52010DC0141

[pic] | EVROPSKA KOMISIJA |

Bruselj, 9.4.2010

COM(2010) 141 konč.

DRUGO POROČILO KOMISIJE SVETU

NA PODLAGI POROČIL DRŽAV ČLANIC O IZVAJANJU PRIPOROČILA SVETA (2002/77/ES) O PREUDARNI RABI PROTIMIKROBNIH SREDSTEV V HUMANI MEDICINI

SEC(2010)399

DRUGO POROČILO KOMISIJE SVETU

NA PODLAGI POROČIL DRŽAV ČLANIC O IZVAJANJU PRIPOROČILA SVETA (2002/77/ES) O PREUDARNI RABI PROTIMIKROBNIH SREDSTEV V HUMANI MEDICINI

(Besedilo velja za EGP)

KAZALO

1. UVOD

2. POVZETEK GLAVNIH UKREPOV NA RAVNI DRŽAV ČLANIC

3. POVZETEK GLAVNIH UKREPOV NA RAVNI EVROPSKE UNIJE

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

1. UVOD

Svet je novembra 2001 sprejel Priporočilo o preudarni rabi protimikrobnih sredstev v humani medicini (2002/77/ES) (v nadaljevanju: Priporočilo). To priporočilo poziva države članice in države EGP, naj oblikujejo posebne strategije za preudarno rabo protimikrobnih sredstev, da se zajezi protimikrobna odpornost. Te strategije naj bi vključevale ukrepe glede nadzora protimikrobne odpornosti in rabe protimikrobnih sredstev, ukrepe nadzora in preprečevanja ter ukrepe glede izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja. Priporočilo poziva Komisijo, naj: olajša vzajemno izmenjavo informacij, posvetovanje, sodelovanje in ukrepanje; nadzira področja dejavnosti iz tega priporočila in predloži poročila na podlagi poročil držav članic.

Dve leti po sprejetju Priporočila je Komisija v Poročilu Svetu o izvajanju Priporočila (COM(2005)684 konč.)[1] povzela glavne ukrepe na ravni držav članic in Evropske unije. Poročilo navaja, da je večina držav članic sicer sprejela različne ukrepe, ki so bili zahtevani v Priporočilu, vendar našteva tudi številna področja iz Priporočila, na katerih so bili sprejeti le delni ukrepi, in področja, ki jim je treba nameniti dodatno pozornost:

- izvajanje nacionalnih strategij in nacionalnih akcijskih načrtov,

- vzpostavitev ustreznega medsektorskega mehanizma z ustreznimi pooblastili in sredstvi,

- sodelovanje med organi na področju zdravja ljudi in zdravja živali,

- obveščanje javnosti o ustrezni rabi protimikrobnih sredstev,

- določanje ukrepov za uveljavljanje rabe le sistemskih protimikrobnih sredstev ali antibiotikov, ki so na recept,

- ustrezno obvladovanje okužb,

- nacionalno sprejete smernice o ustreznem antibiotičnem zdravljenju.

Po tem prvem poročilu o izvajanju Priporočila so bile države članice avgusta 2008 pozvane, naj Komisiji sporočijo napredek pri izvajanju Priporočila zaradi spremljanja njegovega izvajanja. Komisija je prejela poročila vseh držav članic in ene od treh držav EGP/EFTA.

Na podlagi odgovorov so v tem drugem poročilu povzeti glavni ukrepi na ravni držav članic in Evropske unije, opravljena pa je tudi primerjava stanja leta 2008 in leta 2004, ko so bili zbrani podatki za prejšnje poročilo. V tem poročilu je posebna pozornost namenjena uporabi kazalnikov za spremljanje izvajanja akcijskega načrta. V sklepnih ugotovitvah so poudarjena področja Priporočila, ki jim je treba nameniti dodatno pozornost. Poročilo spremlja delovni dokument služb Komisije, v katerem so poročila držav članic tehnično natančneje analizirana.

