52012PC0595

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.           Ozadje

Direktiva 2009/28/ES[1] o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: direktiva o obnovljivih virih energije) je določila zavezujoča cilja, ki ju je treba doseči do leta 2020, tj. 20-odstotni skupni delež energije iz obnovljivih virov v EU in 10-odstotni delež obnovljivih virov energije v prometnem sektorju. Hkrati je sprememba Direktive 98/70/ES[2] (v nadaljnjem besedilu: direktiva o kakovosti goriv) uvedla zavezujoč cilj, ki ga je treba doseči do leta 2020, tj. 6-odstotno zmanjšanje emisijske intenzivnosti toplogrednih plinov za goriva, ki se uporabljajo v prometu in necestni mobilni mehanizaciji.

Biogoriva naj bi pomembno prispevala k uresničevanju teh ciljev. Čeprav obe direktivi vključujeta trajnostna merila, ki zajemajo najnižje pragove prihranka toplogrednih plinov, obstoječa zakonodaja ne vsebuje zahtev za poročanje o emisijah toplogrednih plinov, povezanih s spremembami zalog ogljika v zemljiščih zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč.

Direktivi pozivata[3] Komisijo, naj pregleda vpliv posrednih sprememb v rabi zemljišč na emisije toplogrednih plinov in po potrebi predlaga načine za njegovo zmanjšanje ob upoštevanju obstoječih naložb v proizvodnjo biogoriv. Na podlagi tega povabila je Komisija 22. decembra 2010 sprejela poročilo[4], v katerem povzema posvetovanja in analitično delo v zvezi s to temo, ki so potekali od leta 2008. V tem poročilu je Komisija opredelila več negotovosti in omejitev, povezanih z razpoložljivimi numeričnimi modeli, ki se uporabljajo za kvantificiranje posrednih sprememb v rabi zemljišč, obenem pa potrdila, da lahko posredne spremembe v rabi zemljišč zmanjšajo prihranke toplogrednih plinov, povezanih z biogorivi in tekočimi biogorivi, ter zato priporočila, da bi bilo treba to vprašanje obravnavati na podlagi previdnostnega pristopa.

2.           Cilji predloga

Znanstveno delo navaja, da so lahko emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč pri surovinah zelo različne in lahko izničijo nekatere ali celotne prihranke toplogrednih plinov pri posameznih biogorivih glede na fosilna goriva, ki jih nadomeščajo[5]. Namen tega predloga je začeti prehod na biogoriva, ki zagotavljajo pomembne prihranke toplogrednih plinov, kadar se poroča tudi o ocenjenih spremembah emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč. Medtem ko bi bilo treba obstoječe naložbe zaščititi, je namen tega predloga:

– omejiti prispevek običajnih biogoriv (ki pomenijo tveganje v zvezi z emisijami zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč) k doseganju ciljev direktive o obnovljivih virih energije;

– izboljšati učinek toplogrednih plinov v postopkih proizvodnje biogoriv (zmanjšanje s tem povezanih emisij) s povečanjem praga prihranka toplogrednih plinov za nove obrate pod pogojem, da se zaščitijo obrati[6], ki so 1. julija 2014 že obratovali;

– spodbuditi boljšo uveljavitev naprednih biogoriv (z nizkimi emisijami zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč) na trgu in s tem omogočiti, da takšna goriva bolj prispevajo k doseganju ciljev direktive o obnovljivih virih kakor običajna biogoriva;

– izboljšati poročanje o emisijah toplogrednih plinov z uvedbo obveznega poročanja držav članic in dobaviteljev goriva o ocenjenih emisijah biogoriv zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč.

Namen predloga je tudi zaščititi obstoječe naložbe do leta 2020. Predlog ne zavzema stališča glede dejanske potrebe po finančni podpori za biogoriva pred letom 2020. Vendar Komisija meni, da po letu 2020 biogoriva, ki ne zagotavljajo znatnih prihrankov toplogrednih plinov (vključno z emisijami zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč) in se proizvajajo iz poljščin, ki se uporabljajo za hrano in krmo, ne bi smela biti subvencionirana.

3.           PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

3.1.        Povzetek predlaganih ukrepov

Glavne značilnosti tega predloga v zvezi z direktivo o obnovljivih virih energije so:

– uvedba omejitve prispevka biogoriv in tekočih biogoriv, proizvedenih iz poljščin, ki se uporabljajo za prehrano, kot so biogoriva iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, k ciljem direktive o obnovljivih virih energije na sedanje ravni porabe, ne da bi se predvidele kakršne koli omejitve glede njihove skupne porabe;

– izboljšanje sistema spodbud iz člena 3(4), da se zagotovi nadaljnje spodbujanje trajnostnih in naprednih biogoriv iz surovin, ki ne povzročajo dodatnega povpraševanja po zemljiščih;

– uvedba poročanja o ocenjenih emisijah, nastalih zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi posrednih sprememb v rabi zemljišč, ki temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, za izračun prihrankov emisij toplogrednih plinov iz biogoriv in tekočih biogoriv v njihovem življenjskem ciklusu, o katerih poročajo države članice iz člena 22;

– postopek pregleda, ki naj zagotovi, da se ta metodologija posodablja in prilagaja znanstvenemu razvoju;

– povečanje najnižjega praga prihranka toplogrednih plinov za biogoriva in tekoča biogoriva, ki se proizvajajo v novih obratih, od 1. julija 2014, da se izboljša skupno ravnotežje toplogrednih plinov iz biogoriv in tekočih biogoriv, ki se porabijo v EU, ter odvračanje dodatnih naložb v obrate z nizkim učinkom toplogrednih plinov;

– poenostavitev izračuna prihrankov toplogrednih plinov za evropske proizvajalce biogoriv, ki zagotavlja enake pogoje za proizvajalce iz EU in proizvajalce iz tretjih držav;

– odprava začasnih določb za obravnavo posrednih sprememb v rabi zemljišč, ki jih vsebujeta direktivi in ki zaradi sprejetja celovitega pristopa niso več potrebne;

– prilagoditev direktive o obnovljivih virih energije začetku veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije, predvsem podelitev pooblastil Komisiji za sprejetje aktov v skladu s členom 290 in členom 291 Pogodbe.

