19.6.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 160/8

---

Sporočilo Komisije o praktičnem izvajanju trajnostnega sistema EU za biogoriva in druga tekoča biogoriva in pravilih upoštevanja za biogoriva

2010/C 160/02

1.   TRAJNOSTNI SISTEM EU ZA POGONSKA BIOGORIVA IN DRUGA TEKOČA BIOGORIVA

EU je s svojo novo politiko do obnovljivih virov energije uvedla najobširnejši in najnaprednejši zavezujoč trajnostni sistem na svetu. Ta bo enakovredno veljal za domače proizvedena in uvožena pogonska biogoriva in tekoča biogoriva. Ta trajnostna merila so določena v Direktivi o obnovljivih virih energije, sprejeti leta 2009 (1). Ustrezna merila za biogoriva so določena v Direktivi o kakovosti goriv (2).

V tem sporočilu je določeno, kako lahko države članice in gospodarski subjekti v praksi izpolnjujejo trajnostna merila ter pravila upoštevanja za biogoriva iz Direktive o obnovljivih virih energije. Namen sporočila je pomagati državam članicam in olajšati dosledno izpolnjevanje trajnostnih meril. Spremljata ga Sporočilo o prostovoljnih sistemih in privzetih vrednostih ter Smernice Komisije za izračun zalog ogljika v zemljišču.

1.1   Uvod v to Sporočilo

Trajnostna merila veljajo za biogoriva/tekoča biogoriva, proizvedena v EU, in za uvožena biogoriva/tekoča biogoriva.

Države članice morajo zagotoviti, da so trajnostna merila izpolnjena, če:

1.	se biogoriva/tekoča biogoriva upoštevajo glede doseganja ciljev za obnovljivo energijo na podlagi Direktive o obnovljivih virih energije (3);

2.	se biogoriva/tekoča biogoriva uporabljajo v skladu z obveznostmi glede obnovljive energije (4);

3.	se za uporabo biogoriv/tekočih biogoriv prejema finančna podpora (5);

4.	se biogoriva/tekoča biogoriva upoštevajo glede doseganja ciljev Direktive o kakovosti goriv za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (samo biogoriva) (6);

5.	se za biogoriva/tekoča biogoriva prejmejo naložbe in/ali operativna pomoč v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja (samo biogoriva) (7);

6.	se biogoriva/tekoča biogoriva upoštevajo na podlagi določb za vozila na alternativna goriva iz Uredbe o CO2 iz osebnih avtomobilov (samo bioetanol „E85“) (8).

Sporočilo spremljajo Smernice Komisije za izračun zalog ogljika v zemljišču (9), ki so zavezujoč dokument, sprejet v skladu s točko 10 Priloge V k Direktivi o obnovljivih virih energije, ter Sporočilo o prostovoljnih programih in privzetih vrednostih (10).

Za sklice na izrecne določbe se v Sporočilu uporabi številčenje členov iz Direktive o obnovljivih virih energije. V preglednici je označeno, kjer so ustrezne določbe za biogoriva vključene v Direktivo o kakovosti goriv. Sklici tega sporočila na „Direktivo“ pomenijo sklice na Direktivo o obnovljivih virih energije. Če Direktiva o kakovosti goriv vsebuje ustrezno določbo, se sklici uporabljajo enako za navedeno direktivo.

Preglednica:   členi in priloge, na katere se sklicuje to sporočilo

Direktiva o obnovljivih virih energije	Direktiva o kakovosti goriv
Člen 2: Opredelitev pojmov	Ni vključeno
Člen 5: Izračun deleža energije iz obnovljivih virov	Ni vključeno
Člen 17: Trajnostna merila za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva	Člen 7b: Trajnostna merila za biogoriva
Člen 18: Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva	Člen 7c: Preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva
Člen 19: Izračun vpliva pogonskih biogoriv in drugih tekočih biogoriv na toplogredne pline	Člen 7d: Izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriva
Člen 21: Posebne določbe za energijo iz obnovljivih virov v prometu	Ni vključeno
Člen 24: Platforma za preglednost (11)	Ni vključeno  (12)
Priloga III: Energijska vsebnost goriv, namenjenih uporabi v prometu	Ni vključeno
Priloga V: Pravila za izračun vpliva pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in njihovih primerjalnih fosilnih goriv na toplogredne pline	Priloga IV Pravila za izračun emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu biogoriva

2.   PODROČJE UPORABE IN UPORABA TRAJNOSTNIH MERIL

Direktiva vključuje trajnostna merila v zvezi s prihranki toplogrednih plinov (13), z zemljišči velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti (14), zemljišči z visoko zalogo ogljika (15) in s kmetijsko-okoljskimi praksami (16). Trajnostna merila je treba izpolnjevati za namene iz oddelka 1. To pomeni, da se merila ne uporabljajo za vsa biogoriva/tekoča biogoriva, ampak samo za tista, ki se uporabljajo v te namene, čeprav ti trenutno vključujejo večino.

