kot tri sklope zdravljenja s
kemično-sintetiziranimi alopatskimi veterinarskimi zdravili, vključno
z antibiotiki, ali več kot eno vrsto zdravljenja, če je njihov
reproduktivni življenjski ciklus krajši od enega leta, zadevne živali ali iz njih
pridobljeni proizvodi ne prodajajo kot ekološki proizvodi in se te živali
vključijo v obdobja preusmeritve, določena v točkah 1.2 in 2. 1.5.2.5.
Obdobje karence med zadnjim odmerkom alopatskega
veterinarskega zdravila, ki ga je žival prejela v normalnih pogojih uporabe, in
pridelavo ekološko predelanih živil iz teh živali mora biti dvakrat tako dolgo,
kot je določeno obdobje karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES
oziroma 48 ur v primerih, ko to obdobje ni določeno. 1.5.2.6.
Dovoljeno je zdravljenje na podlagi zakonodaje
Unije zaradi varovanja zdravja ljudi in živali. 1.6.
Pogoji namestitve in gojitvene prakse 1.6.1.
Izolacija, ogrevanje in
prezračevanje zgradbe zagotavljajo, da se kroženje zraka, raven prahu,
temperatura, relativna vlažnost zraka in koncentracija plinov vzdržujejo v mejah,
ki zagotavljajo dobro počutje živali. Zgradba omogoča ¸dobro naravno
prezračevanje in dostop dnevne svetlobe. 1.6.2.
Na območjih, kjer podnebne razmere živalim dopuščajo
bivanje na prostem, uhlevitev živine
ni obvezna. Živina ima stalen dostop do površin na prostem, po možnosti do
pašnika, kadar vremenski pogoji in stanje tal to dovoljujejo, razen če se
na podlagi zakonodaje Unije uvedejo omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem
zdravja ljudi in živali. Živali imajo dostop do pokritih prostorov ali
senčnih površin za zaščito pred slabimi vremenskimi razmerami. 1.6.3.
Gostota živali v zgradbah omogoča udobje in dobro počutje živali ter
izpolnjuje njihove specifične potrebe glede na vrsto, kar je zlasti
odvisno od vrste, rase in starosti živali. Upošteva tudi vedenjske potrebe
živali, ki so odvisne zlasti od velikosti skupine in spola živali. Gostota je
taka, da živalim zagotavlja dobrobit, tako da jim nudi dovolj prostora, na
katerem lahko stojijo v naravnem položaju, se gibljejo, uležejo, obračajo
in se negujejo, se postavijo v vse naravne lege ter izvajajo vse naravne gibe,
kot so pretegovanje in prhutanje s perutmi. 1.6.4.
Najmanjša velikost notranjih
in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za različne
vrste in kategorije živali se določijo v točkah 2.1.4, 2.2.4, 2.3.4
in 2.4.5. 1.6.5.
Površine na prostem so lahko delno pokrite. Verande
se ne štejejo za površine na prostem. 1.6.6.
Skupna gostota živali ne sme presegati mejne
vrednosti 170 kg ekološkega dušika na leto in hektar kmetijskih
zemljišč v uporabi. 1.6.7.
Za določitev ustrezne gostote živali iz
točke 1.6.6 pristojni organi držav članic določijo število živine,
ki ustreza mejni vrednosti iz točke 1.6.6, pri čemer se
upoštevajo številke, določene v vsaki od posebnih zahtev vzreje živali. 1.7.
Dobrobit živali 1.7.1.
Vse osebe, ki sodelujejo pri
skrbi za živali, imajo potrebno osnovno znanje in so
ustrezno usposobljene v zvezi z zdravstvenimi potrebami in
dobrobitjo živali. 1.7.2.
Živinorejska praksa,
vključno z gostoto živali in pogoji bivanja, zagotavlja, da so zadovoljene
razvojne, fiziološke in etološke potrebe živali. 1.7.3.
Živina ima stalen dostop do
površin na prostem, po možnosti do pašnika, kadar vremenski pogoji in stanje
tal to dovoljujejo, razen če se na podlagi zakonodaje Unije uvedejo
omejitve in obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in živali. 1.7.4.
Število živine se omeji, da ne
prihaja do prekomerne popasenosti, teptanja tal, erozije ali onesnaženja, ki bi
ga povzročile živali ali do katerega bi prišlo zaradi trosenja gnojevke. 1.7.5.
Kjer se uporabljata člen 8(5) in
točka 1.4.2.2 iz tega dela, so ekološko vzrejene živali ločene
od druge živine. 1.7.6.
Privezovanje ali osamitev živine
je prepovedana, z izjemo posameznih živali za določeno obdobje, kadar je
to upravičeno zaradi veterinarskih razlogov. Pristojni organi lahko
dovolijo, da se govedo v manjših kmetijskih gospodarstvih privezuje, če ga
ni mogoče držati v skupinah, ki ustrezajo vedenjskim potrebam živali, pod
pogojem, da ima med pašo dostop do pašnikov in vsaj dvakrat tedensko dostop do
površin na prostem, kadar paša ni mogoča. 1.7.7.
Prevoz živine je čim
krajši. 1.7.8.
Čim bolj se zmanjša vsako trpinčenje živali v celotnem življenju
živali, tudi ob zakolu. 1.7.9.
Pohabljanje živali je
prepovedano. 1.7.10.
Vsakršno trpljenje živali se zmanjša na najmanjšo možno mero tako, da take posege opravi
usposobljeno osebje ob najprimernejši starosti živali in z uporabo ustreznih
anestetikov in/ali analgetikov. 1.7.11.
Fizična kastracija je
dovoljena zaradi ohranjanja kakovosti proizvodov in tradicionalnih postopkov
pridelave, toda samo ob uporabi ustreznih anestetikov ali analgetikov in tako,
da posege opravi usposobljeno osebje ob najprimernejši starosti živali. 1.7.12.
Natovarjanje in raztovarjanje živali se izvaja brez uporabe kakršne koli
električne stimulacije za priganjanje živali. Prepovedana je uporaba
kakršnih koli alopatskih pomirjeval pred in med prevozom. 2.
Zahteve za posamezne vrste živine 2.1.
Vzreja goveda, ovc in koz 2.1.1.
Preusmeritev Da se govedo, ovce
in koze ter proizvodi iz njih štejejo za ekološke, je treba pravila za
pridelavo iz te uredbe uporabljati vsaj: (a)
12 mesecev v primeru goveda za prirejo mesa, v
vsakem primeru pa vsaj tri četrtine njihovega življenja; (b)
šest mesecev v primeru ovc in koz ter živali za
prirejo mleka. 2.1.2.
Prehranjevanje V zvezi s
prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila: (a)
govedo, ovce in koze imajo dostop do paše, kadar
koli razmere to dovoljujejo; (b)
ne glede na točko (a) imajo samci goveda,
starejši od enega leta, dostop do paše ali površine za gibanje na prostem; (c)
kadar imajo govedo, ovce in koze dostop do paše v
pašnem obdobju in kadar sistem zimske uhlevitve živalim dopušča prosto
gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost ureditve izpusta; (d)
vsaj 90 % krme za živali, razen v obdobju letnega
sezonskega premika iz točke 1.4.2.2, izvira z domačega
kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma pridelana v
sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi iz iste regije; (e)
sistemi reje goveda, ovc in koz v najvišji možni
meri temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih
obdobjih leta. Vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih goveda, ovc in koz je
sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže. Pri
živalih za prirejo mleka je dovoljeno znižanje na 50 % za največ
tri mesece v zgodnjem obdobju laktacije; (f)
prehrana goveda, ovc in koz, ki še sesajo, temelji
zlasti na materinem mleku, in sicer najmanj tri mesece pri govedu ter 45 dni
pri ovcah in kozah. 2.1.3.
Posebni pogoji namestitve V zvezi s pogoji
namestitve se uporabljajo naslednja pravila: (a)
tla v namestitvenem prostoru za govedo, ovce in
koze so gladka, vendar ne spolzka. Vsaj polovica notranje površine, kakor je
določena v tabeli o najmanjši velikosti površin za govedo, ovce in koze v
točki 2.1.4, je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz mreže ali
rešetk; (b)
površina za ležanje/počitek je udobna in suha
ter ustrezne velikosti. Tla na tej površini so polna in ne izdelana iz mreže.
Prostor za počitek je suh in znatno prekrit z materialom za nastilj.
Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko
izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je v skladu s
členom 19 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali
sredstvo za izboljšanje tal; (c)
ne glede na točko (a) prvega pododstavka
člena 3(1) in drugega pododstavka člena 3(1) Direktive Sveta 2008/119/ES[4], je prepovedana
namestitev telet v ločene bokse od starosti enega tedna naprej, z izjemo
posameznih živali za določeno obdobje, kadar je to upravičeno zaradi
veterinarskih razlogov. 2.1.4.
Gostota živali Pri številu goveda, ovc in koz na hektar se upoštevajo naslednje
omejitve: Vrsta ali kategorija živali || Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto Pitovna teleta || 5 Drugo govedo, staro manj od enega leta || 5 Samci goveda, stari od enega leta do manj kot dve leti || 3,3 Samice goveda, stare od enega leta do manj kot dve leti || 3,3 Samci goveda, stari dve leti ali več || 2 Plemenske telice || 2,5 Pitovne telice || 2,5 Krave molznice || 2 Izločene krave molznice || 2 Ostale krave || 2,5 Koze || 13,3 Ovce || 13,3 Najmanjša velikost
notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za govedo,
ovce in koze so: || Notranja površina (neto površina, namenjena živalim) || Zunanja površina (za prosto gibanje, brez pašnikov) || najmanjša živa masa (kg) || m2/glavo || m2/glavo Plemensko in pitovno govedo || do 100 || 1,5 || 1,1 do 200 || 2,5 || 1,9 do 350 || 4,0 || 3 nad 350 || 5 z najmanj 1 m2/100 kg || 3,7 z najmanj 0,75 m2/100 kg Krave molznice || || 6 || 4,5 Plemenski biki || || 10 || 30 Ovce in koze || || 1,5 na ovco/kozo || 2,5 || 0,35 na jagnje/kozliča || 2,5 z 0,5 na jagnje/kozliča 2.2.
Vzreja enoprstih kopitarjev 2.2.1.
Preusmeritev Da se enoprsti kopitarji ter proizvodi iz njih
štejejo za ekološke, je treba pravila za pridelavo iz te uredbe uporabljati
vsaj: (a)
12 mesecev za prirejo mesa, v vsakem primeru
pa vsaj tri četrtine njihovega življenja; (b)
šest mesecev v primeru živali za prirejo mleka; 2.2.2.
Prehranjevanje V zvezi s
prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila: (a)
enoprsti kopitarji imajo dostop do paše, kadar koli
razmere to dovoljujejo; (b)
kadar imajo enoprsti kopitarji dostop do paše v
pašnem obdobju in kadar sistem zimske uhlevitve živalim dopušča prosto
gibanje, se pozimi lahko opusti obveznost ureditve izpusta; (c)
vsaj 90 % krme za živali,
razen v obdobju letnega sezonskega premika, kot je omenjeno v točki 1.4.2.2, izvira z domačega kmetijskega
gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma pridelana v sodelovanju z
drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi iz iste regije; (d)
sistemi reje enoprstih kopitarjev v najvišji možni
meri temeljijo na paši, glede na razpoložljivost pašnikov v različnih
obdobjih leta. Vsaj 60 % suhe snovi v dnevnih obrokih enoprstih kopitarjev
je sestavljene iz voluminozne krme, sveže ali posušene krme ali silaže; (e)
prehrana vseh enoprstih kopitarjev, ki še sesajo,
temelji na materinem mleku, in sicer najmanj tri mesece. 2.2.3.
Posebni pogoji namestitve V zvezi s pogoji
namestitve se uporabljajo naslednja pravila: (a)
tla v namestitvenem prostoru za enoprste kopitarje so
gladka, vendar ne spolzka. Vsaj polovica notranje površine, kakor je
določena v tabeli o najmanjši velikosti površin za enoprste kopitarje v
točki 2.2.4, je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz mreže ali
rešetk; (b)
površina za ležanje/počitek je udobna in suha
ter ustrezne velikosti. Tla na tej površini so polna in ne izdelana iz mreže.