2. POVZETEK GLAVNIH UKREPOV NA RAVNI DRŽAV ČLANIC

Priporočilo poziva države članice, naj oblikujejo posebne strategije za preudarno rabo protimikrobnih sredstev, da se zajezi protimikrobna odpornost. Konec leta 2008 so bile nacionalne strategije oblikovane v 16 državah, v osmih državah članicah pa so se takšne strategije pripravljale. Štiri države članice niso imele niti oblikovane strategije niti je niso pripravljale.

Glavni cilji strategij naj bi bili:

1. Vzpostavitev ali okrepitev sistemov nadzora protimikrobne odpornosti in rabe protimikrobnih sredstev.

V vseh državah, ki so predložile poročila, je vzpostavljen sistem nadzora protimikrobne odpornosti. V 18 državah je bil sistem nadzora vzpostavljen poleg sodelovanja v Evropskem sistemu za nadzor protimikrobne odpornosti (European Antimicrobial Resistance Surveillance System (EARSS)), ki zajema protimikrobno odpornost v domačem okolju in bolnišnicah.

V številnih državah članicah in državah EGP je vzpostavljena delovna povezava med nadzorom protimikrobne odpornosti in pristojnimi za preiskavo izbruha/obvladovanje bolezni, poteka pa tudi sodelovanje z veterinarskimi nadzornimi organi. Vendar je le v nekaterih državah vzpostavljena povezava z okoljskimi organi.

Večina držav je objavila nacionalna poročila o protimikrobni odpornosti in podatke dala na voljo javnosti.

Zdravstveni organi imajo dostop do podatkov o nadzoru protimikrobne odpornosti v vseh državah, razen dveh. Vendar hiter in enostaven dostop do podrobnih podatkov še vedno ni mogoč zaradi težav, ki so bile poudarjene že v prvem poročilu, kot so pravni status, lastništvo podatkov, pomanjkanje finančnih sredstev, šibka informacijska in tehnična podpora.

Glede strukture sistema nadzora, objavljanja nacionalnih poročil in delovnih povezav z nadzorom protimikrobne odpornosti pri živalih je bil v primerjavi s podatki iz leta 2003 narejen le delni napredek. Napredek pa je bil dosežen glede dostopa do podatkov o nadzoru, saj je leta 2008 v primerjavi z letom 2003 manj držav poročalo o težavah pri dostopanju do podatkov.

Skoraj vse države, ki so predložile poročila, imajo vzpostavljene nacionalne sisteme nadzora rabe protimikrobnih sredstev in antibiotikov in vse države sodelujejo v Evropskem projektu nadzora rabe protimikrobnih sredstev (European Surveillance of Antimicrobial Consumption Project (ESAC)). Primerjave z letom 2003 kažejo na dosežen napredek. Težave pri pridobivanju podatkov o uporabi protimikrobnih sredstev so odpravljene. Zbiranje kategoriziranih podatkov in povezave med podatki o protimikrobni odpornosti in rabi antibiotikov so izboljšane. Vendar v večini držav podatki niso dovolj natančni, da bi predpisovalcem zdravil omogočili ustrezno povratno informacijo. Težave so enake kot pri nadzoru odpornosti. Poleg tega je bilo le pri polovici poročil mogoče podatke o rabi razčleniti glede na indikacije in jih povezati s podatki o odpornosti. Zbiranje koristnejših podatkov o rabi protimikrobnih sredstev in praksi predpisovanja zdravil omejujejo pravni status podatkov, vključno z njihovim lastništvom, in težave s sistemi informacijske tehnologije. Poleg tega v številnih državah niso v celoti razviti kazalniki spremljanja prakse predpisovanja zdravil.

2. Izvajanje ukrepov nadzora in preprečevanja za spodbujanje preudarne rabe protimikrobnih sredstev in prispevanje k omejevanju širjenja nalezljivih bolezni.

