20.12.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

C 372/24

—

Skupno izjavo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 5. maja 2003 o „športu kot družbeni vrednoti mladih“ (1).

—

Odločbo Sveta 2010/37/ES z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2), v kateri so poudarjeni naslednji cilji:

—

Sklepe Sveta z dne 18. novembra 2010 o vlogi športa kot sredstvu in vzpodbudi za dejavno socialno vključevanje (3).

—

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Razvijanje evropske razsežnosti v športu“ (4) in študijo iz leta 2010 o prostovoljstvu v Evropski uniji, ki dokazujeta, da je prostovoljstvo v športu po vsej EU zelo raznoliko, natančneje opisujeta pravno ureditev in vire financiranja ter poudarjata potrebo po usposabljanju prostovoljcev.

—

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o politikah EU in prostovoljstvu: „Priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU“ (5).

—

Resolucijo Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 20. maja 2011 o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje od 2011 do 2014 (6).

—

Sklepe Sveta z dne 3. oktobra 2011 o vlogi prostovoljnih dejavnosti v socialni politiki (7).

—

Konferenco strokovnjakov z naslovom „Od prostovoljstva do vodilnega položaja v športu“, ki je bila 13. in 14. septembra 2011 v Varšavi na Poljskem, njene osrednje teme pa so bile:

1.

ob ustreznem upoštevanju posebnih razmer v vsaki državi članici in vseh oblik prostovoljstva izraz „prostovoljne dejavnosti“ pomeni vse oblike prostovoljnih dejavnosti, bodisi formalne, neformalne ali priložnostne, ki jih oseba opravlja po svoji svobodni volji in izbiri in na podlagi lastne motiviranosti in ne zaradi finančnega dobička. Takšne dejavnosti koristijo posameznemu prostovoljcu, skupnostim in družbi kot celoti. Z njimi se lahko posamezniki in združenja odzovejo na človeške, družbene, medgeneracijske ali okoljske potrebe in skrbi, pogosto pa so namenjene podpori neprofitnih pobud organizacij ali skupnosti (8);

2.

se morajo prostovoljne dejavnosti jasno ločevati od zaposlitve in je nikakor ne bi smele nadomeščati (9). Prostovoljne dejavnosti ne bi smele ustvarjati razlik med spoloma pri plačanem in neplačanem delu in zaposlenih ne smejo napeljevati h krajšanju delovnega časa ali umiku s trga dela;

3.

prostovoljne dejavnosti ne morejo nadomestiti splošne odgovornosti države, da zagotavlja in omogoča ekonomske, socialne in kulturne pravice;

4.

mora za prostovoljne dejavnosti, da bi zagotovili pravno državo in dosledno spoštovanje integritete posameznika, veljati obstoječa zakonodaja, dejavnosti pa morajo v celoti spoštovati univerzalne in temeljne pravice in svoboščine.

1.

je šport največje gibanje civilne družbe v EU. Neprofitne dejavnosti in strukture, ki temeljijo na prostovoljnih dejavnostih, so temeljni pogoj za zagotavljanje športnih dejavnosti v večini držav članic;

2.

so prostovoljne dejavnosti v športu ena najprivlačnejših in najpriljubljenejših oblik družbene dejavnosti v Evropi in del družbene dediščine športa. Organizacija športnih dogodkov, tudi tistih, ki jih organizirajo poklicni in komercialni športni organi, ter vsakodnevne športne dejavnosti so v mnogih državah članicah odvisne od prostovoljcev in prostovoljnih dejavnosti;

3.

prostovoljne dejavnosti v športu prispevajo k aktivnemu državljanstvu in vključevanju državljanov iz različnih okolij, saj prek univerzalnega jezika športa prispevajo k boljšemu razumevanju in spoštovanju, pa tudi k uveljavljanju osnovnih vrednot in načel Evropske unije: solidarnosti, trajnostnega razvoja, človeškega dostojanstva, enakosti in subsidiarnosti, s čimer se spodbuja evropska identiteta;

4.

si s sodelovanjem v prostovoljnih dejavnostih v športu državljani pridobijo nova znanja in spretnosti, kar med drugim pozitivno vpliva na njihovo zaposljivost in krepitev občutka pripadnosti družbi, lahko pa spodbudi tudi družbene spremembe;

5.

lahko prostovoljne dejavnosti v športu z razvojem socialnih mrež, ki temeljijo na zaupanju in sodelovanju, prispevajo k rasti in krepitvi družbenega kapitala;

6.

prostovoljne dejavnosti v športu na podlagi vrednot, ki se razvijajo prek športa, spodbujajo pozitivno naravnanost družbe. Takšne vrednote so:

7.

ima športni sektor skupaj s prostovoljnimi dejavnostmi v športu merljivo ter precejšnjo gospodarsko in družbeno vrednost za nacionalna gospodarstva, saj nudi možnosti za spodbujanje rasti in stopenj zaposlenosti v vsej Evropski uniji;