Prostor za počitek je suh in znatno prekrit z materialom za nastilj.
Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material.
Nastilj se lahko izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki
je v skladu s členom 19 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot
gnojilo ali sredstvo za izboljšanje tal. 2.2.4.
Gostota živali Pri številu enoprstih kopitarjev na
hektar se upoštevajo naslednje omejitve: Vrsta ali kategorija živali || Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto Enoprsti kopitarji, starejši od šest mesecev || 2 Najmanjša velikost notranjih in zunanjih površin ter druge
značilnosti namestitve za enoprste kopitarje so: || Notranja površina (neto površina, namenjena živalim) || Zunanja površina (za prosto gibanje, brez pašnikov) || najmanjša živa masa (kg) || m2/glavo || m2/glavo Plemenski in pitovni enoprsti kopitarji || do 100 || 1,5 || 1,1 do 200 || 2,5 || 1,9 do 350 || 4,0 || 3 nad 350 || 5 z najmanj 1 m2/100 kg || 3,7 z najmanj 0,75 m2/100 kg 2.3.
Vzreja prašičev 2.3.1.
Preusmeritev Da se prašiči in proizvodi iz njih štejejo za
ekološke, je treba pravila za pridelavo iz te uredbe uporabljati vsaj šest
mesecev. 2.3.2.
Prehranjevanje V zvezi s
prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila: (a)
vsaj 60 % krme za živali izvira z
domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je krma
pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi ali
izvajalci dejavnosti, ki proizvajajo krmo, iz iste regije; (b)
prehrana vseh prašičev, ki še sesajo, temelji
na materinem mleku, in sicer najmanj 40 dni; (c)
pri prašičih se dnevnim obrokom doda
voluminozna krma, sveža ali posušena krma ali silaža. 2.3.3.
Posebni pogoji namestitve V zvezi s pogoji
namestitve se uporabljajo naslednja pravila: (a)
tla v namestitvenem prostoru za prašiče so
gladka, vendar ne spolzka. Vsaj polovica notranje površine, kakor je
določena v tabeli o najmanjši velikosti površin za prašiče v točki 2.3.4,
je polna, kar pomeni, da ni izdelana iz mreže ali rešetk; (b)
površina za ležanje/počitek je udobna in suha
ter ustrezne velikosti, tla na tej površini pa so polna in ne izdelana iz
mreže. Prostor za počitek je suh in obilno prekrit z materialom za nastilj.
Nastilj vsebuje slamo ali drug primeren naravni material. Nastilj se lahko
izboljša in obogati s katerim koli mineralnim proizvodom, ki je v skladu s členom 19 odobren za uporabo v ekološki pridelavi kot gnojilo ali sredstvo za
izboljšanje tal; (c)
svinje se gojijo v skupinah, razen v zadnjem
obdobju brejosti in v obdobju sesanja; (d)
pujski niso na površinah brez nastilja ali v kletkah
za pujske; (e)
površine za prosto gibanje prašičem
dopuščajo iztrebljanje in ritje. Za ritje se lahko uporabijo različni substrati. 2.3.4.
Gostota živali Pri številu prašičev na hektar se upoštevajo naslednje omejitve: Vrsta ali kategorija živali || Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto Pujski || 74 Plemenske svinje || 6,5 Pitovni prašiči || 14 Drugi prašiči || 14 Najmanjša velikost
notranjih in zunanjih površin ter druge značilnosti namestitve za
prašiče so: || Notranja površina (neto površina, namenjena živalim) || Zunanja površina (za prosto gibanje, brez pašnikov) || najmanjša živa masa (kg) || m2/glavo || m2/glavo Oprasene svinje s pujski, starimi do 40 dni || || 7,5 na svinjo || 2,5 Pitovni prašiči || do 50 || 0,8 || 0,6 do 85 || 1,1 || 0,8 do 110 || 1,3 || 1 Pujski || stari več kot 40 dni in težki do 30 kg || 0,6 || 0,4 Plemenski prašiči || || 2,5 na samico || 1,9 || 6 na samca Če se staje uporabljajo za naravni pripust: 10 m2/merjasca || 8,0 2.4.
Vzreja perutnine 2.4.1.
Preusmeritev Da se perutnina in
proizvodi iz nje štejejo za ekološke, je treba pravila za pridelavo iz te uredbe uporabljati vsaj: (a)
10 tednov za perutnino za prirejo mesa, ki se
uhlevi pred starostjo treh dni; (b)
šest tednov v primeru perutnine za prirejo jajc. 2.4.2.
Izvor perutnine Perutnina se redi,
dokler ne doseže določene najnižje starosti, ali pa je počasi
rastoče linije, ki jo določi pristojni organ. Če kmet ne redi
počasi rastoče linije perutnine, je najnižja starost perutnine ob
zakolu: (a)
81 dni za piščance; (b)
150 dni za kopune; (c)
49 dni za pekinške race; (d)
70 dni za samice muškatnih rac; (e)
84 dni za samce muškatnih rac; (f)
92 dni za race mlakarice; (g)
94 dni za pegatke; (h)
140 dni za purane in gosi za peko in (i)
100 dni za pure. 2.4.3.
Prehranjevanje V zvezi s
prehranjevanjem se uporabljajo naslednja
pravila: (a)
vsaj 60 % krme za živali
izvira z domačega kmetijskega gospodarstva, če to ni mogoče, pa je
krma pridelana v sodelovanju z drugimi ekološkimi kmetijskimi gospodarstvi ali izvajalci
dejavnosti, ki proizvajajo krmo, iz iste regije; (b)
dnevnim obrokom se doda voluminozna krma, sveža ali
posušena krma ali silaža. 2.4.4.
Posebni pogoji namestitve V zvezi s pogoji
namestitve se uporabljajo naslednja pravila: (a)
reja perutnine v kletkah ni
dovoljena; (b)
vodna perutnina ima, kadar koli to dovoljujejo
vremenske in higienske razmere, dostop do potoka, ribnika, jezera ali mlake, da
so izpolnjene posebne potrebe, ki so značilne za posamezno vrsto, in
zahteve za dobrobit živali; ko vremenske razmere tega ne dovoljujejo, ima
dostop do vode, ki ji omogoča, da vanjo potopi glavo in si tako
očisti perje; (c)
perutnina ima dostop do površin na prostem najmanj
eno tretjino svojega življenja. Površine na prostem za perutnino so v glavnem
poraščene z rastlinjem, imajo objekte, v katere se živali lahko
zatečejo, in živalim omogočajo lahek dostop do ustreznega števila
napajalnikov; (d)
kjer se perutnina zaradi omejitev ali obveznosti na
podlagi zakonodaje Unije zadržuje v prostorih, ima stalen dostop do zadostne
količine voluminozne krme in primernega materiala, da so zadovoljene njene
etološke potrebe; (e)
objekti za vso perutnino
izpolnjujejo naslednje pogoje: (i) vsaj ena tretjina talne površine je
polna, kar pomeni, da ni izdelana iz rešetk ali mreže, in prekrita z nastiljem,
kakor je slama, žagovina, pesek ali šota; (ii) v objektu za nesnice je na voljo dovolj
velik del površine tal za zbiranje perutninskega gnoja; (iii) perutnina ima svoje gredi, katerih
velikost in število sta sorazmerna z velikostjo skupine in velikostjo
perutnine, kakor je določeno v tabeli o najmanjši velikosti notranjih in
zunanjih površin ter drugih značilnostih namestitve za vzrejo perutnine iz
točke 2.4.5; (iv) zunanja ograda namestitve, vključno
z morebitno verando, ima vhodne/izhodne odprtine, ki ustrezajo velikosti
perutnine, te pa skupaj v dolžino merijo vsaj 4 m na 100 m2
površine nastanitve, ki je perutnini na voljo. Kjer je na voljo veranda, so na
pregradi med namestitvijo in verando odprtine, te pa skupaj v dolžino merijo vsaj
2 m na 100 m2 površine nastanitve. Dostop do verande je
omogočen neprekinjeno; (v) objekti za rejo perutnine so izdelani
tako, da imajo vse ptice lahek dostop do površin na prostem, tj. največja
razdalja od katere koli točke v objektu do najbližje odprtine ni
večja od 15 m; (vi) večnivojski sistemi imajo
največ tri nivoje uporabne površine, vključno z nivojem na tleh.
Razdalja med nivoji ali vmesnimi površinami, kot so površine za gnezdenje, ne
presega 1 m. Iz višjih vrst je mogoče gnoj odstranjevati z
avtomatiziranim sistemom; (f)
Naravna svetloba se lahko dopolni z umetno, da se zagotovi največ 16 ur
svetlobe na dan in vsaj osem ur neprekinjenega nočnega počitka brez
umetne svetlobe; (g)
pred vsakim novim turnusom reje perutnine se objekti, v katerih je živina, izpraznijo. V tem
času se objekti in oprema očistijo in razkužijo. Po zaključku
vsakega turnusa reje perutnine se izpusti pustijo prazni za obdobje, ki ga
določijo države članice, da se rastlinje lahko obraste. Te zahteve se
ne uporabljajo, kadar se perutnina ne redi v turnusih, ne zadržuje v izpustih
in se ves dan giblje na prostem. 2.4.5.
Gostota živali Pri številu živali na hektar se upoštevajo naslednje omejitve: Vrsta ali kategorija živali || Največje število živali na hektar, ki ustreza 170 kg N/ha/leto Brojlerji || 580 Kokoši nesnice || 230 Najmanjša velikost notranje
in zunanje površine in druge značilnosti namestitve za perutnino vrste Gallus
gallus so: || Plemenska perutnina || Mlada perutnina || Pitovna perutnina || Kopuni || Nesnice Starost || Plemenske ptice || Kokoši 0–8 tednov || Kokoši 9–18 tednov || Začetna 0–21 dni || Končna 22 do 81 dni || 22–150 dni || Kokoši nesnice od 19 tednov naprej Stopnja živali v objektu (ptice na m2 uporabne površine) za nepremične in premične objekte || 6 ptic || 24 ptic z največ 21 kg žive mase/m² || 15 ptic z največ 21 kg žive mase/m² || 20 ptic z največ 21 kg žive mase/m² || 10 ptic z največ 21 kg žive mase/m² || 10 ptic z največ 21 kg žive mase/m² || 6 ptic Prostor za gred (cm) || || || || || 18 Dodatne omejitve večnivojskih sistemov/m2 površine na tleh (vključno z verando, če je dostopna neprekinjeno) || 9 ptic || 36 ptic brez površine verande || 22 ptic || Običajno ni relevantno || 9 ptic Omejitve velikosti jate || 3 000 vključno s samci || 10 000* || 3 300 || 10 000* || 4 800 || 2 500 || 3 000 Stopnje živali ob zunanjem izpustu (m2/ptico) pod pogojem, da ni presežena omejitev 170 kg N/ha/leto || 4 || 1 || 4 || 1 || 4 || 4 || 4 * Deljivo za oblikovanje
skupin po 3x3000 ali 2x4800. Najmanjša velikost
notranjih in zunanjih površin in druge značilnosti namestitve za
perutnino, ki ni vrste Gallus gallus, so: || Purani || Gosi || Race || Pegatke Vrsta || Samci || Samice || Vse || Pekinške || Samci muškatnih rac || Samice muškatnih rac || Mlakarica || Vse Stopnja živali v objektu (ptice na m2 uporabne površine) za nepremične in premične objekte || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² || 10 z največ 21 kg žive mase/m² Prostor za gred (cm) || 40 || 40 || Običajno ni relevantno || Običajno ni relevantno || 40 || 40 || Običajno ni relevantno || 20 Omejitve velikosti jate || 2 500 || 2 500 || 2 500 || 4 000 samic 3 200 samcev || 3 200 || 4 000 || 3 200 || 5 200 Stopnje živali ob zunanjem izpustu (m2/ptico) pod pogojem, da ni presežena omejitev 170 kg N/ha/leto || 10 || 10 || 15 || 4,5 || 4,5 || 4,5 || 4,5 || 4 2.4.6.