Glavne značilnosti tega predloga v zvezi z direktivo o kakovosti goriv so:

– uvedba poročanja o ocenjenih emisijah, nastalih zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi posrednih sprememb v rabi zemljišč, ki temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, za poročanje o prihrankih emisij toplogrednih plinov iz biogoriv v njihovem življenjskem ciklusu, kakor je opisano v členu 7a;

– postopek pregleda, ki naj zagotovi, da se ta metodologija posodablja in prilagaja znanstvenemu razvoju;

– povečanje najnižjega praga prihranka toplogrednih plinov za biogoriva, ki se proizvajajo v novih obratih, od 1. julija 2014, da se izboljša skupno ravnovesje toplogrednih plinov iz biogoriv, ki se porabijo v EU, ter odvračanje dodatnih naložb v obrate z nizkim učinkom toplogrednih plinov;

– poenostavitev izračuna prihrankov toplogrednih plinov za evropske proizvajalce biogoriv, ki zagotavlja enake pogoje za proizvajalce iz EU in proizvajalce iz tretjih držav;

– odprava začasnih določb za obravnavo posrednih sprememb v rabi zemljišč, ki jih vsebujeta direktivi in ki zaradi sprejetja celovitega pristopa niso več potrebne;

– prilagoditev direktive o kakovosti goriv začetku veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije, predvsem podelitev pooblastil Komisiji za sprejetje aktov v skladu s členom 290 in členom 291 Pogodbe.

Predlog vsebuje tudi manjše popravke in pojasnila obeh direktiv v zvezi z vprašanji, ki ne zadevajo biogoriv.

Ukrepi iz tega predloga omejujejo prispevek običajnih biogoriv k doseganju ciljev iz direktive o obnovljivih virih energije. Komisija bo vse vplive na izvedljivost doseganja teh ciljev, ki temeljijo na tem predlogu, obravnavala v prihodnjih poročilih v skladu s členom 23 direktive o obnovljivih virih energije.

3.2.        Pravna podlaga

Glavni cilj direktiv je varovanje okolja in delovanje notranjega trga. Zato ta predlog temelji na členu 192(1) in členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.3.        Načelo subsidiarnosti

Člen 19(6) in člen 7d(6) zadevnih direktiv pozivata Komisijo, naj obravnava vprašanje posredne spremembe v rabi zemljišč. Splošni cilj direktive o kakovosti goriv in direktive o obnovljivih virih energije je prispevati k cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu. Kot način za doseganje tega cilja direktivi ustvarjata trg za trajnostna biogoriva na ravni EU. Države članice se na te izzive ne morejo odzivati posamezno, ker vplivi posrednih sprememb v rabi zemljišč nujno vključujejo nadnacionalne vidike, ki jih države članice posamezno ne morejo zadovoljivo obravnavati.

3.4.        Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti iz naslednjih razlogov:

· Predlog ne presega okvirov, ki so potrebni za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz biogoriv, porabljenih v EU, v njihovem življenjskem ciklu, ob upoštevanju njihovega posrednega vpliva na spremembo v rabi zemljišč.

· Predlog je oblikovan kot direktiva, ki določa minimalne specifikacije goriva zaradi varstva okolja. Direktiva ne obravnava drugih tehničnih vidikov specifikacij goriva, za katere se uporabljajo evropski standardi v skladu z načeli boljše ureditve.

· Predlog ne pomeni večjega finančnega ali upravnega bremena za Unijo, nacionalne, regionalne ali lokalne vlade. Zahteve v zvezi s temi organi se ne razlikujejo od zahtev v obstoječi direktivi.

· Pri pripravi predlogov so bili v oceni učinka analizirani vsi najpomembnejši vplivi.

4.           PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Unije.

5.           DRUGE OPOMBE

Temu predlogu Komisije je priložena ocena učinka.

2012/0288 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 192(1) v povezavi s členom 114 Pogodbe v zvezi s členom 1(2) do 1(9) in členom 2(5) do 2(7) te direktive,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po predložitvi osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[7],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[8],

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)       Člen 3(4) Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/777/ES in 2003/30/ES[9] zahteva, da države članice zagotovijo, da je delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa v letu 2020 najmanj enak 10 % njihove končne porabe energije. Ena od metod, ki so na voljo državam članicam za doseganje tega cilja, je mešanje biogoriv, ki naj bi najbolj prispevalo k doseganju cilja.

(2)       Glede ciljev Unije v zvezi z dodatnim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in znatnega prispevka goriv, ki se uporabljajo v cestnem prometu, k tem emisijam člen 7a(2) Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS[10] zahteva, da dobavitelji goriv do 31. decembra 2020 za najmanj 6 % zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva (v nadaljnjem besedilu: emisijska intenzivnost toplogrednih plinov), ki ga v Uniji uporabljajo cestna vozila, necestna mobilna mehanizacija, kmetijski in gozdarski traktorji ter plovila za rekreacijo, ko niso na morju. Ena od metod, ki so na voljo dobaviteljem fosilnih goriv za zmanjšanje emisijske intenzivnosti toplogrednih plinov iz dobavljenih fosilnih goriv, je mešanje biogoriv.