2.1   Merila v zvezi s prihranki toplogrednih plinov in z zemljišči

Države članice morajo zahtevati, da gospodarski subjekti dokažejo, da zadevna biogoriva in tekoča biogoriva izpolnjujejo trajnostna merila v zvezi s prihranki toplogrednih plinov in z zemljišči (17). V ta namen so gospodarskim subjektom na voljo tri metode:

1.	predložitev podatkov ustreznemu nacionalnemu organu, skladno z zahtevami, ki jih določi država članica („nacionalni sistem“; zagotoviti ga morajo vse države članice) (18);

2.	uporaba „prostovoljnega sistema“, ki ga v ta namen prizna Komisija (19);

3.	skladno s pogoji dvostranskih ali večstranskih sporazumov, ki jih je sklenila Unija in v ta namen priznala Komisija (20).

Za dokazovanje izpolnjevanja različnih meril se lahko uporabijo različne metode.

Države članice določijo, kateri gospodarski subjekti morajo predložiti zadevne informacije. Za večino goriv, namenjenih uporabi v prometu, se zaračunajo trošarine, ki se plačajo ob sprostitvi v porabo (21). Logično je, da odgovornost za predložitev informacij o biogorivih prevzame gospodarski subjekt, ki plača trošarino. Na tej točki morajo biti na voljo informacije v zvezi s trajnostnimi merili za celotno verigo goriv (22).

Za tekoča biogoriva in nekatera biogoriva, npr. tista, ki se uporabijo za stoječe vozne parke ali letalstvo, bodo morda potrebne ločene določbe za opredelitev odgovornega gospodarskega subjekta.

Države članice od gospodarskih subjektov zahtevajo, da zagotovijo ustrezen standard neodvisne revizije predloženih informacij (23). Če gospodarski subjekti za dokazovanje izpolnjevanja trajnostnih meril uporabijo prostovoljni sistem ali dvostranske/večstranske sporazume, priznane s strani Komisije, je navedeni standard že zagotovljen z navedenim priznanjem. Če gospodarski subjekti sledijo postopku, določenem z nacionalno zakonodajo, so države članice pozvane, da upoštevajo zahteve v zvezi z ustreznim standardom za neodvisno revizijo in sistem masne bilance (24) iz oddelka 2.2 Sporočila o prostovoljnih sistemih in privzetih vrednostih (25).

2.2   Kmetijske in okoljske zahteve ter standardi za kmete iz EU  (26)

Merilo v zvezi s kmetijskimi in okoljskimi zahtevami ter standardi za kmete iz EU velja le za biogoriva/tekoča biogoriva, proizvedena iz surovin s poreklom iz EU. V nasprotju z drugimi merili preverjanje skladnosti s tem merilom ni obravnavno v Direktivi (27). Pričakuje se, da se bodo države članice oprle na svoje obstoječe kontrolne sisteme (28), s katerimi bodo zagotovile, da bodo kmetje izpolnjevali te zahteve. Če so na ozemlju držav članic kmetje, ki dobavljajo surovine za biogoriva/tekoča biogoriva in niso zajeti v te nadzorne sisteme, jih bodo države članice morale vključiti.

Če nadzorni sitem ugotovi kršitev tega merila, bo država članica morala zagotoviti, da se to upošteva za namene iz oddelka 1.

2.3   Vključeni materiali

Kot je določeno v Direktivi, „biogorivo“ pomeni tekoče ali plinasto gorivo, namenjeno uporabi v prometu, proizvedeno iz biomase. „Tekoče biogorivo“ pomeni tekoče gorivo, proizvedeno iz biomase, za energetske namene razen za transport (29). Tekoča biogoriva vključujejo samo tekoča goriva. To pomeni, da se trajnostna merila uporabljajo za bioplin, namenjen za uporabo v prometu, ne pa za bioplin, ki se uporablja za ogrevanje ali električno energijo.