Dostop do površin na prostem V zvezi z dostopom
do površin na prostem se uporabljajo naslednja pravila: (a)
perutnina ima dostop do površin na prostem najmanj
eno tretjino svojega življenja. Zagotovi se zlasti neprekinjen dnevni dostop do
površin na prostem, kadar koli fiziološke in fizične razmere to
dovoljujejo, razen v primeru začasnih omejitev na podlagi zakonodaje Unije; (b)
površine na prostem za perutnino so v glavnem
poraščene z rastlinjem, sestavljenim iz številnih raznovrstnih rastlin, imajo
objekte, v katere se živali lahko zatečejo, in živalim omogočajo
lahek dostop do ustreznega števila napajalnikov. Rastlinje na površini na prostem
se redno spravlja in odstranjuje, da se zmanjša možnost presežkov hranilnih
snovi. Katera koli točka površine na prostem ni oddaljena več kot 150 m
do najbližje odprtine na objektu za rejo perutnine. Vendar pa je dovoljeno
podaljšanje do 350 m od najbližje odprtine na objektu za rejo, če je
zadostno število pokritih prostorov in napajalnikov enakomerno razporejenih po
celotni površini na prostem z najmanj štirimi pokritimi prostori na hektar; (c)
v razmerah, ko je dostopnost do krme iz
območja reje omejena zaradi dolgotrajne snežne odeje ali slabih vremenski
razmer, se v prehranjevanje perutnine vključi dodatno krmljenje z
voluminozno krmo; (d)
kjer se perutnina zaradi omejitev ali obveznosti na
podlagi zakonodaje Unije zadržuje v prostorih, ima stalen dostop do zadostne
količine voluminozne krme in primernega materiala, da so zadovoljene njene
etološke potrebe; 2.4.7.
Dobrobit živali Skubljenje žive perutnine je prepovedano. 2.5.
Čebelarstvo 2.5.1.
Preusmeritev Čebelarski proizvodi se lahko prodajajo z označbo, ki se
sklicuje na ekološko pridelavo, če se pravila za ekološko pridelavo iz te
uredbe izvajajo že vsaj eno leto. V obdobju preusmeritve se čebelji vosek nadomesti z ekološkim
čebeljim voskom. 2.5.2.
Izvor čebel Pri izbiranju
čebel se prednost da vrsti Apis mellifera in njenim lokalnim
ekotipom. 2.5.3.
Prehranjevanje V zvezi s
prehranjevanjem se uporabljajo naslednja pravila: (a)
ob koncu pridelovalne sezone se čebelam v panjih
pustijo zadostne rezerve medu in cvetnega prahu za prezimovanje; (b)
hranjenje čebeljih družin je dovoljeno le,
če je preživetje rojev ogroženo zaradi vremenskih razmer. Za hranjenje se
uporablja ekološko pridelan med, ekološko pridelani sladkorni sirupi ali
ekološko pridelan sladkor. 2.5.4.
Posebna pravila za preprečevanje bolezni in
veterinarsko zdravljenje v čebelarstvu V zvezi s
preprečevanjem bolezni in veterinarskim zdravljenjem se uporabljajo naslednja
pravila: (a)
za zaščito okvirov, panjev in satja, zlasti
pred škodljivimi organizmi, so dovoljena samo sredstva za zatiranje glodavcev
(uporabljajo se lahko samo v pasteh) in ustrezni proizvodi, odobreni za uporabo
v ekološki pridelavi v skladu s členom 19; (b)
mehanska dezinfekcija čebelnjakov, kakor je na
primer čiščenje pod paro ali z neposrednim plamenom, je dovoljena; (c)
postopek uničenja trotovske zalege je dovoljen
le, če se na ta način obvlada okužba z Varroa destructor; (d)
če kljub navedenim preventivnim ukrepom
čebelje družine zbolijo ali se okužijo, se takoj zdravijo in po potrebi
premestijo v čebelnjake za osamitev; (e)
ob okužbi z Varroa destructor se lahko
uporabijo mravljinčna kislina, mlečna kislina, ocetna kislina in
oksalna kislina ter mentol, timol, evkaliptusovo olje ali kafra; (f)
če se za zdravljenje uporabljajo kemično
sintetizirana alopatska zdravila, se v obdobju zdravljenja družine prestavijo v
izolirane čebelnjake in se ves vosek zamenja z voskom iz ekološke
pridelave. Te družine se nato vključijo v enoletno obdobje preusmeritve,
določeno v točki 2.5.1; (g)
točka (f) se ne uporablja za proizvode,
odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19. 2.5.5.
Posebni pogoji namestitve v čebelarstvu V zvezi s pogoji
namestitve se uporabljajo naslednja pravila: (a)
čebelji panji se postavijo na območja, ki
zagotavljajo vire nektarja in cvetnega prahu iz predvsem ekološko pridelanih
kulturnih rastlin ali, po potrebi, naravne vegetacije ali neekološko
upravljanih gozdov ali kulturnih rastlin, ki se obdelujejo samo s postopki z majhnim
vplivom na okolje; (b)
čebelji panji so dovolj daleč od virov,
ki bi lahko kontaminirali čebelarske proizvode ali negativno vplivali na
zdravje čebel; (c)
čebelnjaki so na taki lokaciji, da v polmeru 3 kilometrov
od čebelnjaka nektar in cvetni prah izvirata v glavnem iz ekoloških
pridelkov in/ali samoraslega rastlinstva in/ali pridelkov, obdelanih s postopki
z majhnim vplivom na okolje, ki so ekvivalentni tistim iz člena 28 in
člena 30 Uredbe (EU) št. 1305/2013 in nimajo vpliva na
ekološko čebelarstvo. Te zahteve se ne uporabljajo, če ni cvetenja
ali če so panji v obdobju mirovanja; (d)
panji in materiali, ki se uporabljajo v
čebelarstvu, so pretežno iz naravnih materialov, ki ne predstavljajo
tveganja za onesnaženje okolja ali čebelarskih proizvodov; 2.5.6.
Posebna pravila o praksah v čebelarstvu V zvezi s praksami
v čebelarstvu se uporabljajo naslednja pravila: (a)
vosek za izdelavo novih satnic izvira iz enot z
ekološko pridelavo; (b)
v panjih se lahko uporabljajo samo naravni
proizvodi, kot so propolis, vosek in rastlinska olja; (c)
med postopki točenja medu je prepovedana
uporaba kemičnih sintetičnih repelentov; (d)
pri točenju medu je prepovedano uporabljati
satje, v katerem je čebelji zarod; (e)
čebelarstvo ne velja za ekološko, če se
izvaja na regijah ali območjih, za katera države članice
določijo, da na njih ekološko čebelarstvo ni možno. 2.5.7.
Dobrobit živali V zvezi z dobrobitjo
živali se uporabljajo naslednja
pravila: (a)
prepovedano je uničevanje čebel v satju
zaradi nabiranja čebelarskih proizvodov; (b)
pohabljenje, kot je na primer striženje kril
čebeljim maticam, je prepovedano. Del III:
Pravila pridelave za morske alge in živali v ribogojstvu 1.
Opredelitve pojmov V tem delu se
uporabljajo naslednje opredelitve pojmov: (1)
„objekt z zaprtim sistemom ponovnega kroženja za
ribogojstvo“ pomeni objekt, v katerem ribogojstvo poteka v zaprtem okolju na
kopnem ali na plovilu in ki vključuje ponovno kroženje vode ter je odvisen
od stalnega zunanjega vira energije, ki stabilizira okolje za živali iz
ribogojstva; (2)
„energija iz obnovljivih virov“ pomeni obnovljive
nefosilne vire energije, kot so veter, sončna energija, geotermalna
energija, energija valov, energija plimovanja, hidroenergija, odlagališčni
plin, plin iz naprav za čiščenje odplak in bioplini; (3)
„drstišče“ pomeni prostor za razmnoževanje,
valjenje in gojenje v zgodnjih življenjskih fazah živali iz ribogojstva, zlasti
pravih rib in lupinarjev; (4)
„vzgajališče“ pomeni
prostor, v katerem se uporablja vmesni sistem gojenja, in
sicer med fazama drstenja in odraslosti. Faza vzgajanja se konča v prvi
tretjini ciklusa gojenja, razen pri vrstah živali, za katere je značilna
vrsta fizioloških, morfoloških in biokemičnih sprememb kot priprava na
življenje v slani vodi (salmonidi); (5)
„onesnaževanje“ pomeni neposredno ali posredno
vnašanje snovi ali energije v morsko okolje, kot je določeno v
Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta[5] in Direktivi 2008/56/ES
Evropskega parlamenta in Sveta[6],
v vodah, za katere veljata ti direktivi; (6)
„polikultura“ pomeni
gojenje dveh ali več vrst navadno različnih prehranjevalnih ravni v
isti kulturni enoti; (7)
„ciklus gojenja“ pomeni
življenjsko dobo živali iz ribogojstva ali morske alge od
najzgodnejše življenjske faze (v primeru živali iz ribogojstva oplojene ikre)
do odlova; (8)
„lokalno gojene vrste“
pomeni vrste, ki niso tuje ali lokalno neprisotne v skladu z Uredbo
Sveta (ES) št. 708/2007[7], pa tudi vrste iz Priloge IV k navedeni uredbi; (9)
„gostota staleža“ pomeni živo težo živali iz ribogojstva na
kubični meter vode kadar koli v fazi odraslosti, v primeru bokoplut in
škampov pa težo na kvadratni meter površine. 2.
Splošne zahteve 2.1.
Dejavnosti se izvajajo na krajih, ki niso
izpostavljeni nevarnosti kontaminacije s proizvodi ali snovmi, ki niso odobrene
za uporabo v ekološki pridelavi, ali onesnaževali, ki bi ogrozili ekološkost
proizvodov. 2.2.
Enote ekološke in neekološke
pridelave se ustrezno ločijo v skladu z najmanjšimi razdaljami pri
ločevanju, ki jih določijo države članice, kjer so takšne
razdalje bile določene. Taki ukrepi ločevanja temeljijo na naravnih
razmerah, ločenih sistemih distribucije vode, razdaljah, plimovanju in
lokaciji proizvodne enote ekološke pridelave (v smeri proti toku in v smeri
toka). Pridelava morskih alg ne velja za ekološko, če se izvaja na
lokacijah ali območjih, za katere organi države članice
določijo, da niso ustrezni za ekološko ribogojstvo ali pridelavo morskih
alg. 2.3.
Za vse nove dejavnosti, ki se prijavijo za ekološko
pridelavo in pridelavo več kot 20 ton proizvodov iz ribogojstva na
leto, se izvede okoljska
presoja, ki ustreza proizvodni enoti, da se ugotovijo
pogoji proizvodne enote in njenega neposrednega okolja ter verjetni vplivi
njenega delovanja. Izvajalec dejavnosti predloži okoljsko presojo nadzornemu
organu ali izvajalcu nadzora. Vsebina okoljske presoje temelji na Prilogi IV k
Direktivi 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta[8]. Če je bila enota
že obravnavana v enakovredni presoji, se dovoli njena uporaba za ta namen. 2.4.
Izvajalec dejavnosti predloži načrt za trajnostno
upravljanje za ribogojstvo in žetev morskih alg, ki ustreza proizvodni enoti. 2.5.
Načrt se posodablja vsako leto in podrobno
opisuje vplive dejavnosti na okolje, spremljanje stanja okolja, ki ga je treba
izvesti, ter vsebuje seznam ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zmanjšanje
negativnega vpliva na okoliška vodna in kopenska okolja, vključno z
odvajanjem hranilnih snovi v okolje na ciklus gojenja ali na leto, če je
to potrebno. V načrtu se evidentirata nadzor in popravilo tehnične
opreme. 2.6.
