52010DC0634

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 10.11.2010

COM(2010) 634 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o utrditvi odnosov med EU in Afriko1,5 milijarde ljudi, 80 držav, dve celini, ena prihodnost

1. Evropa-Afrika: Prilagajanje partnerstva novim okoliščinam

1. Tretje srečanje na vrhu EU-Afrika, na katerem bo sodelovalo 80 predsednikov držav in vlad, bo konec novembra 2010. To bo priložnost za utrditev odnosov med EU in Afriko, ki bo ponudila tudi možnost za boljšo in uspešnejšo prihodnost za 1,5 milijarde ljudi v 80 državah. To bo tudi priložnost za prilagoditev partnerstva med EU in Afriko pomembnim spremembam, ki so se zgodile v Evropi, Afriki in na mednarodni ravni od zadnjega srečanja na vrhu EU-Afrika in sprejetja skupne strategije EU-Afrika v letu 2007[1].

2. V Evropi bosta Lizbonska pogodba in ustanovitev Evropske službe za zunanje delovanje, ki tesno sodeluje s službami z Evropske komisije, EU omogočili, da bolje poveže svoje zunanjepolitične in gospodarske načrte. Zagotovljena bo večja usklajenost med politiko EU do Afrike in njenimi splošnimi politikami. Prav tako bo obema partnericama omogočeno, da bolje uskladita svoja stališča in posredujeta skupna sporočila na svetovni ravni.

3. Zgodbe o uspehu v Afriki dokazujejo njeno nepretrgano pot k miru, stabilnosti in demokraciji. Vendar revščina, slabo upravljanje, konflikti in kršitve človekovih pravic še vedno ostajajo v številnih krajih, zato je napredek počasen in neenakomeren. Vendar je Afrika potrdila svojo pripravljenost, da prevzame odgovornost za svojo usodo in se manj zanaša na zunanjo pomoč ter se spoprime z globalnimi izzivi. Politično in gospodarsko povezovanje sta napredovala na regionalni in celinski ravni, tako da Afrika vedno bolj enotno nastopa na globalni ravni, Afriška unija pa postaja pomemben akter.

4. Gospodarska rast v Afriki je bila prepričljiva, saj je beležila 6-odstotno povprečno letno rast v obdobju 2006–2008. Ta trend je bil v letu 2009 več kot prepolovljen, med drugim zaradi svetovne gospodarske in finančne krize, nihanja cen surovin in izvoza, plačilne nediscipline in občutnega zmanjšanja neposrednih tujih naložb. Vendar napovedi kažejo, da bo afriška celina verjetno hitro izkoristila oživitev gospodarstva in ponovno beležila visoke stopnje rasti.

5. EU in Afrika skupaj predstavljata četrtino svetovnega prebivalstva in več kot eno tretjino članic Združenih narodov (ZN). Tako Evropa kot Afrika sta bili v ospredju v prizadevanjih za mednarodni regulativni okvir in bolj vključujoče institucije. Evropa odobrava, da G-8 in G-20 pomagata Afriki in ji ponujata možnosti, da se njen glas sliši. EU je tudi podpirala reformo mednarodnih finančnih ustanov in je Afriki pomagala zagotoviti dodaten sedež v odboru Svetovne banke.

6. EU ostaja najpomembnejša politična zaveznica Afrike in njena zanesljiva trgovinska in razvojna partnerica. Na zadnjem srečanju na vrhu EU-Afrika v Lizboni leta 2007 sta se obe strani odločili, da postavita svoje medsebojne odnose na novo, enakovredno in strateško raven. Zdaj so potrebna nadaljnja prizadevanja z obeh strani, da uresničita ta cilj, med drugim z učinkovitim izvajanjem skupne strategije EU-Afrika. Obenem globalni akterji v vzponu krepijo svojo navzočnost v Afriki, sodelovanje jug-jug pa se povečuje. Ti novi trendi so zdrav izziv za odnose med Afriko in EU, ki zahtevajo vnovično osredotočenje na znane prednosti in dodano vrednost, ter za boljšo usklajenost in prepoznavanje situacij, od katerih vsi udeleženi pridobijo.