(3)       Člen 17 Direktive 2009/28/ES določa trajnostna merila, ki jih morajo izpolnjevati pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, da se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev Direktive in so upravičena do vključitve v javne programe podpore. Ta merila vključujejo zahteve glede najmanjših prihrankov emisij toplogrednih plinov, ki jih morajo dosegati pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva v primerjavi s fosilnimi gorivi. Enaka trajnostna merila za biogoriva so določena v členu 7b Direktive 98/70/ES.

(4)       Če se pašnik ali kmetijsko zemljišče, ki je bilo prej namenjeno za oskrbo trgov s hrano, krmo in vlakni, uporabi za proizvodnjo biogoriva, je treba kljub temu zadovoljiti povpraševanje, ki ni povezano z gorivom, bodisi z intenzifikacijo sedanje proizvodnje bodisi z vključitvijo nekmetijskih zemljišč na drugih lokacijah v proizvodnjo. Ta primer pomeni posredno spremembo v rabi zemljišč in lahko, če vključuje spremembo namembnosti zemljišča z velikimi zalogami ogljika, povzroči znatne emisije toplogrednih plinov. Zato bi morali direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES, glede na to, da se sedanja biogoriva v glavnem proizvajajo iz poljščin, ki se pridelujejo na obstoječih kmetijskih zemljiščih, vključevati določbe za obravnavo posredne spremembe v rabi zemljišč.

(5)       Na podlagi napovedi povpraševanja po biogorivih, ki so jih zagotovile države članice, in ocen emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč za različne surovine za biogoriva je verjetno, da bodo emisije toplogrednih plinov, povezane s posrednimi spremembami v rabi zemljišč, znatne in bi lahko izničile nekatere ali celotne prihranke toplogrednih plinov pri posameznih biogorivih. Razlog za to je dejstvo, da bo predvidoma skoraj celotna proizvodnja biogoriv do leta 2020 temeljila na poljščinah, pridelanih na zemljiščih, ki bi se lahko uporabljala za oskrbovanje trgov s hrano in krmo. Za zmanjševanje takšnih emisij je pomembno razlikovati med skupinami poljščin, kot so oljnice, žitarice, rastline za pridelavo sladkorja, in druge poljščine, ki vsebujejo škrob.

(6)       Tekoča goriva iz obnovljivih virov bodo verjetno potrebna v sektorju prometa za zmanjšanje njegovih emisij toplogrednih plinov. Napredna biogoriva, kot so biogoriva iz odpadkov in alg, zagotavljajo velik prihranek toplogrednih plinov z majhnim tveganjem povzročanja posrednih sprememb v rabi zemljišč in ne tekmujejo neposredno za kmetijska zemljišča, ki so namenjena oskrbi trgov s hrano in krmo. Zato je ustrezno spodbuditi večjo proizvodnjo takšnih naprednih biogoriv, ker zdaj na trgih niso na voljo v velikih količinah, delno zaradi tekmovanja za javne subvencije z uveljavljenimi tehnologijami za proizvodnjo biogoriv iz poljščin, ki se uporabljajo za prehrano. Zagotoviti bi bilo treba dodatne spodbude s povečanjem ponderja naprednih biogoriv do 10-odstotnega cilja za promet, določenega v Direktivi 2009/28/ES, v primerjavi z običajnimi gorivi. V tem smislu bi bilo treba kot del okvira politike energije iz obnovljivih virov po letu 2020 spodbujati le napredna biogoriva z nizkimi ocenjenimi vplivi posrednih sprememb v rabi zemljišč in visokimi skupnimi prihranki toplogrednih plinov.

(7)       Za zagotovitev dolgoročne konkurenčnosti bioindustrijskih sektorjev ter v skladu s sporočilom iz leta 2012 „Inovacije za trajnostno rast: biogospodarstvo za Evropo“[11] in Časovnim okvirom za Evropo, gospodarno z viri[12], ki spodbujata integrirane in diverzificirane biorafinerije po Evropi, bi bilo treba v skladu z Direktivo 2009/28/ES določiti večje spodbude tako, da prednostno podpirajo uporabo surovin iz biomase, ki za druge uporabe razen proizvodnje biogoriv nimajo visoke ekonomske vrednosti.

(8)       Od 1. julija 2014 bi bilo treba povečati najnižji prag prihranka toplogrednih plinov za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki se proizvajajo v novih obratih, da se izboljša njihovo skupno ravnovesje toplogrednih plinov, ter odvrniti dodatne naložbe v obrate z nizkim učinkom na prihranek toplogrednih plinov. To povečanje zagotavlja varovala za naložbe v zmogljivost proizvodnje pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv v skladu z drugim pododstavkom člena 19(6).

(9)       Za pripravo prehoda na napredna biogoriva in zmanjšanje skupnih vplivov posrednih sprememb v rabi zemljišč v obdobju do leta 2020 je ustrezno omejiti količino pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, pridobljenih iz poljščin, ki se uporabljajo za prehrano, kot je določeno v delu A Priloge VIII k Direktivi 2009/28/ES in delu A Priloge V k Direktivi 98/70/ES, ki se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev iz Direktive 2009/28/ES. Ne da bi se omejila skupna uporaba tovrstnih biogoriv, bi bilo treba delež pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, ki se lahko upoštevajo pri doseganju ciljev Direktive 2009/28/ES, omejiti na delež tovrstnih pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki so bila porabljena v letu 2011.