Čeprav Direktiva (30) navaja veliko vrst biogoriv, njeni seznami niso izčrpni in so v pomoč za lažje izvajanje Direktive. Tudi biogoriva in tekoča biogoriva, ki niso navedena na seznamu, se lahko upoštevajo glede doseganja ciljev Direktive.

Šteje se, da izraz „tekoča biogoriva“ vključuje tudi viskozne tekočine, kot so odpadno olje za kuhanje, živalske maščobe, palmovo olje, surovo tal-olje in smolo talovega olja.

Za biogoriva in tekoča biogoriva, pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, se uporablja samo trajnostno merilo v zvezi s prihranki toplogrednih plinov (31). Opredelitev tega, kaj šteje za odpadke ali ostanke, obravnava oddelek 5. Ostanki iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva so ostanki, ki nastanejo neposredno v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu; mednje ne sodijo ostanki iz povezanih industrij ali predelave.

2.4   Uskladitev trajnostnih meril

Trajnostna merila Direktive so popolnoma usklajena na ravni Skupnosti in so bila sprejeta v skladu s členom 95 (notranji trg) Pogodbe ES. Zato države članice ne smejo določiti svojih dodatnih meril za namene od (1) do (4), naštete v oddelku 1 (32). To pomeni, da države članice za te namene ne smejo izključiti biogoriva/tekoča biogoriva na podlagi katerih koli drugih trajnostnih vzrokov kot tistih trajnostnih, ki so določena v Direktivi (33). Kadar pa so nekatera biogoriva/tekoča biogoriva bolj koristna kot katera druga ter njihovo proizvajanje dražje, morajo nacionalni programi podpore upoštevati njihove višje proizvodne stroške. (34)

2.5   Objava informacij glede trajnosti

Informacije o izpolnjevanju trajnostnih meril bodo države članice prejele od gospodarskih subjektov. Prejele bodo tudi informacije o državi porekla vseh goriv za cestni promet, fosilnih in tistih iz obnovljivih virov energije, ter kraju nakupa (35). Direktiva o obnovljivih virih energije ne zahteva, da morajo države članice informacije javno objaviti, niti jim tega ne prepoveduje. Komisija države članice, ki takšne informacije objavljajo, spodbuja, da to izvajajo dosledno za vse vrste goriv. Po mnenju Komisije mora država članica, če se odloči, da takšno informacijo objavi, upoštevati, da je lahko glede tega določena informacija podjetja trgovinsko občutljive narave.

Komisija bo zbirne informacije o biogorivih in tekočih biogorivih, prejete od držav članic, objavila v obliki povzetka na platformi za preglednost (36).

3.   IZRAČUN VPLIVA TOPLOGREDNIH PLINOV

Direktiva zahteva, da je prihranek emisij toplogrednih plinov 35 % (povišan na 50 % januarja 2017 in 60 % januarja 2018 v obratih, v katerih se je proizvodnja začela z januarjem 2017) (37). Vključuje metodologijo za izračun tega prihranka („dejanska vrednost“) in „privzetih vrednosti“ ter „razčlenjenih privzetih vrednosti“, ki se lahko v določenih primerih uporabijo za dokazovanje izpolnjevanja meril.

3.1   Izjema glede obratov, ki so delovali 23. januarja 2008

Biogoriva/tekoča biogoriva, proizvedena v obratih, ki so delovali 23. januarja 2008, so do 1. aprila 2013 izvzeta iz izpolnjevanja merila v zvezi s prihrankom emisij toplogrednih plinov (38), tako da imajo npr. obrati za proizvodnjo etanola iz pšenice, ki kot gorivo uporabljajo lignit, in obrati za proizvodnjo palmovega olja brez zajemanja metana, dovolj časa za prilagoditev svojih postopkov. Izraz „obrat“ vključuje kakršen koli predelovalni obrat, ki se uporablja v proizvodnem procesu. To se ne sme razumeti, kot da so vključeni proizvodni obrati, ki so bili morda v proizvodno verigo naknadno vključeni samo z namenom, da bi postali upravičeni do izjeme iz te določbe. Če je vsaj eden od takšnih predelovalnih obratov, uporabljenih v proizvodni verigi, deloval najpozneje 23. januarja 2008, se začne merilo o najmanj 35-odstotnem prihranku emisij toplogrednih plinov uporabljati šele s 1. aprilom 2013.

