52011DC0133

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 21.3.2011

COM(2011) 133 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Tretje poročilo o spremljanju Sporočila o pomanjkanju vode in suši v Evropski uniji COM(2007) 414 konč.

SEC(2011) 338 konč.

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Tretje poročilo o spremljanju Sporočila o pomanjkanju vode in suši v Evropski uniji COM(2007) 414 konč.

UVOD

Komisija je leta 2007 sprejela Sporočilo o pomanjkanju vode in suši[1]. V njem je bilo opredeljenih sedem političnih področij, ki jih treba obravnavati, če naj bi Evropa napredovala h gospodarstvu, ki učinkovito rabi vodo. Svet je oktobra 2007[2] podprl možnosti, opredeljene v Sporočilu, ter pozval Komisijo, naj do leta 2012 pregleda strategijo glede pomanjkanja vode in suše, Evropski parlament pa je leta 2008 sprejel resolucijo, v kateri je poudaril potrebo po hitrem ukrepanju in dodatnih sredstvih. Prizadevanje za izboljšanje učinkovitosti rabe vodnih virov je treba razumeti v povezavi z vodilno pobudo o učinkovitosti virov[3], ki je del strategije Evropa 2020.

V prvem in drugem poročilu iz let 2008[4] in 2009[5], ki sta sledili sporočilu o pomanjkanju vode, je bilo opredeljenih nekaj spodbudnih političnih pobud na ravni EU in nacionalni ravni, vendar pa je bilo ugotovljeno, da je treba še veliko narediti.

Svet je junija 2010 ugotovil, da sta pomanjkanje vode in suša že zdaj resni težavi v številnih evropskih regijah, in pozval države članice, naj spodbujajo učinkovitejšo in bolj trajnostno rabo vode, ter opomnil, da so za podporo nadaljnjemu razvoju politik potrebni zanesljivi podatki o dogodkih, povezanih s pomanjkanjem vode in sušo. Svet je pozval Komisijo, naj preuči ustrezno kombinacijo ukrepov in finančnih instrumentov za obravnavo pomanjkanja vode in suše ter po potrebi predstavi ustrezne predloge.

To poročilo obsega obdobje od maja 2009 do maja 2010 in temelji na odzivih 21 držav na letni vprašalnik Komisije.[6] Stanje v zvezi s pomanjkanjem vode je bilo naslednje:

- tri države članice so poročale o nenehnem pomanjkanju vode (CZ, CY, MT);

- pet držav članic je poročalo o suši ali količini padavin, nižji od dolgoletnega povprečja (FR, PT, HU, ES, UK);

- štiri države članice so poročale o pojavih pomanjkanja vode, omejenih na določeno območje (FR, NL, RO in SE).

Na tej podlagi so bili razviti ukrepi za ublažitev pomanjkanja vode in suše ter sprejete omejitve za zmanjšanje porabe vode (FR), namakanja (RO, SE, CY) in vodnega prometa (NL) v nekaterih prizadetih državah članicah. Šest držav članic je poročalo, da v njih ni bilo suše ali pomanjkanja vode (AT, BE, EE, IE, LU, SK), enako pa velja tudi za Švico (CH). Te podatke, ki so jih sporočile države članice, je treba obravnavati v povezavi s poročilom o stanju okolja za leto 2010 Evropske agencije za okolje[7], v katerem je navedeno, da se „ razen v nekaterih severnih in redko poseljenih državah, ki imajo obilne vodne vire, pomanjkanje vode pojavlja na številnih evropskih območjih, zlasti na jugu, ki se spopada s ključno kombinacijo hudega pomanjkanja vode in velikega povpraševanja po njej “ .

To poročilo vsebuje dodatne podrobnosti o obsegu pomanjkanja vode in suše v EU ter ukrepih, ki se izvajajo za odpravljanje obeh težav. V poročilu so določene tudi dejavnosti, ki jih bo Komisija izvajala za pripravo na pregled politike v zvezi s pomanjkanjem vode in sušo leta 2012.