Številne države so od prejšnjega poročila sprejele ukrepe glede prodaje protimikrobnih sredstev brez recepta. Medtem ko je okvirne podatke glede takšne prodaje za leto 2003 predložila le ena država, so podatke za leto 2008 predložile vse države. 18 držav je poročalo, da takšna prodaja ni bistven vir zlorab antibiotikov v njihovih državah. Vendar je treba opozoriti, da štiri od držav, v katerih je ocenjen delež antibiotikov, prodanih brez recepta, od 1 % do več kot 15 %, niso navedle ukrepov za uveljavljanje zakonodaje o rabi antibiotikov le na recept. Takšni ukrepi so namreč določeni v zakonodaji Evropske unije o zdravilih za uporabo v humani medicini (Direktiva 2001/83/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/27/ES).

V večini držav so bile leta 2008 sprejete nacionalne smernice o ustrezni rabi protimikrobnih sredstev, ki zajemajo večino okužb v domačem okolju, kot so vnetje srednjega ušesa, sinuzitis, vnetje žrela, doma pridobljena pljučnica, okužba sečil in meningitis. Smernice za rabo v bolnišnicah pa obstajajo le v polovici držav. Čeprav se ocene upoštevanja smernic in njihovega učinka redko izvajajo, je bil glede na leto 2003 dosežen napredek.

V 22 državah je vzpostavljen nacionalni program za bolnišnično higieno in obvladovanje okužb. V 22 državah mora biti v vsaki bolnišnici ustanovljen odbor za obvladovanje okužb. Vendar le v treh državah ta zahteva velja za domove za nego. V več kot polovici držav, ki so predložile poročila, so določene pravne zahteve ali priporočila glede števila medicinskih sester v bolnišnicah, odgovornih za obvladovanje okužb, vendar v nobeni državi ne veljajo podobne zahteve za domove za nego. Smernice za preprečevanje in obvladovanje okužb, povezanih z zdravstvom, niso na voljo samo v treh državah. V smernicah je najpogosteje obravnavan proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus (MRSA). Smernice o multirezistentnih bakterijah na splošno vedno spremljajo posebne smernice za MRSA. Smernice za domove za nego so redkejše kot za bolnišnice. V večini držav, ki so predložile poročila, se priporoča cepljenje odraslih in otrok proti Streptococcus pneumoniae .

3. Spodbujanje izobraževanja in usposabljanja zdravstvenih delavcev o protimikrobni odpornosti in ozaveščanje javnosti o pomenu preudarne rabe protimikrobnih sredstev.

Večina držav je poročala, da učni programi zdravstvenih poklicev vključujejo teme, povezane s protimikrobno odpornostjo, higieno in obvladovanjem okužb, ustrezno rabo protimikrobnih sredstev ter programi cepljenja. V 15 državah veljajo zahteve za nesponzorirano stalno izobraževanje zdravstvenih delavcev, zlasti glede higiene in ukrepov za obvladovanje okužb. Vendar te zahteve ne veljajo za vse zdravstvene poklice in ne rešujejo težav glede neustrezne rabe protimikrobnih sredstev v vsaki državi.

Šestnajst držav je izvedlo kampanje za ozaveščanje zdravstvenih delavcev o protimikrobni odpornosti, zlasti zdravnikov, v nekaterih državah pa tudi farmacevtov, medicinskih sester in veterinarjev.

V zadnjih dveh letih je 17 držav izvedlo kampanje za ozaveščanje javnosti o protimikrobni odpornosti, neustrezni rabi protimikrobnih sredstev, programih cepljenja in njihovem pomenu ter splošnih higienskih ukrepih, vendar je bil od leta 2003 dosežen majhen napredek. Te kampanje so bile namreč namenjene splošni javnosti, namesto posebnim skupinam, kot so združenja bolnikov ali bolniki.

Svet je leta 2002 priporočil, naj vsaka država čim prej vzpostavi ustrezen medsektorski mehanizem za usklajevanje izvajanja navedenih strategij na nacionalni ravni. Ta mehanizem naj bi se uporabljal za usklajevanje na nacionalni ravni ter pri izmenjavi informacij in usklajevanju med Komisijo in drugimi državami članicami.