7. Doseganje razvojnih ciljev tisočletja bo ostalo v središču skupne strategije EU-Afrika, vendar je treba pomagati Afriki pri krepitvi njenega političnega in gospodarskega upravljanja ter regulativnega, davčnega in poslovnega okolja, ki omogoča boljšo mobilizacijo lastnih sredstev celine na trajnosten način. V tem smislu bo ključnega pomena sodelovanje z zasebnim sektorjem in zagotavljanje učinka finančnega vzvoda razvojne pomoči. Strategija Evropa 2020 daje navdih za odnose z Afriko, saj ustvarja okvir za preslikavo naših političnih ciljev v konkretne ukrepe, ki naj vodijo odnose med Afriko in EU v naslednjem desetletju.

8. Evropa in Afrika morata graditi na dosežkih[2] skupne strategije, da bi povečali njen učinek na svetovni, celinski in regionalni ravni. Izkušnje iz preteklih treh leta kažejo, da mora skupna strategija bolje izpolniti svoj potencial ter postati bolj odzivna na sedanje in prihodnje izzive. Odnos mora dejansko prestopiti institucionalni okvir in razdrobljeni, razvojno usmerjeni pristop iz preteklosti, da bi skupaj reševali globalna vprašanja. Obe strani morata odpraviti neskladja in razviti možnosti za učinkovito vzajemno delovanje. Za Afriko je še vedno izziv krepitev subsidiarnosti z racionalizacijo prekrivajočih se mandatov in potencialno nasprotujočih si načrtov. V Evropi pa nasprotujoči si nacionalni interesi, neusklajene dvostranske pobude in pomanjkanje usklajenosti med instrumenti spodkopavajo vidnost in politično vlečno silo.

2. EU-Afrika: skupno reševanje skupnih izzivov

(9) Partnerstvo med EU in Afriko je edino medcelinsko strateško partnerstvo, ki ga ima EU. Ne gre za partnerstvo med donatorjem in prejemnikom; to je resnično obsežno partnerstvo, ki temelji na skupnih interesih in pridobivanju vzajemnih koristi.

(10) Posebna dodana vrednost partnerstva med Afriko in EU so njegova politična narava, širina področja uporabe ter zmožnost skupnega reševanja globalnih vprašanj in obravnavanja skupnih javnih dobrin, in sicer v času, ko hitrost globalizacije zahteva usklajene politične odzive v okviru večstranske diplomacije. Evropa in Afrika imata skupne vrednote in interese na ključnih področjih, svojo vizijo v pa morata pretvoriti v konkretne rezultate.

(11) Doseganje razvojnih ciljev tisočletja: na plenarnem zasedanju Združenih narodov na visoki ravni v New Yorku septembra lani je bilo vnovič potrjeno, da so razvojni cilji tisočletja še vedno dosegljivi z ustrezno politično voljo, spremembami politik in sredstvi vseh partnerjev. Posebna pozornost bo posvečena ciljem in državam, ki so se najbolj oddaljile od uresničitve teh ciljev (večina jih je v Afriki), ter ljudem, ki so najbolj ranljivi in marginalizirani. Partnerstvo v zvezi z razvojnimi cilji tisočletja, nedavno okrepljeno z milijardno pobudo za uresničitev razvojnih ciljih tisočletja, namenjeno utrjevanju napredka v tistih državah, ki so bile najbolj uspešne, in zagotavljanju pomoči državam, ki jo najbolj potrebujejo, bo imelo še naprej katalitično vlogo pri spodbujanju političnih reform in mobiliziranju potrebnih sredstev za skupno dogovorjena prednostna področja, ki temeljijo na lastnih pobudah Afrike.