K NAčRTU ZA VAROVANJE EVROPSKIH VODA

Komisija namerava na podlagi ocen izvajanja okvirne direktive o vodah [8], politike v zvezi s pomanjkanjem vode in sušo ter občutljivosti vodnih virov na podnebne spremembe in druge antropogene pritiske do konca leta 2012 sprejeti „načrt“ za varovanje evropskih voda. Ta presoja ima dvojni namen:

- vsebovala bo pregled in oceno preteklega izvajanja in dosežkov veljavnih politik in ukrepov za zagotavljanje zaščite in razpoložljivosti vodnih virov EU, obenem pa bodo opredeljene tudi vrzeli in pomanjkljivosti;

- z obravnavo vedno večje občutljivosti vodnega okolja v prihodnosti bodo v njej opredeljeni ukrepi in orodja, ki bodo na več političnih področjih EU potrebni za dolgoročno zagotavljanje trajnostne rabe vode v EU.

V načrtu bodo združena politična priporočila, spremljale pa ga bodo številne nove pobude, ki bodo po potrebi vključevale tudi zakonodajne pobude. V načrtu bodo tudi preverjene potrebe po dodatnem financiranju, spodbudah, ukrepih in vzpostavitvi potrebne podpore za zbiranje podatkov, znanstveni in tehnološki razvoj. Upoštevane bodo povezave med različnimi vidiki vodne politike, vključno s tistimi, ki so povezane s kakovostjo in razpoložljivostjo. Načrt se bo razvijal ob tesnem posvetovanju z zainteresiranimi stranmi.

Delo Komisije bo podprto s temeljno celostno analizo, ki jo razvija Evropska agencija za okolje in v kateri so povezani učinkovitost virov, obračunavanje, zunanji okoljski dejavniki in politični instrumenti na področju voda.

PREGLED POLITIKE NA PODROčJU POMANJKANJA VODE IN SUšE

Prvo posvetovanje z zainteresiranimi stranmi o pregledu politike na področju pomanjkanja vode in suše je bilo opravljeno aprila 2010, ko je Komisija predstavila glavne gradnike pregleda politike ter postopek in časovni načrt za njegovo pripravo.

Glavni gradniki politike na področju pomanjkanja vode in suše so:

- učinkovita raba vode (v kmetijstvu in urbanem okolju),

- boljše načrtovanje (upravljanje povpraševanja, načrtovanje rabe zemljišč, razvoj opazovalnice in kazalnikov suše, večje vključevanje pomanjkanja vode in suše v načrte upravljanja povodij (NUP) in področne politike) ter

- ustrezni izvedbeni instrumenti (npr. financiranje učinkovite rabe vode, določanje cen vode, razporeditev vode).

V pregledu politike bo obravnavana tudi zunanja razsežnost problema pomanjkanja vode in suše. V številnih delih sveta postajajo vodni viri vse bolj občutljivi, pomemben delež vodnega odtisa EU (kazalnik za neposredno in posredno rabo vode) pa je vključen v uvoženem blagu, za proizvodnjo katerega je potrebne veliko vode (npr. kmetijski, prehrambni in tekstilni izdelki). Vodni odtis in analiza življenjskega cikla sta pristopa, ki se vse bolj uporabljata za ozaveščanje o porabi vode v zvezi z izdelki ali proizvodnimi postopki, v pregledu politike pa bo ocenjeno, koliko bi bili lahko ti orodji uporabni v politične namene.

POVEčANJE UčINKOVITOSTI RABE VODE

Skladno s hierarhijo možnih rešitev problemov z vodo, opisano v sporočilu iz leta 2007, bo ta pomemben del pregleda politike na področju pomanjkanja vode in suše, vključno z naslednjimi posebnimi temami.

Učinkovita raba vode v stavbah

Večina držav članic do zdaj ni uveljavila nacionalne zakonodaje, kar zadeva standarde učinkovite rabe vode v stavbah ali napravah, ki porabljajo vodo, čeprav je nekaj vidikov vključenih v načrte upravljanja povodij (BG, CY, IE, SK). V Združenem kraljestvu so bili opredeljeni novi cilji učinkovite rabe vode za vodnogospodarska podjetja.

Komisija je konec leta 2010 sprožila raziskavo, v kateri podrobneje analizira možnosti za izboljšanje učinkovitosti rabe vode v stavbah po Evropi. Preučila bo tri vidike izboljšanja učinkovitosti rabe vode v stavbah, in sicer naprave za varčevanje z vodo; gradnjo, načrtovanje in obnovo za učinkovito rabo vode ter merjenje učinkovitosti rabe vode v stavbah.