Devetnajst držav je poročalo, da imajo vzpostavljen medsektorski mehanizem za usklajevanje, v sedmih državah pa poteka vzpostavitev takšnega mehanizma, ki naj bi se zaključila med koncem leta 2008 in letom 2010. Dve državi članici ne načrtujeta vzpostavitve tega mehanizma. Glavna izboljšava glede na zadnje poročilo je pravni status mehanizma. Medsektorski mehanizem za usklajevanje je bil leta 2008 vzpostavljen v osmih državah s sklepom vlade, v šestih pa z uredbo. Poleg tega so tri države poročale, da je bil mehanizem vzpostavljen s sklepom ministra za zdravje ali je bil obravnavan kot uradna delovna skupina. V večini držav mehanizem dejansko deluje medsektorsko in v skoraj vseh primerih učinkovito povezuje zdravstvene organe na področju humane in veterinarske medicine. Vendar je treba poudariti, da so ministrstva za zaposlovanje, okolje, raziskave in šolstvo redko zastopana, od prejšnjega poročila pa je dosežen majhen napredek glede vključevanja skupin bolnikov. Medicinske sestre in ustanove za dolgotrajno nego so zastopane v manj kot polovici mehanizmov, čeprav imajo pomembno vlogo pri zajezovanju razvoja in prenašanja protimikrobne odpornosti.

Ker zdaj prehajamo iz obdobja razvoja strategije v obdobje njenega izvajanja, vprašalnik obravnava kazalnike kot orodje za spremljanje izvajanja. Dvanajst držav je poročalo, da imajo opredeljene kazalnike za namene spremljanja. V večini primerov so uporabljeni kazalniki uspeha (za protimikrobno odpornost, rabo protimikrobnih sredstev, predpisovanje zdravil in okužbe, povezane z zdravstvom). Pet držav je navedlo, da na lokalni in nacionalni ravni uporabljajo strukturne in procesne kazalnike, kot so količina uporabljenega razkužila za razkuževanje rok, obstoj skupin za rabo antibiotikov, ocena upoštevanja navodil, nadzor nad prodajo protimikrobnih sredstev in število raziskovalnih projektov.

3. POVZETEK GLAVNIH UKREPOV NA RAVNI EVROPSKE UNIJE

Protimikrobna odpornost je še vedno prednostna naloga Komisije, ki izvaja in spodbuja številne dejavnosti na ravni Evropske unije.

Svet je junija 2009 kot odgovor na priporočila iz prvega poročila, naj se obravnava tudi širjenje rezistentnih mikroorganizmov v zdravstvenih ustanovah, in po predlogu Komisije sprejel Priporočilo o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo[2]. Cilj Priporočila je zagotoviti, da imajo vse države članice primerne in ustrezne strategije za izboljšanje varnosti pacientov v svojih sistemih zdravstvenega varstva, vključno s posebnimi predlogi za preprečevanje in obvladovanje okužb, povezanih z zdravstvom.

Ker je bila ugotovljena povezava med povečanjem protimikrobne odpornosti in rabo antibiotikov v humani in veterinarski medicini, Komisija od prvega poročila pripravlja pobude, ki bi bile primerne za obe področji.

Zato je Generalni direktorat za zdravje in potrošnike vzpostavil tehnično platformo znotraj svoje službe za izmenjavo informacij in lažje usklajevanje dejavnosti med organi javnega zdravja in zdravja živali. Cilj te skupine je spodbujanje skupnega pristopa k spremljanju protimikrobne odpornosti pri ljudeh in živalih s sodelovanjem Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropske agencije za zdravila (EMA) in Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). Na podlagi teh dejavnosti je Komisija novembra 2009 objavila Delovni dokument služb Komisije o protimikrobni odpornosti[3]. Namen tega dokumenta je obvestiti Parlament in Svet o napredku, ki ga je Komisija dosegla pri spremljanju in nadziranju protimikrobne odpornosti v humani in veterinarski medicini, in sprožiti izmenjavo mnenj o nadaljevanju in morebitnih dodatnih ukrepih. Ta skupni pristop je bil okrepljen s tesnejšim sodelovanjem različnih agencij EU, ki so dejavne na področju protimikrobne odpornosti. Po skupni zahtevi služb Komisije so ECDC, EFSA, EMA in Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja skupaj pripravili dokument o trenutnem stanju glede protimikrobne odpornosti[4].