(10)     Petodstotna meja, določena v členu 3(4)(d), ne vpliva na svobodo držav članic pri določanju lastne usmeritve pri upoštevanju tega predpisanega deleža konvencionalnih biogoriv znotraj skupnega cilja 10 %. Posledično ostaja dostop do trga biogoriv, proizvedenih v obratih, ki so obratovali pred koncem leta 2013, v celoti odprt. Zato ta direktiva o spremembi ne vpliva na zakonita pričakovanja upravljavcev glede teh obratov.

(11)     Ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč, bi morale biti vključene v poročanje o emisijah toplogrednih plinov iz biogoriv na podlagi direktiv 98/70/ES in 2009/28/ES. Biogorivom iz surovin, ki ne povzročajo dodatnega povpraševanja po zemljiščih, kot so biogoriva iz odpadnih surovin, bi bilo treba določiti faktor emisij nič.

(12)     Komisija bi morala pregledati metodologijo za ocenjevanje faktorjev emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč iz prilog VIII in V k Direktivi 2009/28/ES oziroma Direktivi 98/70/ES z vidika prilagajanja tehničnemu in znanstvenemu napredku. Za ta namen bi morala Komisija, če je to utemeljeno z najnovejšimi razpoložljivimi znanstvenimi dokazi, obravnavati možnost spremembe predlaganih faktorjev za posredne spremembe v rabi zemljišč za skupine poljščin, uvesti faktorje za dodatne ravni razčlenitve ter vključiti dodatne vrednosti, če se na trgu pojavijo nove surovine za biogoriva.

(13)     Člen 19(8) Direktive 2009/28/ES in člen 7d(8) Direktive 98/70/ES vključujeta določbe za spodbujanje pridelave biogoriv na močno degradiranih in močno onesnaženih zemljiščih kot začasni ukrep za zmanjšanje posrednih sprememb v rabi zemljišč. Te določbe v sedanji obliki niso več ustrezne in jih je treba vključiti v pristop iz te direktive, da se zagotovi ohranitev skladnosti skupnih ukrepov za zmanjšanje emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč.

(14)     Ustrezno je uskladiti pravila za uporabo privzetih vrednosti zaradi zagotavljanja enake obravnave proizvajalcev, ne glede na to, kje poteka proizvodnja. Medtem ko lahko tretje države uporabljajo privzete vrednosti, morajo proizvajalci iz EU uporabljati dejanske vrednosti, če so te višje od privzetih ali če država članica ni predložila poročila, kar povečuje njihovo upravno breme. Zato bi bilo treba sedanja pravila poenostaviti tako, da uporaba privzetih vrednosti ni omejena na območja v Uniji, ki so vključena v sezname iz člena 19(2) Direktive 2009/28/ES in člena 7d(2) Direktive 98/70/ES.

(15)     Ker države članice ne morejo v celoti doseči ciljev te direktive o zagotovitvi enotnega trga za gorivo za cestni promet in necestno mobilno mehanizacijo ter o zagotovitvi upoštevanja najnižjih ravni varstva okolja pri uporabi teh goriv in ker jih je lažje doseči na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Skladno z načelom sorazmernosti, kot je določeno v navedenem členu, ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(16)     Zaradi začetka veljavnosti Pogodbe o delovanju Evropske unije je treba pooblastila, ki so podeljena Komisiji v skladu z direktivama 2009/28/ES in 98/70/ES, uskladiti s členom 290.

(17)     Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije.

(18)     Da se omogoči prilagoditev Direktive 98/70/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi z mehanizmom za spremljanje in zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, metodološkimi načeli in vrednostmi, potrebnimi za presojo, ali so izpolnjena trajnostna merila v zvezi z biogorivi, merili in geografskim obsegom za določanje visoko raznovrstnega travinja, metodologijo za računanje emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu in poročanje o njih, metodologijo za računanje emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč, dovoljenimi ravnmi vsebnosti kovinskih dodatkov v gorivih, dovoljenimi analitičnimi metodami v zvezi s specifikacijami za goriva ter odstopanjem parnega tlaka, dovoljenega za motorni bencin, ki vsebuje bioetanol.

(19)     Da se omogoči prilagoditev Direktive 2009/28/ES tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za sprejetje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije v zvezi s seznamom surovin za biogoriva, ki so večkrat upoštevana pri doseganju cilja iz člena 3(4), energijsko vsebnostjo goriv, ki se uporabljajo v prometu, merili in geografskim obsegom za določanje travinja z visoko biotsko raznovrstnostjo, metodologijo za računanje emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč ter metodološkimi načeli in vrednostmi, potrebnimi za presojo, ali so izpolnjena trajnostna merila v zvezi s pogonskimi biogorivi in drugimi tekočimi biogorivi.

(20)     Komisija bi morala na podlagi najboljših in najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazov pregledati učinkovitost ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri omejevanju emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč ter obravnavati načine za dodatno zmanjšanje navedenega vpliva, ki bi lahko vključevali uvedbo ocenjenih faktorjev emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč v trajnostni sistem s 1. januarjem 2021.

(21)     Zlasti je pomembno, da se Komisija pri izvajanju te direktive med svojim pripravljalnim delom ustrezno posvetuje, tudi z ustreznimi strokovnjaki. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so relevantni dokumenti predloženi Evropskemu parlamentu in Svetu istočasno, pravočasno in na ustrezen način.