V raziskavi bo določeno, kateri regulativni ali neregulativni ukrepi bodo najprimernejši za izboljšanje učinkovitosti rabe vode v stavbah, pri čemer bodo ukrepi segali od direktive (podobne direktivi o energetski učinkovitosti stavb[9]) do vključitve učinkovite rabe vode v sedanje regulativne ukrepe ter kombinacije drugih ukrepov in standardov. Ovrednoteni bodo okoljski, ekonomski in socialni vplivi predlaganih ukrepov.

Zmanjšanje izgub v razdelilnih sistemih

Eden od načinov za izboljšanje učinkovitosti rabe vode je zmanjšanje izgub iz vodovodnih omrežij. Dosedanje raziskave so nakazale, da se na nekaterih evropskih pri distribuciji izgubi celo 50 % odvzete vode. Vendar pa so med državami članicami znatne razlike glede stopnje izgub.

Države članice poročajo tudi, da se jim zdi zmanjšanje puščanja pomembna tema, od tega jih trinajst (AT, BE, BG, CY, ES, FR, IE, IT, MT, PT, RO, SE, SK, UK) poroča, da so se glede tega v obdobju poročanja izvajale pomembne dejavnosti. Sprejeti ukrepi obsegajo redna vzdrževalna dela, posodobljene smernice, ukrepe za odkrivanje, ugotavljanje obsega in zmanjšanje izgub, novo zakonodajo, ki lokalne organe zavezuje k spodbujanju akcijskih načrtov in večletnih programov dela, vključevanje ukrepov za obnovo vodnih omrežij v načrte upravljanja povodij in nacionalne programe. V nekaterih državah članicah (CZ, EE, HU, LU) obnova omrežij ni načrtovana, medtem ko je Nizozemska navedla, da so izgube v omrežju za oskrbo s pitno vodo majhne (< 5%), zato se ji zmanjšanje ne zdi nujno.

Evropska komisija je na zahtevo Evropskega parlamenta leta 2010 sprožila pilotni projekt za preučitev učinkovite rabe virov in ekonomske učinkovitosti omrežij za distribucijo vode. Projekt bo obsegal 5–8 pilotnih raziskav, v katerih bodo analizirani in kvantificirani pomembni dejavniki puščanj v distribucijskih omrežjih na ravni povodij. Opredeljene bodo tudi stroškovno učinkovite rešitve za zmanjšanje izgub vode in predstavljena priporočila glede političnih možnosti za povečanje učinkovitosti rabe vode v distribucijskih sistemih.

Učinkovita raba vode v kmetijstvu

Komisija je novembra 2010 je sprejela Sporočilo o skupni kmetijski politiki (SKP) do leta 2020[10]. Poleg prispevka kmetijstva k večji odpornosti proti poplavami in suši je bilo ugotovljeno tudi, da lahko številne kmetovalske prakse ustvarjajo pritisk na okolje, kar lahko privede do izčrpanosti prsti, pomanjkanja vode, onesnaženja in izgube biotske raznovrstnosti. Ko se bo začela izvajati okvirna direktiva o vodah in bodo določene operativne zahteve za kmetovalce, se bo preučila možnost vključitve te direktive v območje uporabe navzkrižne skladnosti.

V državah članicah so bile vzpostavljene kmetijske svetovalne službe, ki pomagajo kmetom pri doseganju standardov navzkrižne skladnosti. Kmetijske svetovalne službe v različnih državah članicah pa vod ne obravnavajo vedno enako. Potrebne so bile dodatne usmeritve, zato so Komisija in zainteresirane strani razvili priročnik za upravne organe o vključevanju vodnih vprašanj v kmetijske svetovalne službe[11].

Komisija je konec leta 2010 sprožila raziskavo, katere cilj je pregled trenutnega stanja rabe vode v kmetijstvu v Evropi. V raziskavi bodo zbrane informacije o možnostih za prihranke vode v kmetijstvu.

Na konferenci, ki jo je belgijsko predsedstvo gostilo leta 2010, je bil obravnavan nepooblaščen odvzem vode. Številne države članice se srečujejo z nepooblaščenim odvzemom vode, ki vpliva na njeno razpoložljivost. Za odkrivanje in kaznovanje take zlorabe je potreben boljši nadzor, in Komisija se namerava na pripravah na pregled politike še naprej posvečati tej težavi.