8.

s spodbujanjem razvijanja prostovoljnih dejavnosti v športu prispevamo k uresničevanju ciljev Evropskega leta prostovoljnih dejavnosti 2011, k nadaljnjemu izpolnjevanju ciljev Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti 2010, pa tudi k ciljem Evropskega leta aktivnega staranja 2012;

9.

so lahko prostovoljne dejavnosti v športu vzgib za razvoj in spodbujanje telesne dejavnosti na vseh ravneh, kar prispeva k boljšemu počutju državljanov in k manjši razširjenosti bolezni, povezanih z življenjskim slogom;

10.

prostovoljne dejavnosti v športu znatno prispevajo k mobilnosti državljanov, zlasti s pridobivanjem kompetenc in bogatenjem izkušenj v okviru dejavnosti, povezanih s športom v drugih državah članicah, ter z razvijanjem evropske identitete in širjenjem vrednot EU prek njenih meja;

11.

lahko prostovoljne dejavnosti v športu z večjo mobilnostjo in z dejavnostmi, ki prispevajo k večji zaposljivosti in boljšemu javnemu zdravju ter spodbujajo socialno vključevanje, izobraževanje in aktivno staranje, prispevajo k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 na splošno.

1.

vzpostavijo ugodne pogoje za razvoj prostovoljnih dejavnosti v športu, zlasti na podlagi:

2.

pripomorejo k širjenju pozitivne podobe prostovoljcev in prostovoljnih dejavnostih v športu;

3.

prostovoljne dejavnosti v športu obravnavajo kot pomembno sredstvo pridobivanja kompetenc ter znanj in spretnosti. V ta namen je treba:

4.

spodbujajo sodelovanje med vladnimi organi in športnimi organizacijami na lokalni, nacionalni in evropski ravni, da bi vzpostavili mreže za reševanje skupnih težav, povezanih s prostovoljnimi dejavnostmi;

5.

spodbujajo prostovoljne dejavnosti v športu kot obliko neformalnega in priložnostnega učenja s ciljem pridobivanja novih znanj in spretnosti ter kompetenc, pa tudi kot del dvojne poklicne poti športnikov, skupaj s formalnim izobraževanjem;

6.

spodbujajo prostovoljne dejavnosti v športu, na primer z oglaševalskimi kampanjami za spodbujanje ozaveščenosti in pozitivne naravnanosti do prostovoljcev;

7.

izkoristijo potencial prostovoljcev, ki sodelujejo pri organizaciji športnih dogodkov, za dolgoročne dejavnosti na vseh ravneh športa;

8.

preučiti morebitno dodano vrednost vzpostavitve sistema nagrajevanja, s katerim bi nagradili najbolj inovativne prostovoljne projekte na področju športa.

1.

usmerijo prizadevanja v odpravo nepotrebnih ovir, ki zavirajo razvoj prostovoljnih dejavnosti v športu, vključno z nepotrebnimi upravnimi obremenitvami;

2.

preučijo razvoj športa na podlagi prostovoljnih dejavnosti v Evropski uniji, vključno z raziskavo njegovega vpliva na gospodarstvo in družbo;

3.

izmenjujejo znanje, izkušnje in najboljše prakse na področju prostovoljnih dejavnosti v športu;

4.

v nacionalnih in evropskih politikah in strategijah v zvezi s športom, socialnimi zadevami, izobraževanjem in zaposlovanjem spodbujajo razvoj prostovoljnih dejavnosti v športu;

5.

preučijo, kako bi prostovoljne dejavnosti lahko prispevale k projektom, subvencioniranim s sredstvi EU, ter oblikujejo mehanizme, ki bi omogočali ustrezno ovrednotenje prostovoljnih dejavnosti v športu;

6.

v dejavnosti različnih skupin strokovnjakov, ustanovljenih v skladu z delovnim načrtom EU za šport, po potrebi vključijo vidike prostovoljnih dejavnosti v športu;

7.

spodbujajo razvoj prostovoljnih dejavnosti v športu na podlagi medsektorskega sodelovanja med javnimi in zasebnimi subjekti ter organizacijami civilne družbe na področju športa, zdravja, kulture, izobraževanja ter mladinske in socialne politike na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

1.

posebno pozornost nameni prostovoljnim dejavnostim in možnosti, da bi neprofitne športne organizacije imele dostop do naslednje generacije programov EU, ne da bi to posegalo v pogajanja o večletnem finančnem okviru;

2.

opredeli dejavnike uspeha, najboljše prakse in področja, na katerih je potrebno tesnejše sodelovanje na ravni EU, vključno z obstoječimi ovirami, ki zavirajo razvoj prostovoljnih dejavnosti v športu;

3.

pri pripravi novih predlogov zakonodaje EU oceni njen morebiten vpliv na prostovoljne dejavnosti v športu.