Poleg teh pobud je za preučevanje protimikrobne odpornosti Komisija financirala številne vseevropske projekte v okviru programa javnega zdravja 2003–2007:

EARSS — cilj Evropskega sistema za nadzor protimikrobne odpornosti (European Antimicrobial Resistance Surveillance System (2003–2006)) je vzdrževati sistem nadzora in informacijski sistem, ki povezuje nacionalne mreže, in spremljati nevarnosti za zdravje v Evropi zaradi protimikrobne odpornosti www.earss.rivm.nl. EARSS se trenutno priključuje ECDC.

ESAC — cilj Evropskega projekta nadzora rabe protimikrobnih sredstev (European Surveillance of Antimicrobial Consumption (2004–2007)) je združiti zbiranje podatkov o rabi antibiotikov. Poleg tega so bili analizirani podrobni podatki o ambulantni rabi, bolnišnični rabi, rabi v domovih za nego, izvedena pa je bila tudi farmakološko-gospodarska ocena. Nekateri podatki, pridobljeni pri tem projektu, se lahko uporabijo pri oceni povezav med vzorci odpornosti in incidenco bolezni ter se lahko uporabijo kot smernice za zdravljenje http://www.esac.ua.ac.be. ESAC se trenutno priključuje ECDC.

EUCAST — Evropski odbor za preskušanje za protimikrobne občutljivosti (European Committee on Antimicrobial Susceptibility Testing (2004–2007)) spremlja odpornost patogenov na protimikrobna sredstva z določanjem skupnih referenčnih metod, ki omogočajo primerjavo in oceno podatkov o protimikrobni odpornosti po Evropi. V okviru tega projekta je bil ustanovljen Stalni odbor za evropsko preskušanje za protimikrobne odpornosti in določanje standardov. http://www.eucast.org .

BURDEN — cilj projekta Breme odpornosti in bolezni za evropskih narode (Burden of Resistance and Disease in European Nations (2007–2010)) je zagotoviti primerljive informacije o bremenu bolezni in odpornosti po Evropi in izboljšati ozaveščenost in razumevanje med oblikovalci politik in javnostjo na splošno. V projekt bo vključena tudi raziskava o MRSA v enotah intenzivne nege in splošnih bolnišničnih oddelkih www.eu-burden.info.

E-BUG PACK — Projekt Razvoj in širjenje znanja o antibiotikih in higieni (Development & Dissemination of an Antibiotic & Hygiene Education Pack (2006–2009)) za šolarje na podlagi uspešnega britanskega projekta. Cilji projekta, ki bo vključeval 9–16-letnike, so: 1. izboljšati ozaveščenost o koristih antibiotikov in njihovi preudarni rabi; 2. prikazati, kako lahko neustrezne raba škodljivo vpliva na „dobre mikrobe“ in na protimikrobno odpornost; 3. izboljšati higieno rok in poučiti o preprečevanju kapljičnih okužb, da se zmanjša širjenje dihalnih, prebavnih in kožnih okužb ter zmanjša potreba po antibiotikih.

ABS International — izvaja strategije o ustrezni rabi antibiotikov v bolnišnicah v Evropski uniji (Antibiotic Strategies (ABS) for Appropriate Use of Antibiotics in Hospitals in Member States of the European Union (2006–2008)). V projekt je vključenih devet držav članic. Cilji projekta so priprava izobraževalnih programov za nacionalne strokovnjake na področju strategij o antibiotikih in priprava standardnih organizacijskih orodij za bolnišnice za zagotovitev ustrezne rabe antibiotikov.

IPSE/HELICS — mednarodna mreža za zbiranje, analizo in širjenje veljavnih podatkov o tveganjih bolnišničnih okužb v evropskih bolnišnicah. Delovni sveženj 4 projekta še naprej podpira zbiranje podatkov, ki ga izvaja HELICS.