Zaustavitev dezertifikacije

Komisija je leta 2010 na zahtevo Evropskega parlamenta sprožila pilotne projekte o zaustavitvi dezertifikacije, da bi po Evropi razširjala najboljše prakse. Projekti bodo zagotovili tudi primere ukrepov za učinkovito rabo vode in bodo s primeri in najboljšimi praksami prispevali k pregledu politike na področju pomanjkanja vode in suše.

BOLJšE NAčRTOVANJE

Vzporedno z iskanjem načinov za izboljšanje učinkovitosti rabe vode bo med pregledom politike na področju pomanjkanja vode in suše se bodo iskale tudi možnosti za boljše načrtovanje in pripravljenost na obvladovanje suše in boljše upravljanje povpraševanja po vodi.

Več držav članic je začelo izvajati dejavnosti za vključevanje pomanjkanja vode in suše v področne politike, zlasti prizadevanja za zmanjšanje porabe vode (AT, BG, BE, CY, FR, HU, IT, MT, RO, SK, NL, LU, RO) in prilagajanje na podnebne spremembe (AT, ES, PT in CH). Sporočeno je bilo tudi vključevanje dejavnosti v zvezi s pomanjkanjem vode in sušo v načrte upravljanja povodij (BE, CY, HU, IT, MT, RO, SK, NL) in posebne nacionalne programe (BG, LU, UK), ki zadevajo industrijo, kmetijstvo (LU, RO) in gospodinjstva.

Izvajanje načrtov upravljanja povodij

Sprejemanje načrtov za upravljanje povodij za območja vseh povodij na podlagi okvirne direktive o vodah je moralo biti končano do decembra 2009, ustrezne informacije pa so morale biti sporočene Komisiji do 22. marca 2010. Decembra 2010 več držav članic, v katerih se pričakuje najhujše pomanjkanje vode in/ali suša (CY, EL, ES, PT, RO), še vedno ni objavilo svojih načrtov upravljanja povodij.

Države članice so leta 2010 začele izvajati načrte upravljanja povodij. Hkrati je Komisija začela oceno predloženih načrtov, v katerih sta obravnavana tudi pomanjkanje vode in suša. Poročilo o tem, kako so se države članice lotile načrtov upravljanja povodij, bo kot del načrta objavljeno leta 2012.

Nadaljnji razvoj opazovalnice in sistema za zgodnje opozarjanje na sušo

Nadaljeval se je razvoj prototipa evropske opazovalnice za sušo (EOS), ki omogoča neprekinjeno spremljanje kazalnikov suše po Evropi in njihov prikaz na strežniku z zemljevidom. Vsi kazalniki pokrivajo celotno evropsko celino in so prikazani kot dejanski podatki in kot odstopanje od pričakovanega dolgoletnega povprečja. Dolgoročno bi bile lahko storitve GMES (globalno spremljanje okolja in varnosti) koristne kot podpora dejavnostim operativnega spremljanja.

Leta 2010 so bili opravljeni prvi preskusi meteorološkega napovedovanja suše in doseženi prvi sporazumi o združljivosti z regionalnimi, nacionalnimi in lokalnimi službami, vključno s centrom za upravljanje suš za jugovzhodno Evropo, špansko opazovalnico za trajnost in organom za povodje reke Ebro.

Zbiranje podatkov in vzpostavitev celovitega okvira kazalnikov

V EU v zvezi s pomanjkanjem vode in sušo še vedno obstajajo velike vrzeli v znanju. Potrebni so zanesljivi in primerljivi podatki o časovni in prostorski razdelitvi dogodkov v zvezi s pomanjkanjem vode in sušo, pričakovanih vplivih podnebnih sprememb na vodne vire in ranljivosti ekosistemov ter povezani družbeno-ekonomski vidiki.

V okviru skupne izvedbene strategije za okvirno direktivo o vodah v obdobju 2010–2012 se strokovna skupina ukvarja z opredelitvijo kazalnikov pomanjkanja vode in suše. Za vrednotenje pomanjkanja vode oziroma suše so potrebni različni kazalniki. Kazalniki pomanjkanja vode pogosto sledijo pristopu odziva na pritisk in primerjajo odvzem vode/porabo vode z njeno dolgoročno razpoložljivostjo. Skupni kazalniki suše pa temeljijo na meteoroloških in hidroloških spremenljivkah, kot so količina padavin, pretok vodotokov, vlažnost prsti, napolnjenost zbiralnikov in gladina površinskih voda.