(22)     V skladu s skupno politično izjavo držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih z dne 28. septembra 2011 so se države članice zavezale, da bodo v utemeljenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med deli direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. V zvezi s to direktivo je po mnenju zakonodajalca predložitev tovrstnih dokumentov utemeljena.

(23)     Direktivi 98/70/ES in 2009/28/ES bi bilo treba zato ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1 Spremembe Direktive 98/70/ES

Direktiva 98/70/ES se spremeni:

1.           Člen 7a se spremeni:

(a) vstavi se naslednji odstavek 6:

„6. Dobavitelji goriv vsako leto do 31. marca organu, ki ga je imenovala država članica, poročajo o novih postopkih proizvodnje biogoriv, količinah in emisijah toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva, vključno z ocenjenimi emisijami zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč iz Priloge V. Države članice te podatke sporočajo Komisiji.“

(b) v odstavku 5 se uvodno besedilo prvega pododstavka nadomesti z naslednjim:

„5. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a, ki zadevajo zlasti:“

2.           Člen 7b se spremeni:

(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe biogoriv, ki se upošteva za namene iz odstavka 1, je vsaj 60 % za biogoriva, proizvedena v obratih, ki so začeli obratovati po 1. juliju 2014. Obrat ,obratuje‘, če poteka fizična proizvodnja biogoriv.

Za obrate, ki so obratovali 1. julija 2014 ali pred tem datumom, biogoriva za namene odstavka 1 dosegajo do 31. decembra 2017 prihranek emisij toplogrednih plinov vsaj 35 %, od 1. januarja 2018 pa vsaj 50 %.

Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv se izračuna v skladu s členom 7d(1).“

(b) v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi z merili in geografskim obsegom za opredelitev travinj, ki jih zajema točka (c) prvega pododstavka.“

3.           Člen 7d se spremeni:

(a) odstavki od 3 do 6 se nadomestijo z naslednjim:

„3. Komisiji se lahko za države članice tipične emisije toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin predložijo v poročilih iz člena 7d(2), za ozemlja zunaj Unije pa v poročilih, ki so enakovredna navedenim.“

„4. Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 11(3), odloči, da poročila iz odstavka 3 vsebujejo točne podatke za merjenje emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za biogoriva, ki se tipično proizvajajo na navedenih območjih za namene člena 7b(2).“

„5. Komisija najpozneje do 31. decembra 2012 in nato vsaki dve leti pripravi poročilo o ocenjenih tipičnih in privzetih vrednostih iz delov B in E Priloge IV, pri čemer upošteva zlasti emisije toplogrednih plinov, ki jih povzročata transport in predelava.

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s popravkom ocenjenih tipičnih in privzetih vrednosti iz delov B in E Priloge IV.“

„6. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s prilagoditvijo Priloge V tehničnemu in znanstvenemu napredku, vključno s spremembo predlaganih vrednosti posrednih sprememb v rabi zemljišč za skupine poljščin, uvedbo novih vrednosti na dodatnih ravneh razčlenitve, po potrebi vključitvijo dodatnih vrednosti, če se na trgu pojavijo nove surovine za biogoriva, pregledom kategorij biogoriv, katerim so za emisije zaradi posredne spremembe v rabi zemljišč pripisane vrednosti nič, ter razvojem faktorjev za surovine iz neživilske celuloze in lesne celuloze.“

(b) v odstavku 7 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„7. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s prilagoditvijo Priloge IV tehničnemu in znanstvenemu napredku, tudi z dodajanjem vrednosti za nove postopke proizvodnje biogoriv iz iste ali drugih surovin in s spreminjanjem metodologije, določene v delu C.“

(c) odstavek 8 se črta.

4.           Člen 8 se spremeni:

(a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Države članice spremljajo skladnost motornih bencinov in dizelskih goriv z zahtevami iz členov 3 in 4 na podlagi analitskih metod, navedenih v veljavnih evropskih standardih EN 228 oziroma EN 590.“

(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Države članice vsako leto do 30. junija predložijo poročilo s podatki o kakovosti nacionalnih goriv za predhodno koledarsko leto. Komisija določi skupni format za predložitev zbirnih podatkov o nacionalni kakovosti goriva z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 11(3). Prvo poročilo se predloži do 30. junija 2002. Od 1. januarja 2004 je format za to poročilo skladen s formatom, opisanim v ustreznem evropskem standardu. Poleg tega države članice poročajo o skupnih količinah motornega bencina in dizelskih goriv, trženih na njihovih ozemljih, ter o trženih količinah neosvinčenega bencina in dizelskih goriv z mejno vsebnostjo žvepla 10 mg/kg. Države članice letno poročajo tudi o razpoložljivosti in o ustrezno uravnoteženi geografski osnovi motornega bencina in dizelskih goriv z mejno vsebnostjo žvepla 10 mg/kg, ki se tržijo na njihovih ozemljih.“

5.           Člen 8a(3) se spremeni:

„3. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s pregledom omejitve za vsebnost MMT v gorivu iz odstavka 2. Ta pregled se opravi na podlagi rezultatov ocenjevanja, izvedenega z uporabo preskusne metodologije iz odstavka 1. Če to opravičuje ocena tveganja, se lahko omejitev zniža na nič. Zvišati je ni mogoče, razen če to upravičuje ocena tveganja.“

6.           V členu 10 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 10a v zvezi s prilagoditvijo dovoljenih analitskih metod iz prilog I, II in III tehničnemu in znanstvenemu napredku.“

7.           Vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a Izvajanje pooblastila

1. Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo iz člena 7a(5), drugega pododstavka člena 7b(3), členov 7d(5), 7d(6), 7d(7), 8a(3) in 10(1) se prenese na Komisijo za nedoločen čas z začetkom veljavnosti te direktive.