3.2   Privzete vrednosti

Direktiva vsebuje „privzete vrednosti“, ki jih gospodarski subjekti lahko uporabijo za dokazovanje izpolnjevanja merila v zvezi s prihrankom emisij toplogrednih plinov (39). Priloga I k temu sporočilu daje smernice, kdaj se lahko uporabijo privzete vrednosti, ter kdaj se lahko uporabijo kombinacije razčlenjenih privzetih vrednosti in dejanskih vrednosti (40).

Privzete vrednosti lahko posodablja Komisija. Postopek posodobitve razčlenjenih vrednosti je obravnavan v Sporočilu o prostovoljnih sistemih in privzetih vrednostih.

Direktiva tudi vključuje „tipične vrednosti“ za emisije toplogrednih plinov iz biogoriv (41). Teh vrednosti gospodarski subjekti ne morejo uporabiti. Lahko jih uporabljajo države članice pri svojih poročanjih Komisijo, enkrat na dve leti, o napredku pri spodbujanju in uporabi energije iz obnovljivih virov (42).

3.3   Izračun dejanske vrednosti

Dejanske vrednosti za prihranke toplogrednih plinov se lahko uporabijo vedno ne glede na to, ali obstaja privzeta vrednost za zadevno biogorivo/tekoče biogorivo. Del C Priloge V k Direktivi navaja pravila za izračun dejanske vrednosti.

Ne zdi se potrebno, da se v izračun vključijo vnosi, ki malo ali nič ne vplivajo na rezultat, kot so kemikalije, ki se pri pridelavi uporabijo v majhnih količinah (43).

Za izračun emisij iz „pridelave“ metoda dovoljuje uporabo povprečnih vrednosti (za določena geografska območja) namesto dejanskih vrednosti (44). To bi lahko bilo zlasti uporabno za osnovne surovine, kjer privzetih vrednosti ni, in za regije EU, kjer uporaba privzetih vrednosti za nekatere osnovne surovine ni dovoljena (45). Države članice lahko sestavijo sezname takšnih povprečnih vrednosti; vključili bi jih lahko tudi v prostovoljne sisteme, ki obravnavajo vpliv emisij toplogrednih plinov (46).

Komisija namerava na svoji platformi za preglednost objaviti razložene primere izračunov dejanskih vrednosti in niz standardnih vrednosti, izračunanih na podlagi zbirk podatkov, uporabljenih za določanje privzetih vrednosti, ki bi se lahko uporabile za nekatere koeficiente, uporabljene za izračun dejanskih vrednosti.

Dodatni elementi za metodologijo za izračun vpliva toplogrednih plinov so navedeni v Prilogi II k temu sporočilu.

4.   IZPOLNJEVANJE MERILA V ZVEZI Z ZEMLJIŠČI

Direktiva opredeljuje kategorije zemljišč, ki so velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti (47). S teh zemljišč ni dovoljeno jemati surovin za biogoriva/tekoča biogoriva.

Direktiva določa kategorije zemljišč z visoko zalogo ogljika (48). Če je zemljišče spadalo v eno izmed teh kategorij januarja 2008 in ne spada več, surovin za biogoriva/tekoča biogoriva s takšnega zemljišča ni dovoljeno jemati.

Glede nekaterih meril Direktiva dovoljuje izjeme, če se za to predložijo ustrezni dokazi.

Če je zemljišče zajeto v več kot eno izmed teh kategorij za zemljišče, se uporabljajo vsa zadevna merila. Upravičenost do izjeme na podlagi enega merila ne pomeni upravičenosti do izjeme iz drugih veljavnih meril.

4.1   Zemljišča z veliko biotsko raznovrstnostjo

Surovin se ne sme pridobivati iz prvotnega gozda in drugih (prvotno) gozdnih zemljišč, opredeljenih naravovarstvenih območij ter s travinj z veliko biotsko raznovrstnostjo (49). Leta 2010 namerava Komisija oblikovati merila in geografska območja, s pomočjo katerih bo določila travinja, ki bodo lahko opredeljena kot travinja z veliko biotsko raznovrstnostjo (50).

Če travinje nima naravno velike biotske raznovrstnosti, je mogoče narediti izjemo, če se dokaže, da je pridobivanje surovin nujno za ohranitev statusa travinj na območju. Pri naravovarstvenih območjih je izjema mogoča, če se dokaže, da proizvodnja surovin ne posega v zadevne naravovarstvene namene (51). Komisija je seznanjena, da se CEN, Evropski odbor za standardizacijo, ukvarja z vprašanjem, katera dokazila je treba predložiti.