Komisija v okviru šestega in sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj podpira raziskovalne projekte na številnih področjih, ki so zelo pomembni za preudarno rabo protimikrobnih sredstev v humani medicini. Financira številne vseevropske projekte in se tako osredotoča na področja, kot so razvoj obravnave bolnika, temelječe na dokazih, priprava smernic za okužbe dihal in obvladovanje okužb, povezanih z zdravstvom. V zadnjem razpisu za zbiranje predlogov je bil za številne predloge zahtevan vpliv zdravljenja z antibiotiki na človeka in klinična potrditev diagnostičnih testov. Poleg okvirnih programov so protimikrobno odpornost obravnavale tudi druge podobne pobude, kot so evropske tehnološke platforme. Poleg tega skupna tehnološka pobuda za inovativna zdravila zagotavlja instrument za javno-zasebno partnerstvo, ki lahko sodeluje pri reševanju protimikrobne odpornosti.

Ukrepi Evropske unije proti protimikrobni odpornosti, ki spodbujajo preudarno rabo protimikrobnih sredstev v humani medicini, so bili od prejšnjega poročila še dodatno okrepljeni z vzpostavitvijo ECDC leta 2005.

Za oceno in spremljanje nevarnosti protimikrobne odpornosti se je nadaljevalo epidemiološko spremljanje, določeno z odločbama 2119/98/ES[5] in 2000/96/ES[6]. Dodano vrednost pomeni tudi ECDC, ki je zdaj pristojen za vodenje mrež spremljanja. ECDC objavi podatke o protimikrobni odpornosti in rabi protimikrobnih sredstev v EU v letnem epidemiološkem poročilu o nalezljivih boleznih.

Poleg tega je ECDC za krepitev sodelovanja v EU na tem področju vzpostavil mrežo nacionalnih kontaktnih točk za protimikrobno odpornost v državah članicah in državah EFTA-EGP[7]. V sodelovanju s Komisijo, drugimi agencijami EU in državami članicami izvaja tudi poseben program o protimikrobni odpornosti in okužbah, povezanih z zdravstvom. Zato bo ECDC pomagal Komisiji pri spodbujanju najboljših praks glede preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom, možnostih usposabljanja in pomoči državam članicam pri razvoju usposabljanja in učnih načrtov na področju obvladovanja okužb za osebje, ki dela na področju obvladovanja okužb, in zdravstvene delavce.

Za zagotovitev usklajenega in uravnoteženega pristopa med veterinarsko in humano medicino je bilo vzpostavljeno sodelovanje z EFSA glede nadzora protimikrobne odpornosti v okviru njenih pristojnosti. Sodelovanje z drugimi agencijami EU vključuje objavo skupne študije ECDC/EMA o potrebi po novih antibakterijskih zdravilih[8] in skupne študije ECDC/EFSA/EMA/SCENIHR o stanju glede protimikrobne odpornosti v EU[9].

Kot del pobude za ozaveščanje javnosti in izboljšanje znanja zdravstvenih delavcev je ECDC leta 2008 organiziral prvi evropski dan ozaveščanja o antibiotikih. Cilj tega letnega dogodka je ozaveščanje o tveganjih, povezanih z neustrezno rabo antibiotikov, in odgovorno ravnanje z antibiotiki.

4. SKLEPNE UGOTOVITVE

Od objave prvega poročila je bil dosežen velik napredek. Večina držav članic je sprejela različne ukrepe, ki so bili zahtevani v Priporočilu in dodatno poudarjeni v prvem poročilu o izvajanju. Vendar je na številnih področjih iz Priporočila dosežen le majhen napredek. Pomembno je, da države članice upoštevajo vse določbe Priporočila. Na podlagi ugotovitev iz tega poročila se je v prihodnje treba osredotočiti na naslednja področja:

- izboljšanje izvajanja Priporočila Sveta v državah članicah in obravnavanje naslednjih pomembnih ukrepov:

- hitro oblikovanje in učinkovito izvajanje nacionalnih strategij in nacionalnih akcijskih načrtov v vseh državah članicah in pridruženih državah ob upoštevanju Priporočila Sveta o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo;