3. Prenos pooblastil iz člena 7a(5), drugega pododstavka člena 7b(3), členov 7d(5), 7d(6), 7d(7), 8a(3) in 10(1) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem takoj uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 7a(5), drugega pododstavka člena 7b(3), členov 7d(5), 7d(6), 7d(7), 8a(3) in 10(1), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

8.           Člen 11(4) se črta.

9.           Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi I k tej direktivi.

Člen 2 Spremembe Direktive 2009/28/ES

Direktiva 2009/28/ES se spremeni:

1.           V člen 2 se vstavi novi odstavek:

„p) ,odpadki‘ so opredeljeni kakor v členu 3(1) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv[13]. Ta kategorija ne zajema snovi, ki so bile namerno spremenjene ali onesnažene, da bi ustrezale tej opredelitvi.“

2.           Člen 3 se spremeni:

(a) naslov se nadomesti z naslednjim:

„Obvezni nacionalni cilji in ukrepi za uporabo energije iz obnovljivih virov“.

(b) v odstavku 1 se doda naslednji drugi pododstavek:

„Zaradi skladnosti s ciljem iz prvega pododstavka največji skupni prispevek iz pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, ne presega količine energije, ki ustreza največjemu prispevku iz člena 3(4)d.“

(c) odstavek 4 se spremeni:

(i) v točki (b) se doda naslednji stavek:

„Ta alinea ne posega v člen 17(1)a in člen 3(4)d;“

(ii) doda se naslednja točka (d):

„(d) pri izračunu biogoriv v števcu delež energije iz biogoriv, proizvedenih iz žitaric in drugih poljščin z visoko vsebnostjo škroba, rastlin za pridelavo sladkorja in oljnic, ne presega 5 % (ocenjeni delež ob koncu leta 2011) končne porabe energije v prometu leta 2020.“

(iii) doda se naslednja točka (e):

„Prispevek:

(i) biogoriv, proizvedenih iz surovin iz dela A Priloge IX, se šteje kot štirikratna vrednost njihove energijske vsebnosti;

(ii) biogoriv, proizvedenih iz surovin iz dela B Priloge IX, se šteje kot dvakratna vrednost njihove energijske vsebnosti;

(iii) tekočih in plinastih goriv iz obnovljivih virov nebiološkega izvora se šteje kot štirikratna vrednost njihove energijske vsebnosti.

Države članice zagotovijo, da kategorije od (i) do (iii) ne zajemajo surovin, ki so bile namerno spremenjene.

Seznam surovin iz Priloge IX se lahko prilagodi znanstvenemu in tehničnemu napredku, da se zagotovi pravilno izvajanje pravil glede upoštevanja iz te direktive. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25(b) glede seznama surovin iz Priloge IX.“

3.           V členu 5(5) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25(b) glede prilagoditve energijske vsebine goriv, namenjenih uporabi v prometu, iz Priloge III znanstvenemu in tehničnemu napredku.“

4.           V členu 6(1) se črta zadnji stavek.

5.           Člen 17 se spremeni:

(a) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv, ki se upošteva za namene odstavka 1, je najmanj 60 % za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, proizvedena v obratih, ki so začeli obratovati po 1. juliju 2014. Obrat ,obratuje‘, če poteka fizična proizvodnja pogonskih biogoriv ali drugih tekočih biogoriv.

Za obrate, ki so obratovali 1. julija 2014 ali pred tem datumom, biogoriva za namene odstavka 1 dosegajo do 31. decembra 2017 prihranek emisij toplogrednih plinov vsaj 35 %, od 1. januarja 2018 pa vsaj 50 %.

Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv se izračuna v skladu s členom 19(1).“

(b) v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25(b) za določitev meril in geografskega obsega za opredelitev travinj, ki jih zajema točka (c) prvega pododstavka.“

6.           V členu 18(4) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Komisija lahko odloči, da prostovoljni nacionalni ali mednarodni sistemi, ki določajo standarde za proizvodnjo proizvodov iz biomase, vsebujejo točne podatke za namene člena 17(2) ali dokazujejo, da pošiljke pogonskega biogoriva ali drugega tekočega goriva izpolnjujejo trajnostna merila iz člena 17(3) do (5). Komisija lahko ugotovi, da ti sistemi vsebujejo natančne podatke za obveščanje o ukrepih za zaščito območij, ki zagotavljajo bistvene ekosistemske storitve v izrednih razmerah (na primer zaščita porečij, obvladovanje erozije), za zaščito tal, vode in zraka, sanacijo degradiranih zemljišč, izogibanje prekomerni porabi vode na območjih, kjer vode primanjkuje, in vidikih iz drugega pododstavka člena 17(7). Komisija lahko za namene člena 17(3)(b)(ii) prizna tudi zavarovana območja za ohranjanje redkih, prizadetih ali ogroženih ekosistemov ali vrst, ki jih priznavajo mednarodni sporazumi ali so uvrščena na sezname medvladnih organizacij ali Mednarodne zveze za ohranjanje narave.“

7.           Člen 19 se spremeni:

(a) odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Komisiji se lahko za države članice tipične emisije toplogrednih plinov iz pridelave kmetijskih surovin predložijo v poročilih iz člena 19(2), za ozemlja zunaj Unije pa v poročilih, ki so enakovredna navedenim.“

„4. Komisija lahko z izvedbenim aktom, sprejetim v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 25(3), odloči, da poročila iz odstavka 3 vsebujejo točne podatke za merjenje emisij toplogrednih plinov, povezanih s pridelavo surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, ki se običajno proizvajajo na navedenih območjih za namene iz člena 17(2).“