Izvajalci dejavnosti na področju ribogojstva
in pridelave morskih alg v okviru načrta za trajnostno upravljanje
pripravijo časovni razpored za zmanjšanje količine odpadkov, ki se
izvaja ob začetku delovanja. Kjer je to mogoče, se uporaba odpadne
toplote omeji na energijo iz obnovljivih virov. Za pridelavo morskih alg se na
začetku izvede enkratna ocena biomase. 3.
Zahteve za morske alge Poleg splošnih pravil
pridelave iz členov 7, 8, 9 in 12 ter, kjer je ustrezno, iz oddelka 2
se za nabiranje in pridelavo morskih alg uporabljajo pravila iz tega
oddelka 3. Navedena pravila se smiselno uporabljajo za proizvodnjo vseh
mnogoceličnih morskih alg ali fitoplanktona in mikroalg, namenjenih za
dodatno uporabo kot krma za živali iz ribogojstva. 3.1.
Preusmeritev 3.1.1.
Obdobje preusmeritve za nabiranje morskih alg traja
šest mesecev. 3.1.2.
Obdobje preusmeritve za enoto gojenja morskih alg
traja šest mesecev ali en celoten ciklus gojenja, če ta traja dlje. 3.1.3.
V obdobju preusmeritve je lahko ribogojno
gospodarstvo razdeljeno v jasno ločene enote, ki niso vse upravljane v
okviru ekološke pridelave. Pri pridelavi morskih alg gre lahko pri tem za iste
vrste, če so enote ustrezno ločene. 3.2.
Pravila pridelave za morske alge 3.2.1.
Nabiranje divjih morskih alg in njihovih
delov, ki rastejo naravno v morju, se šteje za ekološko pridelavo, če so
izpolnjeni naslednji pogoji: (a)
področja, kjer rastejo,
so ekološko zelo kakovostna, kakor je opredeljeno z Direktivo 2000/60/ES[9], in z zdravstvenega
vidika niso neprimerna; (b)
nabiranje ne vpliva znatno na stabilnost naravnega
ekosistema ali ohranitev vrst na območju nabiranja. 3.2.2.
Da bi veljalo za ekološko, gojenje morskih
alg poteka na obalnih območjih z okoljskimi in zdravstvenimi
značilnostmi, ki so vsaj enakovredne tistim iz točke 3.2.1(a).
Poleg tega veljajo naslednja pravila pridelave: (a)
trajnostne prakse se
uporabljajo na vseh stopnjah gojenja, od nabiranja nedoraslih morskih alg do
končne žetve; (b)
za zagotavljanje ohranitve obsežnega genskega sklada
redno poteka nabiranje prosto živečih nedoraslih morskih alg, da
dopolnjuje zaloge iz gojenja v pokritih prostorih; (c)
umetna gnojila se ne uporabljajo, razen v pokritih
prostorih in le, če so bila odobrena za uporabo v ekološki pridelavi za ta
namen. 3.3.
Gojenje morskih alg 3.3.1.
Pri gojenju morskih alg se uporabljajo samo
hranilne snovi, ki obstajajo v naravni obliki v okolju, ki je po možnosti v
bližini kot del polikulturnega sistema, ali pa izvirajo iz ekološkega gojenja
živali iz ribogojstva. 3.3.2.
V
kopenskih objektih, v katerih se uporabljajo zunanji
hranilni viri, so stopnje hranilnih snovi v odplaki iste ali nižje kot v
pritoku, kar se lahko tudi preveri. Uporabljajo se lahko le hranilne snovi
rastlinskega ali mineralnega izvora, odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v
skladu s členom 19. 3.3.3.
Gostota kulture ali intenzivnost dejavnosti se
evidentira ter ohranja neoporečnost vodnega okolja z zagotavljanjem, da se
ne preseže največja količina morskih alg, ki se lahko vzdržuje brez
negativnih vplivov na okolje. 3.3.4.
Vrvi in druga oprema, ki se uporabljajo za gojenje
morskih alg, se ponovno uporabijo ali reciklirajo, kadar je to mogoče. 3.4.
Trajnostna žetev divjih morskih alg 3.4.1.
Na začetku žetve morskih alg se izvede
enkratna ocena biomase. 3.4.2.
V enoti ali prostorih se vodijo dokumentarne
evidence, ki izvajalcu dejavnosti omogočajo, da ugotovi, ali so
pridelovalci dobavili izključno divje morske alge, pridelane v skladu s to
uredbo, nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora pa omogočajo, da to dobavo
preveri. 3.4.3.
Žetev se izvaja tako, da požete količine
nimajo občutnega vpliva na stanje vodnega okolja. Za zagotovitev obnove
morskih alg in preprečitev prilova se sprejmejo ukrepi, kot so metoda
žetve, najmanjše velikosti in starosti, razmnoževalni ciklusi ali velikost
preostalih morskih alg. 3.4.4.
Če so morske alge pridelane na deljenem ali
skupnem območju pridelave, se zagotovi dokumentarna evidenca, da je skupna
pridelana količina v skladu s to uredbo. 4.
Zahteve za živali iz ribogojstva Poleg splošnih pravil
pridelave iz členov 7, 8, 9 in 12 se za vrste rib, rakov, iglokožcev
in školjk iz točke 4.1.5.10 uporabljajo pravila iz tega oddelka 4.
Navedena pravila se smiselno uporabljajo tudi za zooplankton, nižje rake,
kotačnike, črve in druge vodne živali, ki se uporabljajo za krmo. 4.1.
Splošne zahteve 4.1.1.
Preusmeritev 4.1.1.1.
Za naslednje vrste obratov v ribogojstvu,
vključno z obstoječimi živalmi iz ribogojstva, se uporabljajo naslednja
obdobja preusmeritve za proizvodne enote ribogojstva: (a)
24 mesecev za obrate, ki jih ni mogoče
izsušiti, očistiti in razkužiti; (b)
12 mesecev za obrate, ki so se izsušili ali so
prekinili gojenje; (c)
šest mesecev za obrate, ki so se izsušili,
očistili in razkužili; (d)
tri mesece za obrate v odprtih vodah, vključno
s tistimi, ki pridelujejo školjke. 4.1.1.2.
V
obdobju preusmeritve je lahko ribogojno gospodarstvo
razdeljeno v jasno ločene enote, ki niso vse upravljane v okviru ekološke
pridelave. Pri pridelavi živali iz ribogojstva gre lahko pri tem za iste vrste,
če so enote ustrezno ločene. 4.1.2.
Izvor živali iz ribogojstva 4.1.2.1.
V zvezi z izvorom živali se uporabljajo naslednja pravila: (a)
ekološko ribogojstvo temelji na vzreji mladic, ki
izvirajo iz ekoloških plemenskih jat in ekoloških gospodarstev; (b)
uporabljajo se lokalno gojene vrste, pri čemer
je cilj razmnoževanja ta, da se linijam, ki so bolj prilagojene pogojem
pridelave, zagotovi dobro zdravje, dobrobit in dobro izkoriščenost virov
krme. Nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora se predloži dokumentarna evidenca
o izvoru vrst in ravnanju z njimi; (c)
izberejo se tiste vrste, ki so vzdržljive in
katerih pridelava ne povzroča znatne škode divjim staležem; (d)
za namene izboljšanja genskega sklada se
lahko na kmetijsko gospodarstvo pripeljejo prostoživeče ali neekološko
gojene živali iz ribogojstva. Te živali se v okviru ekološkega upravljanja
vzdržujejo vsaj tri mesece, preden se lahko uporabijo za razmnoževanje. 4.1.2.2.
V zvezi z razmnoževanjem se uporabljajo naslednja
pravila: (a)
uporaba hormonov in njihovih derivatov je
prepovedana; (b)
umetno pridobivanje enospolnih linij, razen z
ročno selekcijo, indukcija poliploidije, umetna hibridizacija in
kloniranje se ne uporabljajo; (c)
izberejo se primerne linije; (d)
kadar je to ustrezno, se vzpostavijo vrstno
specifični pogoji za upravljanje plemenskih živali v ribogojstvu, vzrejo
in gojenje nedoraslih živali v ribogojstvu. 4.1.3.
Prehranjevanje 4.1.3.1.
V zvezi s krmo za ribe, rake in iglokožce se
uporabljajo naslednja pravila: (a)
živali se krmijo s krmo, ki ustreza prehranskim
potrebam živali na različnih stopnjah njihovega razvoja; (b)
ureditve krmljenja se vzpostavijo ob upoštevanju
naslednjih prednostnih nalog: (i) zdravje in dobrobit živali; (ii) visoka kakovost proizvodov,
vključno s hranilno sestavo, ki zagotavlja visoko kakovost končnih
užitnih proizvodov; (iii) majhen vpliv na okolje; (c)
rastlinski del krme izvira iz ekološke pridelave,
del krme, pridobljen iz vodnih živali, pa izvira iz ekološkega ribogojstva ali
trajnostnega izkoriščanja ribolovnih virov; (d)
neekološka posamična krmila rastlinskega
izvora, posamična krmila živalskega in mineralnega izvora, krmni dodatki,
nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali, in predelovalni
pripomočki se uporabljajo le, če so odobreni za uporabo v ekološki
pridelavi v skladu to uredbo; (e)
pospeševalci rasti in sintetične aminokisline
se ne uporabljajo; (f)
v ekološkem ribogojstvu se lahko uporabljajo le posamična
krmila mineralnega izvora, odobrena za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s
členom 19; (g)
v ekološkem ribogojstvu se lahko uporabljajo le
krmni dodatki, nekateri proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali, in
predelovalni pripomočki iz točke 1.4.4 dela II. 4.1.3.2.
V zvezi s školjkami in drugimi vrstami, ki jih ne
hrani človek, temveč se hranijo z naravnim planktonom, se uporabljajo
naslednja pravila: (a)
živali, ki se hranijo s precejanjem vode,
zadovoljijo vse svoje prehranske potrebe v naravi, razen v primeru nedoraslih
organizmov, vzrejenih v drstiščih in vzgajališčih; (b)
gojitvena območja so v zelo dobrem ekološkem
stanju, kakor je opredeljeno z Direktivo 2000/60/ES. 4.1.3.3.
Posebna pravila o krmi za mesojede živali iz
ribogojstva Krma za mesojede
živali iz ribogojstva se pridobiva iz naslednjih virov: (a)
ekološka krma z izvorom iz ribogojstva; (b)
ribja moka in ribje olje iz ostankov iz ekološkega
ribogojstva, ki izvirajo iz rib, rakov in mehkužcev; (c)
ribja moka in ribje olje ter sestavine ribjega
izvora iz ostankov rib, rakov in mehkužcev, ki so bili v trajnostnem ribolovu
že ujeti za prehrano ljudi; (d)
ribja moka in ribje olje ter sestavine ribjega
izvora iz celih rib, rakov in mehkužcev, ki so bili ujeti v trajnostnem
ribolovu in niso bili uporabljeni za prehrano ljudi; (e)
ekološka posamična krmila rastlinskega ali
živalskega izvora; rastlinske snovi ne smejo preseči 60 % vseh
sestavin. 4.1.3.4.
Posebna pravila o krmi za nekatere živali iz
ribogojstva Ribe v celinskih vodah, škampi Penaeidae,
sladkovodne kozice in tropske sladkovodne ribe se krmijo, kot sledi: (a)
krmijo se s krmo, ki je na voljo v naravni obliki v
ribnikih in jezerih; (b)
kadar naravne krme, kot je navedena v
točki (a), ni na voljo v zadostnih količinah, se lahko uporablja
ekološka krma rastlinskega izvora, po možnosti gojena v gojilnici sami, ali
morske alge. Izvajalci dejavnosti vodijo evidenco o nujni uporabi dodatne krme; (c)
pri dopolnitvi naravne krme v
skladu s točko (b) lahko krmni obrok za vrste iz točke 4.1.5.10(g)
in vitke some (Pangasius sp.) vsebuje največ 10 % ribje moke
ali ribjega olja iz trajnostnega ribolova. 4.1.4.
Varovanje zdravja 4.1.4.1.
