52009PC0217

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 11.5.2009

COM(2009) 217 konč.

2009/0063 (COD)

Predlog

DIREKTIVA ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pristojbinah za varovanje v letalstvu

(predložila Komisija) {SEC(2009) 615 konč.}{SEC(2009) 616 konč.}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) OZADJE PREDLOGA

- Splošno ozadje

Trenutno so sistemi za povračila stroškov za varovanje v letalstvu urejeni na državni ravni in niso vedno pregledni za uporabnike. Pred določitvijo pristojbin ali spremembo sistema obračunavanja pristojbin se z uporabniki ne posvetuje sistematično na vseh letališčih EU.

- Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Na področju, na katero se nanaša predlog, ni obstoječih določb.

- Usklajenost s politiko civilnega letalstva in drugimi cilji Unije

Tretji sveženj, ki ga je Svet sprejel leta 1992, je predstavljal sklepno stopnjo liberalizacije dostopa na trg zračnega prevoza. Cilj naknadnih pobud je bila ureditev in liberalizacija pomožnih dejavnosti, kot je opravljanje storitev zemeljske oskrbe, dodeljevanje slotov in uporaba računalniških sistemov rezervacij. Skupnost je sprejela tudi zakonodajo na področju varnosti in varovanja v letalstvu, vprašanje upravljanja zračnega prometa pa rešuje z zakonodajnimi ukrepi za oblikovanje enotnega neba. Direktiva o letaliških pristojbinah zajema druge pristojbine in ne pristojbin za varovanje.

2) POSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

- Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev

Med zaslišanjem dne 17. julija 2008 se je Komisija z zainteresiranimi stranmi v sektorju zračnega prevoza posvetovala o različnih možnosti za pripravo zakonodaje Skupnosti o pristojbinah za varovanje. Komisija je z uporabo vprašalnikov za podatke in stališča zaprosila tudi države članice ter sektor.

Z nekaterimi zainteresiranimi stranmi so bili vzpostavljeni tudi dvostranski stiki zaradi nadaljnje izmenjave stališč.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Vse organizacije sektorja so poudarile, da je varovanje v letalstvu odgovornost držav in da bi zato morale države nositi tudi s tem povezane stroške. Vendar pa obvezi kritja stroškov za varovanje ni bila naklonjena nobena država članica.

- Zbiranje in uporaba strokovnega znanja in izkušenj

Zadevna strokovna področja in strokovno znanje

Opravljena je bila ocena učinka, ki je zagotovila kvantitativno in kvalitativno analizo vpliva te pobude, z namenom ovrednotiti izbrani pristop. Ta ocena učinka je bila izdelana brez sodelovanja zunanjih strokovnjakov. Vendar je DG-JRC (Generalni direktorat Skupno raziskovalno središče) izmeril učinke nekaterih izmed teh ukrepov. Opombe GD JRC so priložene v Prilogi XII k oceni učinka. Pri oceni učinka so bili uporabljeni javno dostopni statistični podatki, predvsem Eurostatovi in tisti, ki so jih predložile države članice in zainteresirane strani.

Glavne organizacije/strokovnjaki, s katerimi so bila opravljena posvetovanja

Posvetovanja so bila opravljena z vsemi glavnimi zainteresiranimi stranmi. Uporabniki prevoza in potrošniki so bili v posvetovanja vključeni prek svojih združenj.

Povzetek prejetih in uporabljenih nasvetov

Obstoj morebitnih velikih tveganj z nepopravljivimi posledicami ni bil omenjen.

Glavne sklepne ugotovitve so bile, da ima od štirih predvidenih možnosti politik, ki so bile določene kot podlaga za študijo, najboljše možnosti za uspeh in za pozitivno spremembo pri določanju pristojbin za varovanje ter v odnosu med letališči in letalskimi prevozniki v tej zadevi uveljavitev splošnega okvira, ki vsebuje splošna načela (tj. možnost 3).

- Ocena učinka

V oceni učinka so se preučile naslednje možnosti politik:

prva možnost „brez ukrepov na ravni EU“ je bila uporabljena kot merilo, s katerim so bili primerjani drugi scenariji politik;

druga možnost je vključevala scenarij, po katerem akterji na področju letalske industrije razvijejo in sprejmejo prostovoljne samourejevalne ukrepe za celotno področje EU za obravnavanje vprašanj, za katera ena od strani, tj. letalski prevozniki ali letališča, meni, da so nastala, ker ni soglasja in enotnega razumevanja, kako bi bilo najbolje obravnavati glavne sporne točke;

tretja možnost je bil akt Skupnosti o določitvi splošnega okvira, ki zahteva, da način določanja letaliških pristojbin na državni ravni odraža številna skupna načela, ki bi jih morali upravljavci letališč spoštovati;

po četrti možnosti bi varovanje letališč v celoti financirale države članice. S tem bi odpravili pristojbine za varovanje in njihove diskriminatorne vidike.