- aktivnejše vključevanje domov za nego in predstavnikov ustanov za dolgotrajno nego pri oblikovanju akcijskih načrtov in smernic glede protimikrobne odpornosti in okužb, povezanih z zdravstvom;

- sodelovanje med organi na področju humane in veterinarske medicine glede odpornosti in rabe antibiotikov na nacionalni ravni in ravni EU, zlasti v tistih državah, kjer takšno sodelovanje še ne poteka;

- zunanja ocena nacionalnih programov;

- ukrepi za zagotovitev, da ima vsaka država članica vzpostavljen ustrezen medsektorski mehanizem z ustreznimi pooblastili in sredstvi za usklajevanje izvajanja strategij, določenih v Priporočilu. Koristno bi bilo oceniti delovanje različnih medsektorskih mehanizmov;

- spodbujanje spremljanja in ocenjevanja na ravni držav članic

- oblikovanje in uporaba kazalnikov za spremljanje izvajanja Priporočila Sveta ter ocena vpliva nacionalnih akcijskih načrtov in učinkovitosti ukrepov;

- oblikovanje mehanizmov in kazalnikov za oceno vpliva nacionalnih smernic;

- krepitev mrež nadzora protimikrobne odpornosti in rabe antibiotikov, da lahko oblikovalci politik, zdravstveni strokovnjaki in javnost lažje dostopajo do podatkov o protimikrobni odpornosti in rabi protimikrobnih sredstev;

- izboljšanje zbiranja podrobnih podatkov o rabi protimikrobnih sredstev in praksi predpisovanja zdravil;

- oblikovanje mehanizma povratne informacije o praksah predpisovanja zdravil in rabe antibiotikov za predpisovalce zdravil in nosilce odločanja;

- spodbujanje uporabe kazalnikov za spremljanje izvajanja in učinkovitosti ukrepov ter širjenje ustreznih informacij javnosti;

- izboljšanje izobraževanja zdravstvenih delavcev in javnosti na ravni držav članic

- vključevanje skupin pacientov in izvajanje načrtovanih strategij in akcijskih načrtov;

- izboljšanje nesponzoriranega trajnega izobraževanja vseh zdravstvenih delavcev v vseh državah; programi izobraževanja morajo zajemati vse vidike protimikrobne odpornosti (higieno, ustrezno rabo itd.);

- ozaveščanje vseh zdravstvenih delavcev in javnosti;

- kar najbolje izkoristiti evropski dan ozaveščanja o antibiotikih;

- sodelovanje na ravni EU in ukrepi Evropske unije

- krepitev sodelovanja pri povezovanju protimikrobne odpornosti pri ljudeh, živalih in v hrani;

- obravnavanje globalne razsežnosti protimikrobne odpornosti; ukrepi ne smejo biti omejeni na raven EU, povezave z mednarodnimi partnerji in zunanjimi ukrepi EU so tudi bistveni (tj. krepitev farmacevtskih politik in zdravstvenih sistemov v državah v razvoju);

- spremljanje vplivov rabe protimikrobnih sredstev na okolje.[pic][pic]

[1] http://ec.europa.eu/health/ph_threats/com/mic_res/com684_en.pdf.

[2] Priporočilo Sveta 2009/C 151/01 z dne 9. junija 2009 o varnosti pacientov, vključno s preprečevanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, UL C 151, 3.7.2009.

[3] Dodati sklicevanje.

[4] Dodati sklicevanje.

[5] Odločba št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 1998 o vzpostavitvi mreže epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni v Skupnosti, UL L 268, 3.10.1998, str. 1.

[6] Odločba Komisije št. 2000/96/ES z dne 22. decembra 1999 o nalezljivih boleznih, ki jih bo po Odločbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 2119/98/ES postopoma zajela mreža Skupnosti, UL L 28, 3.2.2000.

[7] Države Evropskega združenja za prosto trgovino – Evropskega gospodarskega prostora.

[8] Študija ECDC/EMA, „The Bacterial Challenge: time to react“ (Izziv bakterij: čas za odziv), september 2009, http://ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/0909_TER_The_Bacterial_Challenge_Time_to_React.pdf.

[9] Dodati sklicevanje.