Direktiva vključuje postopek, v skladu s katerim se lahko na podlagi sklepa Komisije (52) upoštevajo nova naravovarstvena območja. Trenutno ni takšnih priznanih naravovarstvenih območij. Ko bodo sprejete odločitve o priznanju novih območij, bodo informacije o teh odločitvah na voljo na platformi Komisije za preglednost.

4.2   Zemljišča z visoko zalogo ogljika

Surovine se ne smejo pridobivati na mokriščih, nepretrganih gozdnatih območjih, območjih, na katerih krošnje pokrivajo med 10 in 30 % površine, in šotiščih, če je status zemljišča drugačen, kot je bil januarja 2008 (53).

Če je torej surovina pridobljena na zemljišču, ki je januarja 2008 bilo mokrišče (54) in je ob času pridobivanja surovine še vedno mokrišče, uporaba takšnega materiala ne bi pomenila kršitev tega merila.

Izraz „status“ označuje fizične kategorije, opredeljene v Direktivi.

Spremembo rabe zemljišča, ki je to merilo ne zajema, je treba upoštevati pri izračunu vpliva toplogrednih plinov (glej Prilogo II).

4.2.1   Nepretrgana gozdnata območja  (55)

Pred proučitvijo pojma „nepretrgano gozdnato območje“ je treba opozoriti, da se mora vsaka sprememba uporabe zemljišča upoštevati pri izračunu vpliva toplogrednih plinov (56), morda pa bi jo bilo treba upoštevati tudi v okviru tistih postavk politike, na katere se ta direktiva ne nanaša.

„Nepretrgano gozdnato območje“ je v Direktivi opredeljeno kot zemljišče, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od pet metrov, katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine, ali drevesi, ki lahko te pragove dosežejo in situ. Sem niso vključena zemljišča, ki so pretežno v kmetijski ali urbani rabi (57).

4.2.2   Območja, katerih krošnje pokrivajo 10–30 % površine  (58)

Za zemljišče, ki je podobno nepretrganemu gozdnatemu območju, vendar krošnje pokrivajo med 10 in 30 % površine, je mogoča izjema, če se dokaže, da vpliv toplogrednih plinov (59), vključno z vsemi spremembami zalog ogljika na zadevnem območju od januarja 2008, izpolnjuje ustrezen prag merila v zvezi s prihrankom emisij toplogrednih plinov.

4.2.3   Šotišča  (60)

Za pogonska biogoriva/druga tekoča biogoriva, proizvedena iz biomase, ki raste na zemljišču, ki je januarja 2008 bilo šotišče, je mogoča izjema, če se dokaže da:

—	so bila januarja 2008 tla popolnoma izsušena, ali

—	od januarja 2008 ni bilo izsuševanja tal.

To pomeni, da bi za šotišče, ki je bilo januarja 2008 delno izsušeno, naknadno globlje izsuševanje prsti, ki še ni bila popolnoma izsušena, pomenilo kršitev merila.

Šota kot taka ne šteje za biomaso (61).

4.3   Dokazovanje izpolnjevanja meril

Izpolnjevanje meril v zvezi z zemljišči se lahko dokaže na več načinov, vključno s posnetki iz zraka, satelitskimi posnetki, zemljevidi, vnosi v zemljiško knjigo/podatkovnimi bazami (62) in pregledi na zemljišču.

Dokaz je lahko „pozitiven“ ali „negativen“.

Na primer, izpolnjevanje merila v zvezi s „prvotnim gozdom“ se lahko dokaže z:

—	zračnim posnetkom zemljišča, ki kaže, da bo tam posajen sladkorni trs (pozitiven), ali

—	zemljevidom vseh prvotnih gozdov v regiji, ki kaže, da se zadevno zemljišče nahaja zunaj njih (negativen).

Merila veljajo za status zemljišča januarja 2008. Vendar uporaba zgodnejših dokazov ni izključena. Če se na primer dokaže, da so malo pred letom 2008, npr. leta 2005, na tem zemljišču rastle poljščine, je to dovolj, da se dokaže skladnost z nekaterimi ali pa vsemi merili v zvezi z zemljišči.