(b) v odstavku 5 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Za ta namen je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25(b).“

(c) odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25(b) v zvezi s prilagoditvijo Priloge VIII tehničnemu in znanstvenemu napredku, vključno s pregledom predlaganih vrednosti posrednih sprememb v rabi zemljišč za skupine pridelkov, uvedbo novih vrednosti na dodatnih ravneh razčlenitve (tj. na ravni surovin), po potrebi vključitvijo dodatnih vrednosti, če se na trgu pojavijo nove surovine za biogoriva, ter razvojem faktorjev za surovine iz neživilske celuloze in lesne celuloze.“

(d) v odstavku 7 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„7. Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 25(b) v zvezi s prilagoditvijo Priloge V tehničnemu in znanstvenemu napredku, tudi z dodajanjem vrednosti za nove postopke proizvodnje biogoriv iz iste ali drugih surovin in s spreminjanjem metodologije, določene v delu C“.

(e) odstavek 8 se črta.

8.           Člen 21 se črta.

9.           V členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Pri ocenjevanju neto prihrankov emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe biogoriv lahko države članice za namen poročil iz odstavka 1 uporabijo tipične vrednosti, navedene v delih A in B Priloge V, ter dodajo ocene za emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč iz Priloge VIII.“

10.         Člen 25(4) se črta.

11.         Vstavi se naslednji člen 25b:

„Člen 25b Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov se Komisiji podeli pod pogoji iz tega člena.

2. Pooblastilo iz člena 3(4)(d), člena 5(5), tretjega pododstavka člena 17(3)(c), členov 19(5), 19(6) in 19(7) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti te direktive].

3. Pooblastilo iz člena 3(4)(d), člena 5(5), tretjega pododstavka člena 17(3)(c), členov 19(5), 19(6) in 19(7) lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu pooblastilo iz navedenega sklepa preneha veljati. Preklic začne veljati dan po objavi sklepa v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je v njem naveden. Ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem takoj uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 3(4)(d), členom 5(5), tretjim pododstavkom člena 17(3)(c), členi 19(5), 19(6) in 19(7), začne veljati le, če mu Evropski parlament ali Svet v dveh mesecih od uradnega obvestila, ki sta ga prejela v zvezi z navedenim aktom, ne nasprotujeta ali če pred iztekom navedenega roka oba obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Navedeni rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.“

12.         Priloge se spremenijo, kot je določeno v Prilogi II k tej direktivi.

Člen 3 Pregled

Komisija do 31. decembra 2017 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki temelji na najboljših najnovejših razpoložljivih znanstvenih dokazih, o pregledu učinkovitosti ukrepov, uvedenih s to direktivo, pri omejevanju emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč, povezanih s proizvodnjo pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog, ki temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih, za uvedbo ocenjenih faktorjev emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč v ustrezna trajnostna merila, ki jih bo treba uporabljati od 1. januarja 2021, ter pregled učinkovitosti spodbud za biogoriva iz surovin, ki ne zahtevajo rabe zemljišč, in pridelkov, ki se ne uporabljajo za prehrano, v skladu s členom 3(4)(d) Direktive 2009/28/ES.

Člen 4 Prenos

1.           Države članice najpozneje [dvanajst mesecev po sprejetju Direktive] sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Države članice Komisiji takoj sporočijo besedila navedenih predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.           Države članice sporočijo Komisiji besedila glavnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 5 Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament                                  Za Svet

Predsednik                                                     Predsednik

PRILOGA I

Priloge k Direktivi 98/70/ES se spremenijo:

(1) Del C Priloge IV se spremeni:

(a) točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Letne emisije, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (el), se izračunajo z enakomerno porazdelitvijo skupnih emisij na dobo 20 let. Za izračun teh emisij se uporabi naslednje pravilo:

el = (CSR – CSA) × 3,664 × 1/20 × 1/P,

pri čemer je

el =       letne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (merjene kot masa (v gramih) ekvivalenta CO2 na enoto energije biogoriva (v megajoulih));

CSR = zaloga ogljika na enoto površine, povezana z referenčno rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Referenčna raba zemljišča je raba zemljišča januarja 2008 oziroma 20 let pred pridobitvijo surovine, kar koli je pozneje;

CSA = zaloga ogljika na enoto površine, povezana z dejansko rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Če se zaloga ogljika nabira več kot eno leto, vrednost CSA znaša toliko, kot je ocenjena zaloga ogljika na enoto površine po 20 letih ali ko pridelek dozori – odvisno od tega, kaj je prej, in

P =       produktivnost pridelka (merjena kot energija iz biogoriva na enoto površine na leto).“

(b) točki 8 in 9 se črtata.