Preprečevanje bolezni V zvezi s
preprečevanjem bolezni
se uporabljajo naslednja pravila: (a)
preprečevanje bolezni temelji na gojenju
živali v optimalnih razmerah z ustrezno izbiro lokacije, upoštevanjem, med
drugim, zahteve vrst po dobri kakovosti vode, dobrem pretoku in visoki hitrosti
izmenjave vode, optimalno konstrukcijo gospodarstev, uporabo dobrih ribogojskih
in upravljavskih praks, vključno z rednim čiščenjem in
razkuževanjem prostorov, visokokakovostno krmo, primerno gostoto živali, ter
izbiro ras in linij; (b)
uporaba imunoloških veterinarskih zdravil je
dovoljena; (c)
načrt za upravljanje zdravstvenega varstva
živali podrobneje določa prakse za biološko varnost in preprečevanje
bolezni, vključno s pisnim sporazumom za zdravstveno posvetovanje, ki
ustreza proizvodni enoti, s kvalificiranimi službami za zdravje živali iz
ribogojstva, ki obiščejo gojišče najmanj enkrat letno in najmanj
enkrat na dve leti v primeru lupinarjev; (d)
podporni sistemi, oprema in pripomočki so
primerno očiščeni in razkuženi; (e)
organizmi, ki se biološko obraščajo, se
odstranijo samo mehansko ali ročno in se po potrebi vrnejo v morje stran
od gojilnic; (f)
uporabljajo se lahko samo sredstva za
čiščenje in razkuževanje opreme in objektov, odobrena za uporabo v
ekološki pridelavi v skladu s členom 19. (g)
v zvezi s prekinitvijo gojenja se uporabljajo naslednja
pravila: (i) pristojni organ odloči, ali je
prekinitev gojenja potrebna, in določi ustrezno trajanje prekinitve
gojenja, ki se izvede in dokumentira po vsakem ciklusu gojenja v zaprtih
sistemih odprtih voda na morju; (ii) ni obvezna za gojenje školjk; (iii) v času prekinitve gojenja se kletka
ali druga struktura za gojenje živali iz ribogojstva izprazni in razkuži ter
pusti prazna do naslednje uporabe; (h)
po potrebi se nezaužita krma za ribe, iztrebki in
mrtve živali takoj odstranijo zaradi preprečevanja tveganja za veliko
okoljsko škodo v zvezi s kakovostjo vode, zmanjševanja tveganja za bolezni in
preprečevanja privabljanja žuželk ali glodavcev; (i)
ultravijolična svetloba in ozon se lahko
uporabljata samo v drstiščih in vzgajališčih; (j)
pri biološkem obvladovanju ektoparazitov imajo
prednost ribe čistilke. 4.1.4.2.
Veterinarsko zdravljenje V zvezi z veterinarskim zdravljenjem se uporabljajo naslednja pravila: (a)
bolezni se zdravijo nemudoma,
da se prepreči trpljenje živali; po potrebi in pod strogimi pogoji in na
odgovornost veterinarja je dovoljeno uporabiti kemično sintetizirane
alopatske proizvode za uporabo v veterinarski medicini, vključno z antibiotiki,
če je uporaba fitoterapevtskih, homeopatskih in drugih proizvodov
neprimerna. Kjer je to ustrezno, se opredelijo omejitve glede ciklusov
zdravljenja in karence; (b)
dovoljeno je zdravljenje na podlagi zakonodaje
Unije zaradi varovanja zdravja ljudi in živali; (c)
kadar se kljub preventivnim ukrepom za zagotovitev zdravja
živali v skladu s točko 4.1.4.1 pojavijo zdravstvene težave, se
veterinarsko zdravljenje izvaja po naslednjem prednostnem vrstnem redu: (i) snovi rastlinskega, živalskega ali
mineralnega izvora v homeopatski razredčini; (ii) rastline in njihovi izvlečki, ki
nimajo anestetičnih učinkov; (iii) snovi, kot so: elementi v sledovih,
kovine, naravni imunostimulanti ali dovoljeni probiotiki; (d)
alopatsko zdravljenje je omejeno na dva cikla
zdravljenja letno z izjemo cepljenj in obveznih programov za zatiranje bolezni.
Vendar pa v primeru, če ciklus gojenja traja manj kot leto, velja omejitev
na eno alopatsko zdravljenje. Če se navedene omejitve alopatskega
zdravljenja presežejo, se zadevne živali iz ribogojstva ne smejo prodajati kot
ekološki proizvodi; (e)
zdravljenje zaradi zajedavcev, ki ne vključuje
obveznih nadzornih programov, ki jih izvajajo države članice, je omejeno
na dvakrat letno ali enkrat letno, če traja ciklus gojenja manj kot 18 mesecev; (f)
karenca za alopatsko veterinarsko zdravljenje in
zdravljenje zaradi zajedavcev v skladu z točko (d), vključno z
zdravljenjem iz obveznih programov za nadzor in izkoreninjenje bolezni, traja
dvakrat dlje od obdobja karence iz člena 11 Direktive 2001/82/ES
ali 48 ur, če to obdobje ni določeno; (g)
kadar koli se uporabljajo veterinarska zdravila, se
ta uporaba prijavi nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, preden se živali
tržijo kot ekološke. Stalež, ki se zdravi, je jasno prepoznaven. 4.1.5.
Pogoji namestitve in gojitvene prakse 4.1.5.1.
Objekti z zaprtim sistemom ponovnega kroženja za
gojenje živali iz ribogojstva so prepovedani, razen drstišč in
vzgajališč ali za gojenje vrst, ki se uporabljajo kot ekološko gojeni
organizmi za krmo. 4.1.5.2.
Umetno segrevanje ali hlajenje
vode je dovoljeno samo v drstiščih in vzgajališčih. Voda iz naravnih
vrtin se lahko uporablja za segrevanje ali hlajenje vode v vseh fazah gojenja. 4.1.5.3.
Gojitveno okolje živali iz ribogojstva je urejeno
na način, ki v skladu s posebnimi potrebami živalim iz ribogojstva glede
na njihovo vrsto omogoča, da: (a)
imajo dovolj prostora za dobro počutje in,
kjer je to ustrezno, čim manjšo gostoto staleža; (b)
živijo v vodi dobre kakovosti in med drugim z
zadostnim pretokom in hitrostjo izmenjave vode, ustreznimi ravnmi kisika in
ohranjanjem nizke stopnje presnovkov; (c)
živijo pri temperaturi in svetlobi v skladu z
zahtevami vrste in ob upoštevanju geografske lokacije. V primeru
sladkovodnih rib je dno čim bolj podobno naravnim pogojem. V primeru krapov je
dno naravna zemlja. 4.1.5.4.
Z obliko in konstrukcijo zaprtih vodnih sistemov se
zagotavljajo pretok vode in fizikalno-kemijski parametri, ki varujejo zdravje
in dobrobit živali ter omogočajo zadostitev njihovih vedenjskih potreb. 4.1.5.5.
Enote gojenja na kopnem
izpolnjujejo naslednje pogoje: (a)
za pretočne sisteme je mogoče spremljati
in nadzirati pretok ter kakovost vode, ki priteka in odteka; (b)
vsaj pet odstotkov obrobnega območja gojenja („vmesnik
med kopnim in vodo“) je pokritega z naravno vegetacijo. 4.1.5.6.
Zaprti sistemi na morju
izpolnjujejo naslednje pogoje: (a)
nahajajo se na območju, na katerem so pretok
vode, globina in hitrost izmenjave vode v vodnem telesu primerni za zmanjšanje
vpliva na morsko dno in obdajajoče vodno telo; (b)
imajo primerno obliko kletk, konstrukcijo in
vzdrževanje, ob upoštevanju njihove izpostavljenosti okolju delovanja. 4.1.5.7.
Oblika, lokacija in upravljanje zaprtih sistemov
zmanjšujejo tveganje za pobeg živali. 4.1.5.8.
V primeru pobega rib ali rakov se sprejmejo
ustrezni ukrepi za zmanjšanje vpliva na lokalni ekosistem, vključno s
ponovnim ulovom, kadar je to ustrezno. Vodi se dokumentarna evidenca. 4.1.5.9.
Za gojenje živali iz ribogojstva v ribnikih,
bazenih ali kanalih so gojilnice opremljene z naravnim filtrom, tj. z usedalnimi
bazeni, z biološkim ali mehanskim filtrom za zbiranje hranilnih snovi v odplaki
ali pa se uporabljajo morske alge ali živali (školjke in alge), ki prispevajo k
izboljšanju kakovosti odplake. Po potrebi se spremljanje odplake izvaja v
rednih intervalih. 4.1.5.10.