Komisija namerava na svoji platformi za preglednost objaviti smernice za gospodarske subjekte za določanje zadevnih kategorij zemljišč.

5.   PRAVILA UPOŠTEVANJA ZA BIOGORIVA

5.1   Upoštevanje goriv, ki deloma izhajajo iz neobnovljivih virov

Nekatera goriva le delno sestojijo iz obnovljivih materialov. Za nekatere od njih, kot je ETBE, Priloga III k Direktivi navaja, kolikšen odstotek goriva je iz obnovljivih virov, tako da se lahko upošteva glede doseganja ciljev (63). Za goriva, ki niso našteta v Prilogi III, vključno z gorivi, proizvedenimi v prilagodljivih postopkih, ki ne dajo vedno pošiljk z enako mešanico virov, se po analogiji lahko uporablja pravilo za električno energijo, proizvedeno v obratih z več gorivi: „prispevek vsakega vira energije se upošteva na podlagi energijske vsebnosti“ (64).

Za namene izpolnjevanja trajnostnega merila v zvezi s prihrankom toplogrednih plinov mora del goriva iz prejšnjega odstavka, ki izvira iz biomase, dosegati ustrezno pragovno vrednost. Za nekatere, kot na primer ETBE, Direktiva navaja privzete vrednosti.

Odstotki v Prilogi III k Direktivi se uporabljajo tudi pri odločanju o tem, ali morajo goriva, ki vsebujejo biogoriva, imeti posebne označbe na prodajnih mestih (65). Na primer, za gorivo, ki vsebuje 20 % ETBE, se ne bi zahtevala posebna označba, ker je manj kot 10 % iz obnovljivih virov.

5.2   Biogoriva, ki se upoštevajo dvojno

Nekatera biogoriva se upoštevajo dvojno pri dokazovanju doseganja 10-odstotnega cilja za delež energije v vseh oblikah prevoza leta 2020 in izpolnjevaje nacionalnih obveznosti glede obnovljive energije (66). Vsa ostala biogoriva se upoštevajo enojno. Če so biogoriva le delno proizvedena iz materialov, ki se upoštevajo dvojno, dvojno upoštevanje velja le za navedeni delež biogoriva (67).

Biogoriva, ki se upoštevajo dvojno, vključujejo biogoriva iz odpadkov in ostankov.

V Direktivi ni opredelitev „odpadkov“ in „ostankov“. Komisija meni, da je treba te pojme razložiti skladno s cilji Direktive:

—	za dvojno upoštevanje: raznovrstnost osnovnih surovin (68),

—	za metodologijo toplogrednih plinov: emisije se ne dodelijo za soproizvode, ki niso cilj proizvodnje (na primer slama pri proizvodnji pšenice) (69).

V tem okviru je „odpadek“ mogoče razumeti kot vsako snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže ali namerava ali mora zavreči (70); surovine, ki so bile namensko spremenjene, da bi štele za odpadke (npr. z dodajanjem odpadnega materiala k materialu, ki ni odpadek), se ne štejejo za odpadke.

V tem okviru ostanki lahko vključujejo:

—	ostanke iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, ter

—	odpadke iz predelave.

Odpadek iz predelave je snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki so neposredni cilj proizvodnega postopka. Ni primarni cilj proizvodnega postopka in postopek ni bil namerno spremenjen zaradi njegove proizvodnje.

Primeri ostankov vključujejo surov glicerin, smolo talovega olja in hlevski gnoj.

---

(1)  Člen 17 Direktive 2009/28/ES.

(2)  Člen 7b Direktive 98/70/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2009/30/ES.

(3)  Člen 17(1)(a). Ob upoštevanju področja uporabe „končne porabe energije“ iz Uredbe (ES) št. 1099/2008 ta vključuje biogoriva, ki se uporabljajo v mednarodnem letalskem prometu (kadar se prodajajo v državi članici), vendar ne v mednarodnem pomorskem prometu.

(4)  Člen 17(1)(b). Kot je določeno v členu 2(1) Direktive o obnovljivih virih energije.

(5)  Člen 17(1)(c). Običajno kot del nacionalnega programa podpore.

(6)  Člen 7a Direktive o kakovosti goriv.

(7)  UL C 82, 1.4.2008, str. 1.

(8)  Člen 6 Uredbe (ES) št. 443/2009.

(9)  UL L 151, 17.6.2010, str. 19.

(10)  Glej stran 1 tega Uradnega lista.