(2) Doda se naslednja Priloga V:

„Priloga V

Del A. Ocenjene emisije iz biogoriv zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč

Skupina surovin || Ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč (gCO2eq/MJ)

Žitarice in druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba || 12

Rastline za pridelavo sladkorja || 13

Oljnice || 55

Del B. Biogoriva, za katere se upošteva, da so ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč enake nič

Za biogoriva, proizvedena iz naslednjih kategorij surovin, se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč enake nič:

(a) surovine, ki niso vključene v del A te priloge;

(b) surovine, katerih pridelava je povzročila neposredno spremembo v rabi zemljišča, tj. spremembo iz ene od naslednjih kategorij površin zemljišč, ki jih uporablja IPPC (gozdna zemljišča, travinja, mokrišča, naselja ali druga zemljišča), v kmetijsko zemljišče ali kmetijsko zemljišče s trajnicami[14]. V takšnem primeru bi se morala ,vrednost emisij zaradi neposrednih sprememb v rabi zemljišč (el)‘ izračunati v skladu z odstavkom 7 dela C Priloge IV.“

PRILOGA II

Priloge k Direktivi 2009/28/ES se spremenijo:

(1) Del C Priloge V se spremeni:

(a) točka 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Letne emisije, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (el), se izračunajo z enakomerno porazdelitvijo skupnih emisij na dobo 20 let. Za izračun teh emisij se uporabi naslednje pravilo:

el = (CSR – CSA) × 3,664 × 1/20 × 1/P,

pri čemer je

el =       letne emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi sprememb zalog ogljika na podlagi spremenjene rabe zemljišča (merjene kot masa (v gramih) ekvivalenta CO2 na enoto energije biogoriva (v megajoulih));

CSR = zaloga ogljika na enoto površine, povezana z referenčno rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Referenčna raba zemljišča je raba zemljišča januarja 2008 oziroma 20 let pred pridobitvijo surovine, kar koli je pozneje;

CSA = zaloga ogljika na enoto površine, povezana z dejansko rabo zemljišča (merjena kot masa (v tonah) ogljika na enoto površine, vključno z zemljo in vegetacijo). Če se zaloga ogljika nabira več kot eno leto, vrednost CSA znaša toliko, kot je ocenjena zaloga ogljika na enoto površine po 20 letih ali ko pridelek dozori – odvisno od tega, kaj je prej, in

P =       produktivnost pridelka (merjena kot energija iz pogonskega biogoriva ali drugega tekočega biogoriva na enoto površine na leto).“

(b) točki 8 in 9 se črtata.

(2) Doda se naslednja Priloga VIII:

„Priloga VIII

Del A. Ocenjene emisije iz surovin za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč

Skupina surovin || Ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč (gCO2eq/MJ)

Žitarice in druge poljščine z visoko vsebnostjo škroba || 12

Rastline za pridelavo sladkorja || 13

Oljnice || 55

Del B. Pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, za katere se upošteva, da so ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč enake nič

Za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva, proizvedena iz naslednjih kategorij surovin, se šteje, da so ocenjene emisije zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč enake nič:

(a) surovine, ki niso vključene v del A te priloge;

(b) surovine, katerih pridelava je povzročila neposredno spremembo v rabi zemljišča, tj. spremembo iz ene od naslednjih kategorij površin zemljišč, ki jih uporablja IPPC (gozdna zemljišča, travinja, mokrišča, naselja ali druga zemljišča), v kmetijsko zemljišče ali kmetijsko zemljišče s trajnicami[15]. V takšnem primeru bi se morala ,vrednost emisij zaradi neposrednih sprememb v rabi zemljišč (el)‘ izračunati v skladu z odstavkom 7 dela C Priloge V.“

(3) Doda se naslednja Priloga IX:

„Priloga IX

Del A. Surovine, katerih prispevek k cilju iz člena 3(4) se šteje kot štirikratna vrednost njihove energijske vsebnosti

(a) Alge

(b) Del biomase iz mešanih komunalnih odpadkov, vendar ne ločenih gospodinjskih odpadkov, ki so namenjeni za recikliranje v skladu s členom 11(2)(a) Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv

(c) Del biomase iz industrijskih odpadkov

(d) Slama

(e) Živalski gnoj in blato iz čistilnih naprav

(f) Odplake iz proizvodnje palmovega olja in prazni grozdi palminih sadežev

(g) Smola talovega olja

(h) Surovi glicerin

(i) Odpadki sladkornega trsa

(j) Grozdne tropine in vinske droži

(k) Orehove lupine

(l) Pleve in luske

(m) Storži

(n) Lubje, veje, listje, žagovina in oblanci

Del B. Surovine, katerih prispevek k cilju iz člena 3(4) se šteje kot dvakratna vrednost njihove energijske vsebnosti

(a) Uporabljeno olje za kuhanje

(b) Živalske maščobe, razvrščene kot kategorija I in II v skladu z ES/1774/2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi[16]

(c) Neživilska celuloza

(d) Lesna celuloza, razen žaganih hlodov in furnirskih hlodov“

[1]               UL L 140 5.6.2009.

[2]               UL L 350 28.12.1998.

[3]               Člen 7d(6) Direktive 2009/30/ES in člen 19(6) Direktive 2009/28/ES.

[4]               COM(2010) 811.

[5]               Ocene emisij zaradi posrednih sprememb v rabi zemljišč so izračunane na podlagi modelov, ki ne glede na najnovejše dosežene znanstvene izboljšave ostajajo občutljivi ter se lahko razlikujejo glede na okvir modeliranja in sprejete predpostavke.

[6]               Kakor je opredeljeno v odstavku 3.1.1 C 160 (2010).

[7]               UL C, , str. .

[8]               UL C, , str. .

[9]               UL L 140, 5.6.2009, str. 16.

[10]             UL L 350, 28.12.1998, str. 58.

[11]             COM(2012) 60.

[12]             COM(2011) 571.

[13]             UL L 312, 22.11.2008, str. 3.

[14]             Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kakor so hitro rastoče grmovnice in oljna palma, opredeljene v (2010/C 160/02).

[15]             Trajnice so opredeljene kot večletne poljščine, ki se običajno ne pospravljajo letno, kakor so hitro rastoče grmovnice in oljna palma, opredeljene v (2010/C 160/02).

[16]             UL L 273, 10.10.2002, str. 1.