Komisija razvija tudi[12] nabor kazalnikov ranljivosti za vplive, povezane z vodo, po nizu scenarijev podnebnih sprememb in družbeno-ekonomskih scenarijev ter pripravlja popis mogočih prilagoditvenih ukrepov in oceno njihovih vplivov, s čimer močno poudarja vprašanja pomanjkanja vode in suše.

Komisija je začela oceno ukrepov za naravno zadrževanje vode in njihov mogoči vpliv, npr. na preprečevanje pomanjkanja vode in suše. V naslednjem sporočilu Komisije bodo obravnavane številne prednosti zelene infrastrukture , vključno z njeno vlogo pri zadrževanju vode in blažitvi posledic ekstremnih dogodkov. Zelena infrastruktura pomaga pri daljšem zadrževanju vode v povodjih, kar omogoča talnim, gozdnim, travniškim in mokriščnim ekosistemom opravljati njihove funkcije, povezane z zadrževanjem vode in njenim dajanjem na voljo.

Poleg tega EEA v sodelovanju z Eurostatom in Skupnim raziskovalnim središčem po Evropi postopoma uvaja vodne račune , s katerimi podpira sprejemanje bolj trajnostnega pristopa k upravljanju vodnih virov. Na računih se evidentirajo količine razpoložljive vode in njihova poraba v vseh sektorjih, pri čemer so podatki podani na ravni povodij in mesečni ravni. Ta pristop omogoča odkrivanje kritičnih točk vodnega stresa in količinsko vrednotenje pretirane rabe. Tako je mogoče optimalno usmerjanje ukrepov, s katerimi se odpravlja netrajnostna raba vode. Po pričakovanjih bodo prvi rezultati na voljo leta 2011.

INSTRUMENTI

Financiranje

Evropski skladi in državne pomoči ponujajo vse več možnosti za spopadanje z izzivom pomanjkanja vode in suše. Na evropski ravni bi moralo biti dodeljevanje finančnih sredstev skladno s cilji strategije Evropa 2020, vključno z okoljskimi zadevami in učinkovito rabo virov.

Komisija je oktobra 2010 sprejela sporočilo o reviziji proračuna EU po letu 2013[13]. Na področju kohezijske politike je predlagala nov ciklus načrtovanja in upravljanja, da bi zagotovila, da bo financiranje EU v prihodnje tesno povezano s cilji strategije Evropa 2020.

Komisija v sporočilu z naslovom Prispevek regionalne politike k trajnostni rasti v okviru strategije Evropa 2020[14] spodbuja upravne organe k uporabi sredstev regionalne politike za preprečevanje naravnih tveganj, ki lahko ohranijo druge ekosistemske storitve, kot so kakovost in količina vode, ter prednostno obravnavajo „zeleno infrastrukturo“, na primer obnovo poplavnih ravnic, ki omogočajo ohranjanje razpoložljivosti čiste vode. Poleg tega jih poziva, naj v celoti upoštevajo hierarhijo možnih rešitev problemov z vodo in dajo prednost projektom za varčevanje z vodo in njeno učinkovito rabe.

V nedavnem sporočilu o usmeritvi reform v skupno kmetijsko politiko (SKP) je navedeno, da bi morala v prihodnje neposredna izplačila obvezno vsebovati povečanje prijaznosti okolju s podpiranjem okoljskih ukrepov, ki se uporabljajo na celotnem ozemlju EU. To bi morale biti preproste, posplošene, nepogodbene in letne dejavnosti, povezane s kmetijstvom (npr. stalni pašniki, travna ruša, kolobarjenje in ekološka praha). Prispevale bi lahko k izboljšanju vodnih virov, saj bi se morali kmetje dejavno ukvarjati s kmetovalskimi praksami, ki so koristne tudi za kakovost vode in izboljšujejo upravljanje vode.

Države članice načrtujejo, da bodo 26,9 % sredstev, namenjenih za pregled SKP in evropski načrt za oživitev gospodarstva, porabile za upravljanje voda. Za preostanek trenutnega obdobja je v različnih programih za razvoj podeželja predvideno, da se bo od teh sredstev 184 milijonov EUR porabilo za skladiščenje vode, 568 milijonov EUR za tehnologije za varčevanje z vodo in 119 milijonov EUR za obnovo mokrišč[15]. V naslednjih letih bo razvoj podeželja ostal nepogrešljivo orodje za izboljšanje ohranjanja dragocenih vodnih virov v EU.