(12) Odpravljanje groženj miru in varnosti: To partnerstvo je bilo najuspešnejše doslej v okviru skupne strategije EU-Afrika pri sodelovanju in usklajevanju glede geografskih vprašanj ali glede demokracije in neustavne zamenjave vlad v Afriki ali glede razvoja Afriške strukture za mir in varnost. Afrika in EU bosta nadaljevali svoje delo na področju sedanjih prednostnih nalog, vendar morata storiti korak naprej, na primer z oblikovanjem skupnih stališč v sistemu Združenih narodov. Pomembno bo nadaljevati skupno delo v zvezi s tovrstnimi svetovnimi grožnjami za varnost, kot sta terorizem in mednarodni organizirani kriminal, vključno z različnimi oblikami nezakonite trgovine (zlasti z ljudmi in drogami) in piratstva. Na posebnih področjih kriznega upravljanja in preprečevanja kriz bi morali celini skupaj vzpostaviti sistem, ki bi omogočal stalna posvetovanja v celotnih kriznih ciklih, od zgodnjega opozarjanja do odprave posledic. V sodelovanju z Združenimi narodi bi si morali skupaj prizadevati izboljšanje finančne in operativne zmogljivosti Afriške unije, regionalnih gospodarskih skupnosti in regionalnih mehanizmov za preprečevanje konfliktov, ter za načrtovanje, uvajanje in upravljanje operacij v podporo miru.

(13) Spodbujanje upravljanja, demokracije, pravne države in človekovih pravic v političnih in gospodarskih razsežnostih na vseh ravneh: Zavezanost EU k spoštovanju in spodbujanju človekovih pravic bo ostala temeljno načelo odnosov med EU in Afriko ter se bo še naprej zrcalila v naših sporazumih. Civilna družba in zasebni sektor se morata vedno bolj vključevati v krepitev upravljavskih agend v vseh sektorjih, kar bo pomagalo ustvariti boljše pogoje za vključujočo in trajnostno rast. Nova platforma Afrike in EU za dialog o upravljanju in človekovih pravicah je v tem smislu koristen instrument. Sodelovanje na področju gospodarskega in globalnega upravljanja je treba poglobiti tudi z obravnavanjem preglednega, trajnostnega upravljanja naravnih virov in prihodkov ter boja proti goljufijam, korupciji in nezakonitemu begu kapitala. Obe strani si morata prizadevati za reformo večstranskega sistema demokratičnega upravljanja in človekovih pravic ter mednarodnih organizacij.

(14) Krepitev legitimnosti in učinkovitosti večstranskih institucij : Celini morata oblikovati skladno vizijo o vzajemni podpori pri spodbujanju skupnih interesov, učinkovitejšem oblikovanju svojih vlog na svetovni ravni ter sodelovanju na sedanjih in prihodnjih mednarodnih pogajanjih, da bi rezultati zrcalili njune politične in strateške prednostne naloge. EU bo še naprej podpirala politične pobude, da Afrika dobi ustrezno vlogo v ključnih mednarodnih organizacijah, institucij in forumih v okviru prihajajočih reform (Združeni narodi, mednarodne finančne institucije, G-8 in G-20, Svetovna trgovinska organizacija, Svetovna zdravstvena organizacija). Hkrati bo EU nadaljevala sodelovanje s svojimi afriškimi partnerji, da bi zagotovila sprejetje resolucije Generalne skupščine ZN, ki bi omogočila novim predstavnikom EU, da v skladu z Lizbonsko pogodbo učinkovito sodelujejo v delu Generalne skupščine ZN.

(15) Obvladovanje posledic podnebnih sprememb in degradacije okolja , priznavanje pomembnosti vloge, ki jo imajo v tem okviru biotska raznovrstnost in ekološke storitve. V obdobju po podnebni konferenci v Københavnu bo dialog med EU in Afriko ključnega pomena za oblikovanje skupne vizije za pogajanja glede Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), pri čemer bo treba premostiti stališča s konference v Cancunu in po njej, da se doseže sklenitev pravno zavezujočega sporazuma. Pri tem bo izrednega pomena povečanje prizadevanj za uskladitev stališč Afriške unije, njenih držav članic, regionalnih gospodarskih skupnosti in Novega partnerstva za razvoj Afrike (NEPAD). Partnerstvo na področju podnebnih sprememb bo ostalo platforma za izvajanje skupnih vodilnih pobud, kot so globalno zavezništvo proti podnebnim spremembam (Global Climate Change Alliance), afriški koncept podnebnih informacij za razvoj v Afriki (CLIMDEV Africa), zelena stena za Saharo (Great Green Wall for the Sahara) in pobuda Sahel v sinergiji z drugimi partnerstvi. Izvajal se bo tudi dialog o trajnostnem upravljanju naravnih virov, sporazumih glede gozdarske zakonodaje in projektov ter skupni politiki za zmanjšanje tveganja nesreč.