Gostota živali Pri proučevanju vplivov gostote živali na
dobrobit gojenih rib se spremlja stanje rib (na primer poškodbe plavuti in
druge poškodbe, stopnja rasti, vedenje ter splošno zdravje) in kakovost vode. Gostota živali se določi za vsako vrsto ali
skupino vrst: (a)
Ekološko gojenje salmonidov v sladki vodi: Zadevne
vrste: potočna postrv (Salmo trutta) –
šarenka/ameriška postrv (Oncorhynchus mykiss) – potočna
zlatovčica (Salvelinus fontinalis) – atlantski losos (Salmo
salar) – jezerska zlatovčica (Salvelinus alpinus) – lipan (Thymallus
thymallus) – ameriška jezerska zlatovčica (Salvelinus namaycush) –
sulec (Hucho hucho) Sistem gojenja || Sistemi ribogojnic za nadaljnje gojenje se morajo vzdrževati na podlagi odprtih sistemov. Hitrost pretoka mora staležu zagotavljati najmanj 60-odstotno nasičenost s kisikom, tako da se stalež dobro počuti in da se odpravijo odplake gojenja. Največja gostota živali || Salmonidne vrste, ki niso navedene, pod 15 kg/m3 Losos 20 kg/m3 Postrv in šarenka/ameriška postrv 25 kg/m3 Jezerska zlatovčica 20 kg/m3 (b)
Ekološko gojenje salmonidov v morski vodi: Zadevne
vrste: losos (Salmo salar),
morska postrv (Salmo trutta) – šarenka/ameriška
postrv (Oncorhynchus mykiss) Največja gostota živali || 10 kg/m3 v mrežnih ogradah (c)
Ekološko gojenje trsk (Gadus morhua) in
drugih vrst Gadidae, brancinov (Dicentrarchus labrax), orad (Sparus
aurata), grb (Argyrosomus regius), rombov (Psetta maxima [=
Scopthalmus maximux]), pagarjev (Pagrus pagrus [= Sparus pagrus]),
rdečih grb (Sciaenops ocellatus) in drugih šparov ter morskih
zajcev (Siganus spp.) Sistem gojenja || V zaprtih sistemih odprtih voda (mrežne ograde/kletke) z najmanjšo hitrostjo morskega toka za zagotovitev najboljše dobrobiti rib ali v odprtih sistemih na kopnem. Največja gostota živali || Za ribe, razen za rombe: 15 kg/m3 Za rombe: 25 kg/m2 (d)
Ekološko gojenje brancinov, orad, grb, cipljev (Liza,
Mugil) in jegulj (Anguilla spp.) v kopenskih ribnikih na območju
plimovanja in obalnih lagunah Zaprt sistem || Tradicionalni solni bazeni, preurejeni v enote za ribogojstvo, in podobni kopenski ribniki na območju plimovanja Sistem gojenja || Obnavljanje vode je zadostno, da se zagotovi dobrobit vrst. Najmanj 50 % nasipov mora imeti rastlinski pokrov. Potrebni so ribniki, ki se čistijo po principu mokrišč. Največja gostota živali || 4 kg/m3 (e)
Ekološko gojenje jesetrov v sladki vodi: Zadevne
vrste: družina jesetrov (Acipenseridae) Sistem gojenja || Vodni pretok v vsaki gojitveni enoti je dovolj močan, da zagotavlja dobrobit živali. Kakovost odpadne vode mora biti enaka kakovosti sveže vode. Največja gostota živali || 30 kg/m3 (f)
Ekološko gojenje rib v celinskih vodah Zadevne
vrste: družina pravih krapovcev (Cyprinidae) in druge sorodne vrste v
smislu polikulture, vključno z ostrižem, ščuko, atlantskim
ostrigarjem, ozimico in jesetrom. Sistem gojenja || V ribnikih, ki se redno v celoti izsušujejo, in v jezerih. Jezera morajo biti namenjena izključno za ekološko gojenje, vključno z gojenjem posevkov na suhih območjih. Zajezitveno območje, namenjeno ribogojstvu, mora imeti dotok sveže vode in biti take velikosti, da zagotavlja optimalno počutje rib. Po odlovu se ribe hranijo v čisti vodi. Uporaba organskih in mineralnih gnojil v ribnikih in jezerih se izvaja samo z gnojili in dodatki za izboljšanje tal, odobrenimi za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19, pri čemer se uporabi največ 20 kg dušika/ha. Obdelovanje, ki vključuje sintetične kemikalije za nadzor nad hidrofiti in rastlinskim pokrovom, prisotnim v vodi za gojenje, je prepovedano. Območja naravne vegetacije se ohranjajo okrog enot celinskih voda kot varovalni pas za zunanja kopenska območja, ki niso vključena v dejavnost pridelave v skladu s pravili ekološkega ribogojstva. Odrasla „polikultura“ se uporablja pod pogojem, da se merila, določena v teh specifikacijah za druge vrste jezerskih rib, ustrezno upoštevajo. Količina vzgojenih rib || Skupna količina pridelanih vrst je omejena na 1500 kg rib na hektar letno. (g)
Ekološko gojenje škampov Penaeidae in sladkovodnih
kozic (Macrobrachium spp.): Vzpostavitev gojitvenih enot || Lokacija mora biti v nerodovitnih glinenih območjih, da se čim bolj zmanjša vpliv grajenja ribnika na okolje. Ribniki se gradijo z naravno glino, ki se nahaja na lokaciji. Uničenje mangrov je prepovedano. Čas preusmeritve || Šest mesecev za posamezen ribnik, kot ustreza običajni življenjski dobi gojenih škampov. Izvor plemenske jate || Najmanj polovica plemenske jate je po treh letih sestavljena iz udomačenih živali/jate. Preostalo so prosto živeče plemenske jate, ki izvirajo iz trajnostnega ribištva in so brez patogenov. Obvezno presejanje je treba izvesti pri prvi in drugi generaciji, preden se vneseta v gojilnico. Odstranitev tipalke z očesom || Je prepovedana. Največja gostota staleža in omejitve gojenja || Število: največ 22 mladih živali/m2 Največja trenutna biomasa: 240 g/m2 (h)
Mehkužci in iglokožci: Sistemi gojenja || Parangali, splavi, pridneno gojenje, mrežaste vreče, kletke, plošče, mreže in drugi zaprti sistemi. Pri gojenju školjk na splavih je lahko na kvadratni meter površine le ena vrv, ki je spuščena v vodo. Dolžina teh vrvi ne sme presegati 20 metrov. Med ciklusom gojenja se vrvi ne smejo redčiti, lahko pa se razdelijo, če se s tem ne poveča začetna gostota živali. (i)
Tropske sladkovodne ribe: mlečnica (Chanos
chanos), pisani ostriži (Oreochromis spp.), vitki somi (Pangasius
spp.): Sistemi gojenja || Ribniki in mrežne kletke Največja gostota živali || Pangasius: 10 kg/m3 Oreochromis: 20 kg/m3 4.1.6.
Dobrobit živali 4.1.6.1.
Vse osebe, ki sodelujejo pri skrbi za živali iz
ribogojstva, imajo potrebno osnovno znanje in so ustrezno usposobljene v zvezi
z zdravstvenimi potrebami in dobrobitjo živali. 4.1.6.2.
Ravnanje z živalmi iz ribogojstva se čim bolj
omeji ter se z veliko previdnostjo izvaja z ustrezno opremo in na podlagi
protokolov, ki se uporabljajo za preprečevanje stresa in fizičnih
poškodb, povezanih s postopki ravnanja. S plemenskimi jatami se ravna tako, da
se čim bolj omejijo fizične poškodbe in stres, ter v anesteziji, če
je to potrebno. Dejavnosti v zvezi z razvrščanjem je čim manj in
toliko, kot je potrebno, da se zagotovi dobrobit rib. 4.1.6.3.
Pri uporabi umetne svetlobe se uporabljajo naslednje
omejitve: (a)
podaljšanje naravne dolžine
dneva z uporabo umetne svetlobe ne sme presegati največje dolžine, ki
upošteva etološke potrebe, geografske pogoje in splošno zdravje gojenih živali,
pri čemer ta največja dolžina ne presega 16 ur na dan, razen za
namene razmnoževanja; (b)
nenadne spremembe intenzivnosti svetlobe pri
prehodu se preprečijo z uporabo zasenčenih luči ali osvetlitvijo
ozadja. 4.1.6.4.
Prezračevanje je dovoljeno za zagotovitev dobrobiti
in zdravja živali, pod pogojem, da mehanske prezračevalnike po možnosti
poganjajo obnovljivi viri energije. 4.1.6.5.
Uporaba kisika je dovoljena le za uporabe, ki so
povezane z zahtevami glede zdravstvenega varstva in dobrobiti živali ter
kritičnimi obdobji gojenja ali prevoza, in sicer v naslednjih primerih: (a)
v izjemnih primerih povišanja temperature,
zmanjšanja atmosferskega tlaka ali naključnega onesnaženja; (b)
pri občasnih postopkih upravljanja staležev,
kot sta vzorčenje in razvrščanje; (c)
za zagotavljanje preživetja gojenega staleža. 4.1.6.6.
Prevoz živali iz ribogojstva je čim krajši, za
kar se sprejmejo ustrezni ukrepi. 4.1.6.7.
Čim bolj se zmanjša vsako trpinčenje
živali preko celotnega življenja živali, tudi ob usmrtitvi. 4.1.6.8.
Tehnike usmrtitve so takšne, da zagotovijo
takojšnjo nezavest rib in njihovo neobčutljivost za bolečine. Pred
usmrtitvijo se z živalmi ravna tako, da ne pride do poškodb, trpinčenje in
stres pa sta čim manjša. Pri določanju najboljših metod usmrtitve se
upoštevajo razlike v gojenih vrstah, njihovih velikostih in območjih
gojenja. 4.2.
Posebna pravila za mehkužce 4.2.1.
Izvor jajčec V zvezi z izvorom
jajčec se uporabljajo naslednja pravila: (a)
jajčeca školjk, ki nastanejo zunaj gojitvene
enote, se lahko uporabijo, če pri tem ni velike škode za okolje, če
lokalna zakonodaja to dovoljuje in če izvirajo iz: (i) gojilnic, v katerih jajčeca verjetno ne bodo preživela zimskih
razmer ali je teh preveč; ali (ii) naravne gojilnice jajčec lupinarjev
v območju nabiranja; (b)
pri japonskih koritastih ostrigah Crassostrea
gigas ima prednost stalež, ki se vzgaja selektivno, da se omeji drstenje v
divjini; (c)
vodijo se evidence o tem, na kakšen način, kje
in kdaj so bila divja jajčeca nabrana, da se omogoči sledljivost
jajčec do območja nabiranja. 4.2.2.
Pogoji namestitve in gojitvene prakse V zvezi s pogoji
namestitve in gojitvenimi praksami se uporabljajo naslednja pravila: (a)
gojenje lahko poteka v istem vodnem območju, v
katerem se gojijo ekološke prave ribe in morske alge v polikulturnem sistemu,
ki ga je treba dokumentirati v načrtu za trajnostno upravljanje. Školjke
lahko v polikulturi rastejo tudi skupaj s polži, kot so breženke; (b)
ekološko gojenje školjk poteka v območjih, ki
so označena s stebri, plovci ali drugimi jasnimi označevalci ter
omejena z mrežastimi vrečami, kletkami ali drugimi umetnimi sredstvi; (c)
z ekološkimi gojilnicami lupinarjev se zmanjša
tveganje za vrste, ki jih je treba ohranjati. Če se uporabljajo mreže za
zaščito pred plenilci, so oblikovane tako, da ne poškodujejo ptic, ki se
potapljajo. 4.2.3.
Gojenje V zvezi z gojenjem se
uporabljajo naslednja pravila: (a)
gojenje klapavic na vrveh in druge metode iz
točke 4.1.5.10(h) se lahko izvajajo v okviru ekološkega gojenja; (b)
pridneno gojenje mehkužcev je dovoljeno le, kadar
ni bistvenega vpliva na okolje v območju nabiranja in gojenja. Dokaz o
minimalnem vplivu na okolje se podpre z raziskavo in poročilom o
območju izkoriščanja, ki ju nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora
predloži izvajalec dejavnosti. Poročilo se doda kot ločeno poglavje k
načrtu za trajnostno upravljanje. 4.2.4.
Upravljanje V zvezi z upravljanjem veljajo naslednja pravila: (a)
pri gojenju se uporablja gostota živali, ki ne
presega gostote, ki se uporablja za neekološko gojene mehkužce v zadevnem območju.
Prilagoditve glede sortiranja, redčenja in gostote se opravijo ob
upoštevanju biomase ter za zagotovitev dobrobiti živali in visoke kakovosti
proizvodov; (b)
organizmi, ki se biološko obraščajo, se
odstranijo mehansko ali ročno in se vrnejo v morje stran od gojilnic
mehkužcev, če je to primerno. Mehkužci se med ciklusom gojenja lahko enkrat
obdelajo z raztopino apna, s čimer se nadzirajo konkurenčni organizmi,
ki se obraščajo. 4.2.5.
Posebna pravila za gojenje ostrig Dovoljeno je
gojenje v vrečah na opornih stebrih. Navedene ali druge strukture za
gojenje ostrig se postavijo tako, da ne ovirajo dostopa do obrežja. Stalež se
previdno namesti v gojilnico glede na plimovanje, tako da je gojenje čim
bolj učinkovito. Gojenje izpolnjuje zahteve iz točke 4.1.5.10(h). Del IV:
Pravila za pridelavo predelane hrane in predelane krme Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 7,
9 in 13 se za predelano hrano in predelano krmo uporabljajo pravila iz tega
dela. 1.
Splošne zahteve za pridelavo predelane hrane
in krme 1.1.
Aditivi za živila in krmni dodatki, predelovalni
pripomočki in druge snovi ter sestavine, ki se uporabljajo pri predelavi
hrane ali krme, in vsi postopki predelave, ki se uporabljajo, kot je na primer
dimljenje, so v skladu z načeli dobre proizvodne prakse[10]. 1.2.
Predelovalci hrane ali krme na podlagi
sistematičnega določanja odločilnih korakov v predelavi
vzpostavijo in posodobijo ustrezne postopke. 1.3.
Z uporabo postopkov iz točke 1.2 se v
vsakem trenutku zagotovi, da so predelani proizvodi v skladu s to uredbo. 1.4.
Izvajalci dejavnosti izpolnjujejo zahteve postopkov
in izvajajo postopke iz točke 1.2, zlasti: (a)
sprejmejo preventivne ukrepe, da preprečijo tveganje
za kontaminacijo z nedovoljenimi snovmi ali proizvodi; (b)
izvajajo primerne čistilne ukrepe, nadzorujejo
njihovo učinkovitost in zabeležijo te postopke; (c)
zagotovijo, da se neekološki proizvodi ne dajo v
promet z oznako o postopku ekološke pridelave. 1.5.