Solidarnostni sklad EU še vedno uporablja desettedenski zamik po nastopu škode, nastale v katastrofi. Pri nesrečah, ki napredujejo počasi, predstavlja ta določba objektivno težavo pri pravočasni predložitvi vloge na Komisijo. Sporočilo o prihodnosti solidarnostnega sklada EU bo objavljeno v prvi polovici leta 2011, v njem pa bo obravnavano tudi vprašanje počasi napredujočih nesreč, kot je suša.

Evropska investicijska banka (EIB) v politiki kreditiranja na področju voda poudarja učinkovito rabo virov in optimirane rešitve. Trenutna zasnova učinkovite rabe vode obsega učinkovito rabo s strani porabnika, pri dodeljevanju različnim uporabnikom s strani ponudnikov storitev pa tudi učinkovitost fizičnih sistemov. Kreditiranje v vodnem sektorju je v letih 2009/10 v EU znašalo 4,3/5,4 milijarde EUR, skupna vrednost stroškov projektov pa je dosegla 14/13 milijard EUR, od tega polovica za oskrbo z vodo. Kredit v znesku 100 milijonov EUR je bil odobren za projekt oskrbe z vodo v Madridu, ki bo obsegal naložbe v čiščenje in distribucijo reciklirane vode.

Določanje cen vode in financiranje na nacionalni ravni

Na nacionalni ravni se je poročalo o uporabi sredstev iz nacionalnih proračunov (BG, FR, EE, ES, LU, MT, PT, SK), sredstev EU (CY, CZ, HU, MT, SK) in zasebnih sredstev (IT, PT) za financiranje boljšega upravljanja voda in izboljšanje učinkovitosti rabe vode.

V več državah članicah so bile pred kratkim vpeljane vodne tarife (AT, BG, BE, EE, ES, NL, SE, UK) ali pa se pripravljajo (CY, CZ, IE, RO, SK), da bi zagotovili vračilo stroškov za vodne storitve. Večina držav članic poroča o večjem merjenju porabe vode.

Komisija je sprožila tudi oceno, ki obsega analizo študij primerov o politikah za določanje cene vode v kmetijskem sektorju v nekaterih povodjih. Na podlagi te ocene bodo sledila priporočila o najboljših praksah.

Razdeljevanje vode

Na podlagi pregleda SKP bodo morale države članice od leta 2010 opredeliti standarde skladnosti, ki se bodo na ravni kmetije uporabljali za skladnost z veljavnimi nacionalnimi postopki izdaje dovoljenj za uporabo vode za namakanje. Leta 2010 so vse države članice, razen ene, sporočile standarde za izdajo dovoljenj za uporabo vode za namakanje, ki povezujejo plačila z dovoljenji. Komisija skrbno spremlja uporabo pravil navzkrižne skladnosti, v primeru nepravilnega izvajanja pa se lahko uporabijo finančni popravki.

Iz nacionalnih poročil izhaja, da so postopki izdaje dovoljenj za odvzem vode v EU zelo razširjeni, nekatere države (MT, IE) pa izboljšujejo svoje veljavne postopke, da bi jih uskladile z okvirno direktivo o vodah. V EU in Švici veljajo omejitve rabe vode za ohranitev vodnih organizmov in ekološkega statusa vodnih teles (AT, CY, CZ, ES, FR, HU, IT, NL, PT, RO, SK, SE, UK), čeprav še niso bile povsod v celoti uveljavljene (BE, BG, EE, IE, LU, MT).

Večina držav članic (razen UK in ES ter BE, ki je vpeljala ekočeke) za reševanje težav s pomanjkanjem vode ne predvideva vzpostavitve vodnih trgov .

Pri postopkih načrtovanja se upošteva pristop hierarhije možnih rešitev problemov z vodo, vendar pa se poroča potreba po zasnovi in izgradnji novih omrežij ali zbiralnikov za oskrbo z vodo (BG, CZ, EE, FR, IE, PT, RO, SK, SE) in obratov za razsoljevanje (CY, UK).