3. EU-AFRIKA: POGLED V PRIHODNOST

(16) Skupna strategija EU-Afrika je zato postavila uspešni pravni red, ki ga je treba ohraniti. Vendar je treba zaradi velikih izzivov, s katerimi se celini spopadata, naše partnerstvo razvijati naprej.

(17) Za dolgotrajen razvoj se je treba bolj posvetiti vprašanju, kako lahko razvojno sodelovanje pomaga ustvariti pogoje, ki bodo omogočili vključujočo in trajnostno rast. Prevladujoča tema tretjega srečanja na vrhu EU-Afrika o „rasti, naložbah in odpiranju novih delovnih mest“ bo zaznamovala sodelovanje med celinama ter poskrbela za dolgoročno usmeritev ukrepanja na teh področjih. Ta tema je dobro usklajena s prednostnimi nalogami iz strategije Evropa 2020 in z zeleno knjigo o okrepitvi učinka razvojne politike EU, ki bo predstavljena sočasno s tem sporočilom.

(18) Zaradi zagotavljanja vključujoče in trajnostne rasti bi morale biti pri sodelovanju v prihodnjem desetletju med drugim v ospredju intenzivne dejavnosti z velikim učinkom, ki so lahko finančni vzvod pri uresničevanju ogromnega kombiniranega potenciala, ki ga ima naše partnerstvo. Komisija v zeleni knjigi navaja, da bi morala EU razmisliti o novih skupnih strategijah za vključujočo in trajnostno rast v partnerstvu s posameznimi ali regionalnimi skupinami držav, pri tem pa vključiti tudi zainteresirane strani iz zasebnega sektorja in organizacije civilne družbe. To vprašanje je zlasti pomembno glede na partnerstvo EU-Afrika.

(19) Cilj vključujoče rasti bi moral podpirati pobude EU in Afrike za široko zasnovano in uravnoteženo rast ter povečanje naložb, ki pomagajo zmanjševati revščino in neenakost.

- Zaradi prizadevanj za vzpostavitev gospodarstev z visoko stopnjo zaposlenosti, ki spodbujajo socialno kohezijo, se bodo spodbujale pobude za razširitev socialne zaščite na najbolj ranljive, za začetek dialoga na več ravneh, zlasti o neformalnih gospodarskih vprašanjih, za krepitev upravljanja trga dela ter za podporo usklajevanju zaposlovalnih okvirov in okvirov socialne zaščite na regionalni ravni v Afriki.

- Boljše zagotavljanje storitev in infrastrukture je drugo pomembno vprašanje za močnejše delovanje zasebnega sektorja; sem spadata tudi rast in zaposlovanje. Dostopne, cenovno ugodne in zanesljive osnovne storitve, zlasti v prometu, zdravstvu, komunikacijah in financah, so glavni predpogoji za rast in razvoj vseh drugih sektorjev gospodarstva. Partnerstvo med Afriko in EU na področju infrastrukture zagotavlja strateški okvir za izgradnjo manjkajočih povezav v Afriki, ki ga podpira skrbniški sklad za infrastrukturo kot inovativni instrument za združevanje nepovratnih sredstev in posojil. EU si bo še naprej prizadevala za zmanjševanje infrastrukturnih vrzeli, in sicer z okrepitvijo poudarka na energetiki, informacijski in komunikacijski tehnologiji ter vodovodni in prometni infrastrukturi, hkrati pa bo spodbujala vlogo zasebnega sektorja kot glavnega gibala financiranja rasti in infrastrukture. Poleg tega se bodo še naprej podpirale pobude za boljše zakonodajne in pravne okvire na nacionalni in regionalni ravni, da bi se ustvarili pogoji za naložbe in pravilno delovanje trgov.