Priprava predelanih ekoloških proizvodov poteka
časovno ali prostorsko ločeno od neekoloških proizvodov. Kadar so v
zadevni pripravljalni enoti pripravljeni ali shranjeni tudi neekološki
proizvodi, izvajalec dejavnosti: (a)
ustrezno obvesti nadzorni organ ali izvajalca
nadzora; (b)
delovne postopke izvaja neprekinjeno, dokler se ne
opravi delo na celotni seriji, ter prostorsko ali časovno ločeno od
podobnih delovnih postopkov, ki se izvajajo na neekoloških proizvodih; (c)
ekološke proizvode pred in po postopkih shranjuje prostorsko
ali časovno ločeno od neekoloških proizvodov; (d)
vodi in posodablja evidenco o vseh postopkih
predelave in predelanih količinah; (e)
sprejme potrebne ukrepe, ki omogočajo
identifikacijo serij in preprečujejo mešanje ali zamenjavo z neekološkimi
proizvodi; (f)
postopke na ekoloških proizvodih izvaja šele po
primernem čiščenju proizvodne opreme. 1.6.
Proizvodov, snovi in tehnik, ki bi povrnili
lastnosti, izgubljene med predelavo in skladiščenjem ekološke hrane,
popravili posledice malomarnosti pri predelavi ekološke hrane ali bi lahko bili
zavajajoči glede prave narave proizvodov, ki naj bi se tržili kot ekološka
hrana, ni dovoljeno uporabljati. 2.
Zahteve za pridelavo predelane hrane 2.1.
Za sestavo ekološko predelane hrane se uporabljajo naslednji
pogoji: (a)
proizvod je pretežno pridelan iz kmetijskih
sestavin; da bi se določilo, ali je proizvod pretežno pridelan iz
kmetijskih sestavin, se dodana voda in sol ne upoštevata; (b)
lahko se uporabijo samo aditivi za živila,
predelovalni pripomočki, arome, voda, sol, pripravki iz mikroorganizmov in
encimov za živila, minerali, snovi v sledeh, vitamini ter aminokisline in druga
mikrohranila za posebne prehranske namene, ki so odobreni za uporabo v ekološki
pridelavi v skladu s členom 19; (c)
ekološka sestavina ni prisotna skupaj z enako
sestavino, ki je neekološka ali iz preusmeritve; (d)
hrana, pridelana iz rastlin iz preusmeritve,
vsebuje samo eno rastlinsko sestavino kmetijskega izvora. 2.2.
Uporaba nekaterih proizvodov in snovi pri predelavi
hrane 2.2.1.
Pri predelavi hrane se lahko uporabljajo samo proizvodi
in snovi iz točke 2.1(b) ter proizvodi in snovi iz točk 2.2.2,
2.2.4 in 2.2.5, razen proizvodov in snovi iz vinskega sektorja, za katere velja
točka 2 dela V, in iz kvasa, za katere velja točka 1.3
dela VI. 2.2.2.
Pri predelavi hrane je dovoljena uporaba naslednjih
proizvodov in snovi: (a)
vsi pripravki iz mikroorganizmov in encimov za
živila, ki se običajno uporabljajo pri predelavi hrane; vendar morajo biti
encimi za živila, ki se uporabljajo kot aditivi za živila, odobreni za uporabo
v ekološki pridelavi v skladu s členom 19; (b)
snovi in proizvodi, opredeljeni v členu 3(2)(b)
in (d) Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta[11], označeni kot
naravne aromatične snovi ali naravni aromatični pripravki v skladu s
členom 15(1)(e) in členom 16 navedene uredbe; (c)
barvila za označevanje mesa in jajčnih
lupin v skladu s členom 17 Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega
parlamenta in Sveta[12]; (d)
pitna voda in sol (z natrijevim kloridom ali
kalijevim kloridom kot osnovnima sestavinama), ki se običajno uporablja
pri predelavi živil; (e)
minerali (vključno z elementi v sledeh),
vitamini, aminokisline in mikrohranila so dovoljeni samo, kadar je njihova
uporaba v živilih, katerih sestavni del so, zakonsko predpisana. 2.2.3.
Za namene izračuna iz člena 21(3) se
uporabljajo naslednja pravila: (a)
nekateri aditivi za živila, odobreni za uporabo v
ekološki pridelavi v skladu s členom 19, se štejejo za sestavine
kmetijskega izvora; (b)
pripravki in snovi iz točke 2.2.2 se ne
štejejo za sestavine kmetijskega izvora; (c)
kvas in proizvodi iz kvasa se štejejo za sestavine
kmetijskega izvora. 2.2.4.
Pri predelavi ekološke hrane se lahko uporabljajo
naslednje neekološko pridelane sestavine kmetijskega izvora: (a)
proizvodi živalskega izvora: (i) vodni organizmi, ki ne izvirajo iz
ribogojstva in so dovoljeni za pripravo neekoloških živil: (ii) želatina; (iii) čreva; (b)
nepredelani proizvodi rastlinskega izvora in
proizvodi, pridobljeni iz njih s predelavo: (i) užitno sadje, oreščki in semena: – oreški kola Cola acuminata; (ii) užitne začimbnice in zelišča: – seme hrena Armoracia rusticana; – cvetovi žafranike Carthamus tinctorius; – zel vodne kreše Nasturtium officinale; (iii) drugo: – alge, vključno z morskimi algami; (c)
predelani proizvodi rastlinskega izvora: (i) sladkorji, škrob in drugi proizvodi iz
žita in gomoljevk: – riževo valjano testo; – škrob iz žita in voščene koruze, ki ni kemično spremenjen; (ii) drugo: – rum, pridobljen samo iz soka trsnega sladkorja. 2.2.5.
Maščobe in olja, rafinirana ali nerafinirana,
ki niso kemično obdelana, se lahko uporabljajo v neekološki obliki,
če se pridobivajo iz rastlin, razen: – kakavovca Theobroma cacao; – kokosa Cocos nucifera; – oljk Olea europaea; – sončnic Helianthus annuus; – palm Elaeis guineensis; – oljne repice Brassica napus, rapa; – žafranike Carthamus tinctorius; – sezama Sesamum indicum; – soje Glycine max. 3.
Zahteve za pridelavo predelane krme 3.1.
Ekološka posamična krmila ali posamična
krmila iz preusmeritve se za pridelavo ekološkega krmnega proizvoda ne
uporabljajo istočasno s posamičnimi krmili, ki so bila pridelana na
neekološki način. 3.2.
Posamična krmila, ki se uporabljajo ali
predelujejo v ekološki pridelavi, se ne predelujejo s pomočjo kemično
sintetiziranih organskih topil. Del V:
Vino 1.
Področje uporabe 1.1.
Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 7,
8, 9 in 14 se za ekološko pridelavo proizvodov vinskega sektorja iz
točke (I) člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 uporabljajo
pravila iz tega dela. 1.2.
Uporabljata se uredbi Komisije (ES) št. 606/2009[13] in (ES) št. 607/2009[14], razen če je v
tem delu izrecno določeno drugače. 2.
Uporaba nekaterih proizvodov in snovi 2.1.
Proizvodi vinskega sektorja se pridelujejo iz
ekoloških surovin. 2.2.
Za proizvodnjo proizvodov vinskega sektorja, tudi
med obdelavo in enološkimi postopki, za katere veljajo pogoji in omejitve iz
Uredbe (EU) št. 1308/2013 in Uredbe (ES) št. 606/2009 in
zlasti Priloge I A k navedeni uredbi, se lahko uporabljajo samo
proizvodi in snovi, odobreni za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s
členom 19. 3.
Enološki postopki in omejitve 3.1.
Brez poseganja v oddelka 1 in 2 ter
določene prepovedi in omejitve iz točk 3.2 in 3.5 so dovoljeni
le enološki postopki in obdelave, vključno z omejitvami iz
člena 80 in člena 83(2) Uredbe (ES) št. 1308/2013
ter člena 3, členov 5 do 9 in členov 11
do 14 Uredbe (ES) št. 606/2009 in njunih prilog, ki so se uporabljale
pred 1. avgustom 2010. 3.2.
Prepovedana je uporaba naslednjih enoloških
postopkov in obdelav: (a)
delno zgoščevanje z ohlajanjem v skladu s
točko (c) oddelka B.1 dela I Priloge VIII k
Uredbi (ES) št. 1308/2013; (b)
odstranjevanje žveplovega dioksida po fizikalnih
postopkih v skladu s točko 8 Priloge I A k
Uredbi (ES) št. 606/2009; (c)
obdelava z elektrodializo za zagotovitev stabilnosti
vina na vinski kamen v skladu s točko 36 Priloge I A k
Uredbi (ES) št. 606/2009; (d)
delna dealkoholizacija vina v skladu s
točko 40 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009; (e)
obdelava s kationskimi izmenjevalci za zagotovitev stabilnosti
vina na vinski kamen v skladu s točko 43 Priloge I A k
Uredbi (ES) št. 606/2009. 3.3.
Uporaba naslednjih enoloških postopkov in obdelav
je dovoljena pod naslednjimi pogoji: (a)
pri toplotnih obdelavah v skladu s točko 2
Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009 temperatura ne sme
preseči 70 °C; (b)
za centrifugiranje in filtracijo z inertnim
filtracijskim sredstvom ali brez njega v skladu s točko 3
Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009 velikost por ne sme
biti manjša od 0,2 mikrometra. 3.4.
Komisija bo pred 1. avgustom 2015 ponovno
proučila uporabo naslednjih enoloških postopkov in obdelav z namenom
njihove postopne ukinitve ali dodatne omejitve: (a)
toplotne obdelave iz točke 2 Priloge I A
k Uredbi (ES) št. 606/2009; (b)
uporabe ionskih izmenjevalnih smol iz
točke 20 Priloge I A k Uredbi (ES) št. 606/2009; (c)
reverzne osmoze v skladu s točko (b)
oddelka B.1 dela I Priloge VIII k Uredbi (EU) št. 1308/2013.
3.5.
Spremembe glede enoloških postopkov in obdelav iz
Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali Uredbe (ES) št. 606/2009,
vključene po 1. avgustu 2010, se lahko uporabljajo pri
ekološki proizvodnji vin le po sprejetju ukrepov, potrebnih za izvajanje pravil
o pridelavi iz tega oddelka 3 in, po potrebi, ocene v skladu s členom 19
te uredbe. Del VI:
Kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma Poleg splošnih pravil pridelave iz členov 7,
9 in 15 se za kvas, ki se uporablja kot hrana ali krma, uporabljajo pravila iz
tega dela. 1.
Splošne zahteve 1.1.
Za pridelavo ekološkega kvasa se uporabljajo samo
ekološki substrati. 1.2.
Ekološki kvas v ekološki hrani ali krmi ni prisoten
skupaj z neekološkim kvasom. 1.3.
Za proizvodnjo, pripravke in oblike ekološkega
kvasa se lahko uporabijo naslednje snovi: (a)
predelovalni pripomočki, odobreni za uporabo v
ekološki pridelavi v skladu s členom 19; (b)
proizvodi in snovi iz točke 2.2.2(a) in (d)
dela IV. PRILOGA III ZBIRANJE,
PAKIRANJE, PREVOZ IN SKLADIŠČENJE PROIZVODOV 1.
Zbiranje proizvodov in prevoz do
pripravljalnih enot Izvajalci dejavnosti lahko sočasno
zbirajo ekološke in neekološke proizvode, če so sprejeti ustrezni ukrepi
za preprečevanje morebitnega mešanja ali zamenjave z neekološkimi
proizvodi in se zagotovi identifikacija ekoloških proizvodov. Izvajalec dejavnosti
hrani podatke v zvezi z dnevi zbiranja, urami, obsegom ter datumom in
časom sprejema proizvodov tako, da so vedno na voljo izvajalcu nadzora ali
nadzornemu organu. 2.
Pakiranje in prevoz proizvodov k drugim
izvajalcem dejavnosti ali v druge enote 2.1.
Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da se ekološki proizvodi
do drugih izvajalcev dejavnosti ali enot, vključno s trgovci na debelo in
drobno, prepeljejo samo v ustrezni embalaži, posodah ali vozilih, zaprtih tako,
da ni mogoča zamenjava vsebine brez manipulacije ali poškodbe
zaščitne oznake, in opremljeni z etiketo, na kateri je brez poseganja v
katere koli druge oznake, ki jih zahteva zakonodaja Unije, navedeno: (a)
ime in naslov izvajalca dejavnosti in, kadar je to druga
oseba, lastnika ali prodajalca proizvoda; (b)
ime proizvoda ali opis posamičnih krmil,
vključno s sklicevanjem na ekološko pridelavo; (c)
ime ali šifra nadzornega organa ali izvajalca
nadzora, ki izvaja nadzor nad izvajalcem dejavnosti; in (d)
kadar je primerno, identifikacijska oznaka serije v
skladu s sistemom označevanja, odobrenim na nacionalni ravni ali
dogovorjenim z nadzornim organom ali izvajalcem nadzora, ki omogoča povezavo
pošiljke z evidenco iz člena 24. Informacije iz
točk (a) do (d) se lahko predložijo tudi na spremnem
dokumentu, če je mogoče tak dokument nepreklicno povezati z embalažo,
posodo ali prevoznim sredstvom proizvoda. Ta spremni dokument vsebuje
informacije o dobavitelju ali prevozniku. 2.2.
Embalaže, posode ali vozila se ne zaprejo, kadar: (a)
gre za neposreden prevoz med izvajalcem dejavnosti
in drugim izvajalcem dejavnosti, ki sta vključena v nadzorni sistem
ekološke pridelave; (b)
proizvode spremlja dokument z informacijami,
zahtevanimi v točki 2.1; ter (c)
odpošiljatelj in prejemnik hranita dokazila o takem
prevozu in jih na zahtevo predložita ustreznemu nadzornemu organu ali izvajalcu
nadzora. 3.
Posebna pravila za prevoz krme v druge
proizvodne ali pripravljalne enote ali skladiščne prostore Pri prevozu krme v druge proizvodne ali
pripravljalne enote ali skladiščne prostore izvajalci dejavnosti zagotovijo,
da so izpolnjeni naslednji pogoji: (a)
med prevozom so ekološko pridelana krma, krma iz preusmeritve
in neekološko pridelana krma učinkovito fizično ločene; (b)
vozila ali posode, uporabljene za prevoz neekoloških
proizvodov, se lahko uporabljajo za prevoz ekoloških proizvodov, samo če: (i) so bili pred začetkom prevoza
ekoloških proizvodov izvedeni primerni čistilni ukrepi, katerih
učinkovitost je bila preverjena, izvajalci dejavnosti pa te postopke
zabeležijo; (ii) so izvedeni vsi ustrezni ukrepi glede na
tveganje, ocenjeno v skladu z nadzornim sistemom, in izvajalci dejavnosti po
potrebi zagotovijo, da neekološki proizvodi ne morejo biti dani v promet z oznako,
ki se sklicuje na ekološko pridelavo; (iii) izvajalec dejavnosti hrani dokazila o
takem prevozu in jih na zahtevo predloži nadzornemu organu ali izvajalcu
nadzora; (c)
končni izdelki ekološko pridelane krme se
prevažajo fizično ali časovno ločeno od drugih končnih
izdelkov; (d)
med prevozom se zabeleži količina izdelkov na
začetku in vsaka posamezna količina, dostavljena v dobavnem krogu. 4.
Prevoz živih rib 4.1.
Prevoz živih rib se lahko opravi v ustreznih
posodah s čisto vodo, ki izpolnjujejo fiziološke potrebe rib glede
temperature in raztopljenega kisika. 4.2.
Pred prevozom ekološko gojenih rib in ribjih
proizvodov se posode temeljito očistijo, razkužijo in sperejo. 4.3.
Sprejmejo se previdnostni ukrepi za zmanjšanje
stresa. Med prevozom gostota ne doseže stopnje, ki škoduje vrstam. 4.4.
Za postopke iz točk 4.1, 4.2 in 4.3
se vodi dokumentarna evidenca. 5.
Prevzem proizvodov od drugih izvajalcev
dejavnosti enot Ob prevzemu ekološkega izdelka izvajalci
dejavnosti preverijo zapiralo embalaže ali posode, kjer je to potrebno, in
prisotnost oznak iz oddelka 2. Izvajalci dejavnosti informacije na etiketi iz
oddelka 2 navzkrižno preverijo glede na informacije v spremnih dokumentih.
Rezultati navedenih preverjanj so izrecno navedeni v evidenci iz
člena 24. 6.
Posebna pravila za prevzem izdelkov iz
tretjih držav Kadar se ekološki proizvodi uvozijo iz tretjih
držav, se pri prevozu uporabijo ustrezne embalaže ali posode, zaprte tako, da
se prepreči zamenjava vsebine, in opremljene z oznako izvoznika ter vsemi
drugimi oznakami in številkami za identifikacijo serije s certifikatom o
kontrolnem pregledu za uvoz iz tretjih držav. Ob prevzemu ekološkega proizvoda, uvoženega iz
tretje države, fizična ali pravna oseba, ki se ji dostavi uvožena
pošiljka, ki jo prejme za nadaljnjo pripravo ali trženje, preveri zaprtje embalaže
ali posode in pri proizvodih, uvoženih na podlagi člena 28(1)(b)(ii),
ujemanje vsebine pošiljke s potrdilom o kontrolnem pregledu iz navedenega člena.
Rezultat tega preverjanja se izrecno navede v evidenci iz člena 24. 7.
Skladiščenje proizvodov 7.1.
Območja za skladiščenje proizvodov se
upravljajo tako, da se zagotovi identifikacija serij in prepreči kakršno
koli mešanje s proizvodi ali snovmi, ki niso v skladu s pravili za ekološko
pridelavo, ali kontaminacija z njimi. Ekološki proizvodi so vedno jasno
prepoznavni. 7.2.
V enotah za ekološko pridelavo rastlin in živinorejo
je prepovedano skladiščenje kmetijskih surovin, razen tistih, ki so
odobrene za uporabo v ekološki pridelavi v skladu s členom 19. 7.3.
Na kmetijskih in ribogojnih gospodarstvih je
dovoljeno shranjevanje alopatskih veterinarskih zdravil in antibiotikov,
če jih je predpisal veterinar za zdravljenje iz točk 1.5.2.2
dela II in 4.1.4.2(a) dela III Priloge II, če se
shranjujejo na nadzorovani lokaciji in se vpišejo v evidence živine iz
člena 24. 7.4.
Če izvajalci dejavnosti ravnajo z neekološkimi
in ekološkimi proizvodi, pri čemer ekološke proizvode shranjujejo v skladiščnih
prostorih, kjer se shranjujejo tudi drugi kmetijski proizvodi ali živila, se: (a)
ekološki proizvodi hranijo ločeno od ostalih
kmetijskih proizvodov ali živil; (b)
sprejmejo vsi ukrepi, da se zagotovi identifikacija
pošiljk in prepreči mešanje ali zamenjava z neekološkimi proizvodi; (c)
pred skladiščenjem ekoloških izdelkov izvedejo
primerni čistilni ukrepi, katerih učinkovitost je bila preverjena, izvajalci
dejavnosti pa te postopke evidentirajo. PRILOGA IV IZRAZI
IZ ČLENA 21 BG:
биологичен ES: ecológico, biológico CS: ekologické, biologické DA: økologisk DE: ökologisch, biologisch ET: mahe, ökoloogiline EL:
βιολογικό EN: organic FR: biologique GA: orgánach HR: ekološki IT: biologico LV: bioloģisks, ekoloģisks LT: ekologiškas LU: biologësch HU: ökológiai MT: organiku NL: biologisch PL: ekologiczne PT: biológico RO: ecologic SK: ekologické, biologické SL: ekološki FI: luonnonmukainen SV: ekologisk -------------------------------------------------- PRILOGA V LOGOTIP
EKOLOŠKE PRIDELAVE EVROPSKE UNIJE IN ŠIFRE 1.
Logotip 1.1.
Logotip ekološke pridelave Evropske unije je
skladen z naslednjim vzorcem: Vnese se LOGOTIP 1.2.
Referenčna barva v barvah pantone je pantone
zelena št. 376 in zelena (50 % cianova + 100 % rumena),
kadar se uporablja štiribarvni tisk. 1.3.
Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko
uporablja tudi v črno-beli različici, kot je prikazana, in sicer le v
primerih, ko uporaba barvnega logotipa ni praktično izvedljiva: Vnese se LOGOTIP 1.4.
Če je barva ozadja na embalaži ali etiketi
temna, se lahko znaki uporabijo v negativu z uporabo barve ozadja na embalaži
ali etiketi. 1.5.
Če je logotip barvni na barvnem ozadju, zaradi
česar je težko viden, se lahko uporabi zunanji razmejevalni rob okrog
logotipa, da se izboljša kontrast z barvnim ozadjem. 1.6.
V določenih posebnih primerih, ko so navedbe
na embalaži enobarvne, se lahko logotip ekološke pridelave Evropske unije
uporablja v isti barvi. 1.7.
Logotip ekološke pridelave Evropske unije mora biti
visok najmanj 9 mm in širok najmanj 13,5 mm; razmerje med višino
in širino je vedno 1:1,5. Pri zelo majhnih embalažah se lahko najmanjša
velikost izjemoma zmanjša na višino 6 mm. 1.8.
Logotip ekološke pridelave Evropske unije se lahko
združuje z grafičnimi ali besedilnimi elementi, ki se nanašajo na ekološko
pridelavo, pod pogojem, da ne preoblikujejo ali spreminjajo niti narave
logotipa ekološke pridelave Evropske unije niti nobene od navedb, opredeljenih
v skladu s členom 22. Kadar se logotip ekološke proizvodnje Evropske
unije uporablja v povezavi z nacionalnimi ali zasebnimi logotipi v zeleni
barvi, drugačni od referenčne barve iz točke 2, je lahko
logotip ekološke pridelave Evropske unije v tej nereferenčni barvi. 2.
Šifre Splošni format šifer je naslednji: AB-CDE-999 Pri čemer velja naslednje: (a)
„AB“ je oznaka ISO države, v kateri se izvaja
nadzor; (b)
„CDE“ je tričrkovni izraz, kot ga bo
določila Komisija ali vsaka država članica, na primer „bio“, „öko“,
„org“ ali „eko“, ki vzpostavlja povezavo z ekološko pridelavo; in (c)
„999“ je referenčna številka z največ
tremi števkami, ki jo: (i) pristojni organ vsake države
članice pripiše nadzornemu organu ali izvajalcu nadzora, ki je
pooblaščen za izvajanje nadzornih nalog; (ii) Komisija pripiše: – nadzornim organom in izvajalcem nadzora, ki jih Komisija priznava v
skladu s členom 29; – pristojnim organom tretjih držav, ki jih Komisija priznava v skladu s
členom 31. [1] Direktiva Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991
o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov
(UL L 375, 31.12.1991, str. 1). [2] Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006
o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o
podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj
podeželja (EKSRP) (UL L 368, 23.12.2006, str. 15.) [3] Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega
sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005
(UL L 347, 20.12.2013, str. 487). [4] Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008
o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 15.1.2009,
str. 7). [5] Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES
z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na
področju vodne politike (UL L 327, 22.12.2000, str. 1). [6] Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na
področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji)
(UL L 164, 25.6.2008, str. 19). [7] Uredba Sveta (ES) št. 708/2007 z dne 11. junija 2007
o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu (UL L 168, 28.6.2007,
str. 1.) [8] Direktiva 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta
z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih
projektov na okolje (UL L 26, 28.1.2012, str. 1). [9] Direktiva 2006/113/ES Evropskega parlamenta in Sveta z
dne 12. decembra 2006 o zahtevah glede kakovosti voda, primernih za lupinarje
(UL L 376, 27.12.2006, str. 14). [10] Dobre proizvodne prakse, kot so opredeljene v
členu 3(a) Uredbe Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006
o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili
(UL L 384, 29.12.2006, str. 75). [11] Uredba (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah
živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi
Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in
(ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L 354, 31.12.2008,
str. 34). [12] Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila
(UL L 354, 31.12.2008, str. 16). [13] Uredba Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009
o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES)
št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških postopkov
in z njimi povezanih omejitev (UL L 193, 24.7.2009, str. 1). [14] Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009
o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES)
št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in
geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in
predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009,
str. 60).