Priložnosti za raziskave in tehnološki razvoj

V okviru raziskovalnega projekta XEROCHORE so bili izdani usmerjevalni dokumenti in priporočila o bazi znanja v zvezi s sušo. Vzpostavljena je bila platforma za izmenjavo v zvezi z vprašanji, povezanimi s sušo, ki jo zdaj vzdržuje in razvija Evropski center za sušo[16]. Sprožena sta bila nova raziskovalna projekta FP7, in sicer DEWFORA (izboljšano zgodnje opozarjanje in napovedovanje suše za izboljšanje pripravljenosti in prilagoditev sušam v Afriki) in SIRRIMED (trajnostna uporaba vode za namakanje v sredozemski regiji). Poleg tega je bil leta 2011 objavljen razpis „Ranljivost in povečana tveganja suše v Evropi“.

Projekta FP6, ki obravnavata pomanjkanje vode in sušo (WATCH[17], projekt CIRCE[18]) bosta končana pred koncem leta 2011.

Na nacionalni ravni se poroča o raziskavah, povezanih s prilagajanjem podnebnim spremembam (BE, AT, CZ, ES, UK) in trajnostnim upravljanjem voda (BE, BG, CH, CY, ES, HU, LU, MT, RO, NL).

Izobraževanje in ozaveščanje

Številne države so poročale o uvajanju novih izobraževalnih programov in kampanjah za ozaveščanje, ne glede na to, ali so v obdobju 2010–2011 pričakovale primere pomanjkanja vode (CH, ES, SE, SK) ali ne (AT, EE, FR, IE, IT, MT, PT, UK, NL, RO).

Komisija bo v okviru priprav na pregled politike na področju pomanjkanja vode in suše preverila dodatne možnosti za ozaveščanje in izobraževalne dejavnosti.

SKLEPNE UGOTOVITVE

Učinkovita raba vode in učinkovito upravljanje naravnih vodnih virov v svetu, v katerem so vodni viri pod znatnim pritiskom, pomeni zagotavljanje ohranjanja količine in kakovosti naravnih vodnih virov, da bodo s celovitim upravljanjem zadovoljevali potrebe ljudi, narave in gospodarstva.

To poročilo se osredotoča na gradnike prihodnje politike na področju pomanjkanja vode in suše – učinkovito rabo vode, boljše načrtovanje in ustrezne izvedbene instrumente –, ki so ključni elementi za vzpostavitev gospodarstva, ki učinkovito rabi vodo in s tem uspešno odgovarja na izzive strategije EU 2020.

Naslednji mejnik za politiko na področju pomanjkanja vode in suše je njen pregled, ki bo objavljen leta 2012, v letu vode, kot del načrta za evropske vode.

Komisija se bo v naslednjih mesecih osredotočila na zapolnjevanje vrzeli v znanju in podatkih ter izvajanju ocene vplivov za pregled. Delo bo podprto z rezultati ocene načrtov upravljanja povodij, modeliranjem ranljivosti voda za antropogene pritiske, analizo stroškov in koristi ukrepov naravnega zadrževanja vode, prispevki agencije EEA, Skupnega raziskovalnega središča in Eurostata ter naslednjim sporočilom o časovnem načrtu za gospodarstvo, ki učinkovito rabi vire.

[1] COM(2007) 414 konč. z dne 18. julija 2007.

[2] 13888/07, 15. oktober 2007, ENV 515, DEVGEN 182, AGRI 325.

[3] COM(2011) 21 konč. z dne 26. januarja 2011.

[4] COM(2008) 875 konč. z dne 19. decembra 2008.

[5] COM(2010) 228 konč. z dne 18. maja 2010.

[6] Na vprašalnik za letno poročilo (ki je bil poslan 27 državam članicam ter Norveški in Švici) je odgovorilo 21 držav (AT, BE, BG, CH, CY, CZ, DK, EE, ES, FR, HU, IE, IT, LU, MT, NL, PT, RO, SE, SK in UK)

[7] http://www.eea.europa.eu/soer/europe/water-resources-quantity-and-flows.

[8] Direktiva 2000/60/ES, UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[9] Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb.

[10] COM(2010) 672 konč. z dne 18. novembra 2010.

[11] http://www.eea.europa.eu/soer/europe/water-resources-quantity-and-flows

[12] www.climwatadapt.eu

[13] COM(2010) 700 konč. z dne 19. oktobra 2010.

[14] COM(2011) 17 konč. z dne 26. januarja 2011.

[15] Podatkovni list Komisije: oris pregleda SKP in evropskega načrta za oživitev gospodarstva.

[16] http://www.geo.uio.no/edc/

[17] www.eu- watch .org/

[18] www. circeproject .eu/