- Sodelovanje na področju znanja, inovacij in podjetništva je treba okrepiti zaradi njegove edinstvene možnosti, da omogoči hiter razvoj Afrike in konkretno vpliva na vse sektorje družbe in gospodarstva. Na področju znanosti in tehnologije bo glavni cilj razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ter cenovno dostopnih e-storitev v Afriki. Na področju vesolja se bodo tudi v prihodnje spodbujale pobude, kot sta „GMES in Afrika“ ali satelitska navigacija (EGNOS in Galileo). Na področju visokošolskega izobraževanja in usposabljanja se pričakuje, da bodo programi, kot so Erasmus Mundus, Media Mundus, Edulink Nyerere, Mladi v akciji, Marie Curie ali Usklajevanje izobraževalnih struktur, prispevali k agendi za pametno in vključujočo rast, svoj prispevek pa naj bi dalo tudi sodelovanje med strokovnjaki na področju kulture. Med ustanavljanjem vseafriške univerze bo EU spodbujala izmenjavo najboljših praks z Evropski inštitutom za inovacije in tehnologijo o tem, kako v celoti vključiti trikotnik znanja (izobraževanje, gospodarstvo in raziskave).

- Sodelovanje na področju migracij in mobilnosti se bo osredotočalo na načine za zagotovitev zakonite migracije, vključno s krožno migracijo, v neposredni povezavi z zahtevami trga dela in zaposlitvenimi možnostmi na obeh celinah. Prav tako bo namenjeno zmanjšanju nezakonitih migracijskih tokov in reševanju vprašanja posebno ranljivih skupin, kot so begunci, prosilci za azil in mladoletniki brez spremstva. Obravnavalo bo tudi izziv, kako afriško diasporo učinkoviteje vključiti v proces razvoja. V zvezi s tem se bodo spodbujale tudi pobude, kot so afriški inštitut za nakazila v domovino (African Remittances Institute), center za spremljanje migracij (Migration Observatory), pobuda za vključitev diaspore (Diaspora Outreach Initiative) in pobuda za preprečevanje trgovine z ljudmi.

(20) Cilj trajnostne rasti bi moral podpirati pobude EU in Afrike na področju razvoja učinkovitih, okolju prijaznih in konkurenčnih gospodarstev.

- Vsi vidiki regionalnega povezovanja so močno gibalo stabilnosti, rasti in razvoja. Številne afriške države si delijo skupne vire, kot so naravni viri, in se srečujejo z enakimi izzivi, kot so pomanjkanje infrastrukture ali nizka produktivnost kmetijstva. Povezovanje je lahko v obojestransko korist in lahko spodbudi nastanek pozitivno naravnanega programa reform, okrepljenega sodelovanja in izboljšane varnosti. Regionalno povezovanje lahko pomaga afriškim državam, da izkoristijo prednosti ekonomije obsega, močnejše konkurence ter več domačih in tujih naložb. Trgovina deluje tudi kot katalizator za dejavnosti v zasebnem sektorju in naložbe, saj prispeva k ugodnemu okolju za naložbe in zagotavlja dostop do trgov in bistvenih vložkov. Vodeno odpiranje trga, ki upošteva potrebe in zmogljivosti razvijajočih se gospodarstev in temelji na ustreznih nacionalnih politikah ter ima ustrezno podporo, je dalo vidne rezultate po vsem svetu. V zvezi s tem lahko trgovinski sporazumi pripomorejo k izboljšanju gospodarskega upravljanja, tako da prispevajo k oblikovanju stabilnega regulativnega okvira za gospodarstvo. EU zato ostaja zavezana nadaljnjemu poglabljanju dolgoletnih trgovinskih odnosov z Afriko, da bi prispevala k njenemu dolgoročnemu razcvetu in blaginji, zlasti s sklepanjem sporazumov o gospodarskem partnerstvu.