(11)  Na spletni strani: http://ec.europa.eu/energy/renewables/transparency_platform/transparency_platform_en.htm

(12)  Če se dokumenti nanašajo na Direktivo o kakovosti goriv, jih Komisija namerava objaviti tudi na spletni strani Direktive o kakovosti goriv.

(13)  Člen 17(2).

(14)  Člen 17(3).

(15)  Člen 17(4) in (5).

(16)  Člen 17(6).

(17)  Člen 18(1).

(18)  Člen 18(3).

(19)  Člen 18(4), drugi pododstavek; Člen 18(7).

(20)  Prvi pododstavek člena 18(4); Člen 18(7).

(21)  Glej direktivi 2008/118/ES in 2003/96/ES.

(22)  Izjema bi lahko bile emisije toplogrednih plinov iz distribucije goriva (če so potrebne za izračun dejanske vrednosti). Za to bi bilo ustrezno uporabiti standardni koeficient.

(23)  Člen 18(3).

(24)  Člen 18(1).

(25)  Pomembna razlika je, da je pri prostovoljnem sistemu kot splošno pravilo zagotovljeno, da so gospodarski subjekti računovodsko revidirani, preden se jim dovoli sodelovanje v prostovoljnem sistemu. Ta zahteva ni potrebna v nacionalnih sistemih, v katerih je lahko primerno, da se ugodi ad hoc zahtevam gospodarskih subjektov.

(26)  Člen 17(6).

(27)  Glej člen 18(1).

(28)  V skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 73/2009.

(29)  Člen 2.

(30)  Na primer v prilogah III in V.

(31)  Glej člen 17(1).

(32)  Za namene iz (5) in (6), naštete v oddelku 1, to vprašanje ni pomembno.

(33)  Člen 17(8).

(34)  Glej uvodni izjavi 89 in 95 Direktive o obnovljivih virih energije ter smernice Skupnosti o državni pomoči za varstvo okolja.

(35)  Člen 7a(1)(a) Direktive o kakovosti goriv.

(36)  Člen 18(3).

(37)  Člen 17(2).

(38)  Člen 17(2), zadnji pododstavek.

(39)  Priloga V.

(40)  Opozoriti je treba, da je bilo dodeljevanje emisij soproizvodom upoštevano pri izračunu (razčlenjenih) privzetih vrednosti.

(41)  Priloga V.

(42)  Glej člen 22(2).

(43)  Tukaj je pomembno opozoriti, da so številke za prihranke emisij toplogrednih plinov zaokrožene na najbližjo odstotno točko.

(44)  Glej točko 6 dela C Priloge V.

(45)  Glej člen 19(2) in (3).

(46)  Glej člen 18(4).

(47)  Člen 17(3).

(48)  Člen 17(4) in (5).

(49)  Člen 17(3).

(50)  Dokumenti o javnih posvetovanjih so na voljo na: http://ec.europa.eu/energy/renewables/consultations/2010_02_08_biodiverse_grassland_en.htm

(51)  Člen 17(3)(b); velja za točki (i) in (ii) tega člena.

(52)  Člen 17(3)(b)(ii).

(53)  Člen 17(4) in (5).

(54)  Člen 17(4)(a).

(55)  Člen 17(4)(b).

(56)  Glej Prilogo II tega sporočila.

(57)  Zemljišče v kmetijski rabi se v tem smislu nanaša na drevesne nasade v kmetijskih proizvodnih sistemih, kot so sadovnjaki sadnih dreves, nasadi oljnih palm in sistemi gozdnega kmetijstva, pri katerih se rastline gojijo pod senco dreves.

(58)  Člen 17(4)(c).

(59)  Priloga V, del C.

(60)  Člen 17(5).

(61)  Glej člen 2.

(62)  Npr. integriran upravni in kontrolni sistem (IACS) za skupno kmetijsko politiko EU.

(63)  Člen 5(5).

(64)  Člen 5(3).

(65)  Člen 21(1).

(66)  Člen 21(2).

(67)  Navedeni delež je fizični delež („sistem masne bilance“ za trajnostno merilo se ne uporablja za to določbo).

(68)  Glej uvodno izjavo 89 Direktive o obnovljivih virih energije.

(69)  Glej točko 18 dela C Priloge V.

(70)  Vključno z materiali, ki jih je treba umakniti s trga iz zdravstvenih in varnostnih razlogov.

---

---

---