- Surovine so nedvomno področje, na katerem bo sodelovanje v vzajemno korist pri spodbujanju trajnostnega razvoja in dobave surovin . Skupno sodelovanje se lahko spodbuja in razširi na zasebni sektor, da bi se ustvarile priložnosti, koristne za obe celini, na primer na podlagi sporočila Komisije o surovinah in dokumenta Komisije Afriške unije o viziji Afrike na področju rudarstva za obdobje do leta 2050 („Africa Mining Vision 2050“). Posebni ukrepi se bodo osredotočali na upravljanje (vključno z EITI, tj. pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji), infrastrukturo in naložbe ter geološka znanja in spretnosti. Trajnostna poraba in proizvodnja se opirata tudi na mala in srednja podjetja, da bi se povečala učinkovitost virov za okolju prijaznejšo proizvodnjo in razvila bolj konkurenčna podjetja. Na podlagi afriških pobud, kot je 10-letni okvirni program Afriške unije o trajnostni porabi in proizvodnji, se lahko šteje, da program SWITCH za Afriko podpira dolgoročno trajnostno gospodarsko rast in konkurenčnost.

- V zvezi s kmetijstvom se bo sodelovanje med EU in Afriko nadaljevalo v okviru celostnega razvojnega programa za afriško kmetijstvo. Prednost bodo imeli stopnjevalni pristopi za male kmete, ki so trajnostni in ekološko učinkoviti ter spoštujejo različne funkcije kmetijstva. Geografske označbe in ekološko kmetovanje so področja za nadaljnjo razpravo s Komisijo Afriške unije. Lahko bi se proizvajali pridelki visoke vrednosti, kar bi povečalo trajnostno proizvodnjo pri malih kmetih s potencialom za ustvarjanje delovnih mest in prihodkov za podeželsko prebivalstvo, hkrati pa bi se zagotavljale okoljske storitve in prispevalo bi se k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi ublažitvi. Enak pristop se bodo uporabljal na področju ribištva. Poleg tega mora EU podpirati razvoj mednarodno sprejetih načel za odgovorne naložbe v kmetijska zemljišča. Prav tako mora spodbujati vlade v državah partnericah, organizacije kmetov in druge zainteresirane strani, da sprejemajo premišljene odločitve, ki zagotavljajo trajnost tujih naložb za čim večje socialne, gospodarske in okoljske koristi za državo. Sodelovanje med EU in Afriko se bo nadaljevalo tudi na področju uskladitve razdrobljenih sanitarnih in fitosanitarnih okvirov. Ustrezno pozornost je treba nameniti tudi spodbujanju odgovornih ribolovnih praks in upravljanju ribištva , uvedbi ukrepov za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter za zagotavljanje popolne sledljivosti ribiških proizvodov.

- V zvezi s trajnostno energijo in njeno učinkovito rabo postavlja zelena knjiga, ki je predstavljena sočasno s tem sporočilom, vprašanje skupnega delovanja EU in držav v razvoju ter/ali regionalnih skupin v okviru obstoječih partnerstev, da bi se začeli izvajati konkretni skupni programi za postopno zagotovitev trajnostne energije celotnemu prebivalstvu. Takšni programi, ki vključujejo visoko stopnjo finančnih vzvodov EU za razvoj in boj proti podnebnim spremembam, EU in države v razvoju, energetsko industrijo in finančne institucije EU, bi lahko bili namenjeni določitvi časovnega načrta za skupne ukrepe in bi vključevali reforme za zaščito naložb, obdavčevanje in sodelovanje regionalnih sil. Gradili bi na obstoječih pobudah, kot so energetsko partnerstvo med EU in Afriko ali sodelovanje med Afriko in EU na področju obnovljivih virov energije.

4. Sklepna ugotovitev: utrjevanje partnerstva med EU in Afriko

(21) Spremembe v Afriki še nikoli niso bile tako hitre. Naš skupen izziv za naslednje desetletje bodo prizadevanja za resnično partnerstvo med EU in Afriko, ki ne bo temeljilo le na razvojnem sodelovanju, ampak na pomoči kot katalizatorju za vključujočo in trajnostno rast.

(22) V Lizboni sta se EU in Afrika dogovorili, da bosta delovali skupaj na podlagi skupnih vrednot, načrtov in ciljev. Obe strani morata zdaj storiti več za prenos te težnje v usklajene pristope, konkretno sodelovanje in po možnosti v usklajena stališča v organih ZN, mednarodnih finančnih institucijah in na večjih mednarodnih pogajanjih. EU bo v tem smislu bolj proaktivna do Afrike v zvezi s tem in z veseljem pričakuje, da bo Afrika sprejela to ponudbo v konstruktivnem duhu in duhu vzajemnosti.

(23) V zvezi s tem morata obe strani storiti več za odpravo sedanje razdrobljenosti okvirov politik in finančnih instrumentov za spodbujanje večje učinkovitosti in prepoznavnosti njunega sodelovanja. Poiskati je treba boljše sinergije med politikami EU, da bi se zagotovila prava „usklajenost politik za razvoj“. Zagotoviti je treba večje dopolnjevanje med politikami EU v zvezi s podsaharsko Afriko in sredozemsko regijo. Proučiti je treba okrepljeno sodelovanje med obstoječimi instrumenti EU in nacionalnimi instrumenti s prilagoditvijo ustreznih politik ter pravnih in finančnih okvirov (trenutno Evropski razvojni sklad, Evropski instrument sosedstva in partnerstva ter instrument za financiranje razvojnega sodelovanja). Okrepiti je treba upravljanje in učinkovitosti našega partnerstva, med drugim prek okrepljenega političnega dialoga in dialoga o politikah, učinkovite izvedbene strukture, aktivnega vključevanja ključnih zainteresiranih strani ter prek zagotovitve ustreznih sredstev, vključno s postopno vzpostavitvijo vseafriškega programa finančne podpore. Bistvenega pomena sta boljše notranje usklajevanje z državami članicami in učinkovitejše sodelovanje z afriškimi partnerji in novimi donatorji. Potrebna je tudi boljša komunikacija, da se izboljša ozaveščenost državljanov in poveča sodelovanje zainteresiranih strani v partnerstvu, s čimer se izboljša znanje in dojemanje skupnih prizadevanj obeh celin.

(24) Za zagotavljanje boljših rezultatov bo naslednji akcijski načrt dal prednost dejavnostim, ki:

- imajo jasno regionalno, celinsko in globalno razsežnost, ki ustreza dodani vrednosti skupne strategije;

- imajo jasno dodano vrednost, so usmerjene in racionalizirane ter krepijo dopolnjevanje in povezanost z obstoječimi pobudami in forumi ter so v skladu z afriškimi strateškimi prednostnimi nalogami, njihovimi organizacijami in strukturami ter mehanizmi na celinski in regionalni ravni;

- imajo dokazano intervencijsko kritično maso pristojnih akterjev na obeh straneh, vključno s potrebnimi političnimi, človeškimi in finančnimi viri.

(25) Med naslednjim srečanjem na vrhu morata tako Evropa kot Afrika razviti realistično vizijo svojega sodelovanja v prihodnjih letih, ki bo prenesla paradigmo „iz donatorstva v partnerstvo“ v naslednji akcijski načrt. Skupaj z Evropsko investicijsko banko in Afriško razvojno banko bosta morali opredeliti področja za projekte z velikim vplivom. Izkoristiti morata vzajemne koristi, ki zbližujejo afriške in evropske politične interese ter gospodarske prednostne naloge. To bi moralo zagotoviti ogromno priložnosti za vso milijardo in pol naših državljanov.

[1] Skupna strategija EU-Afrika temelji na 8 tematskih partnerstvih: mir in varnost; demokratično upravljanje in človekove pravice; trgovina, regionalno povezovanje in infrastruktura; razvojni cilji tisočletja; energija; podnebne spremembe; migracije, mobilnost in zaposlovanje; znanost, informacijska družba in vesolje.

[2] http://www.africa-eu-partnership.org/.