3) PRAVNI ELEMENTI PREDLOGA

- Povzetek predlaganih ukrepov

Predlog opredeljuje številna temeljna načela, ki jih morajo upravljavci letališč spoštovati pri določanju pristojbin za varovanje. Ta so:

Prepoved diskriminacije:

Sistemi obračunavanja pristojbin za varovanje v letalstvu ne bi smeli diskriminirati med prevozniki ali potniki.

Posvetovanje in izboljšave:

Med organom upravljanja letališča in letalskimi prevozniki, ki uporabljajo letališče, ali njihovimi predstavniškimi organizacijami mora potekati dialog o sistemu, ki se na letališču uporablja za obračunavanje pristojbin za varovanje, in to ne samo pri spremembah takega sistema, temveč tudi pri določanju višine teh pristojbin. Cilj te zahteve je, da obe stranki redno izmenjujeta mnenja o višini pristojbin ter vseh dejavnikih in zakonskih zahtevah, ki vplivajo na njihovo določanje.

Preglednost:

Predlagana direktiva ne vsebuje določb o načinih izračunavanja pristojbin za varovanje, ki naj se uporabljajo v vsaki državi članici. Komisija sicer priznava veliko raznolikost letaliških predpisov v različnih državah članicah, vendar pa mora upravljavec letalskim prevoznikom vseeno zagotoviti razumno količino podatkov, da je postopek posvetovanja med letališči in letalskimi prevozniki smiseln. V ta namen direktiva določa, katere informacije naj bi organ upravljanja letališča redno posredoval.

Letalski prevozniki pa naj bi posredovali podatke o napovedih prometa, nameravani uporabi flote ter sedanjih in prihodnjih zahtevah na letališču, da bo lahko organ upravljanja letališča na najboljši način uporabil svoj kapital in zmogljivosti.

Letalski prevozniki bi morali imeti pravico biti obveščeni o vseh ukrepih varovanja, ki so strožji kot zahteva pravo Skupnosti.

Navezava na stroške:

Prihodki iz pristojbin za varovanje se uporabljajo izključno za kritje stroškov varovanja.

Nadzorni organ:

Osnutek direktive, ki vsebuje načela, ki jih morajo spoštovati glavni partnerji v sektorju zračnega prevoza, tj. letališča in letalski prevozniki, ki imajo različne interese, je treba pravilno uporabljati in spoštovati na ravni držav članic. Organ, ustanovljen v vsaki državi članici, odgovoren za zagotavljanje pravilne uporabe Direktive, bi bil ustrezno zagotovilo, da se spoštujejo določila Direktive.

- Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 80(2) Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

- Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če predlog ni v izključni pristojnosti Skupnosti.

Države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga iz naslednjih razlogov.

Posamezne države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev predloga, ker sistemi obračunavanja pristojbin za varovanje in določanje teh pristojbin na posameznih letališčih v EU niso urejeni enotno. V državah članicah še naprej obstajajo različni sistemi obračunavanja pristojbin. To stanje predstavlja oviro za vzpostavitev enakih pogojev delovanja tako za letališča kot za letalske prevoznike.

Z ukrepanjem Skupnosti bodo cilji predloga lažje doseženi iz naslednjih razlogov:

Uporaba skupnega svežnja osnovnih pravil v zvezi z pristojbinami za varovanje na celotnem območju EU bo zagotovila, da bodo letalski partnerji nepristransko določali parametre za razporeditev stroškov varovanja letališča.

V državah članicah obstajajo različni sistemi obračunavanja pristojbin. Vsi sistemi ne vključujejo temeljnih načel, ki se enotno uporabljajo pri določanju pristojbin za varovanje in načrtovanju osnovnih načinov za njihovo izračunavanje. Predlagana direktiva bo omogočila tako enotno uporabo.

Predlog je omejen na opredelitev minimalnega sklopa pravil, ki jih morajo države članice in/ali upravljavci letališč upoštevati pri določanju višine pristojbin za varovanje. Predlagana direktiva ne nalaga določenega sistema obračunavanja pristojbin. Določitev takega sistema je prepuščena državam članicam.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

- Načelo sorazmernosti

Predlog upošteva načelo sorazmernosti iz naslednjih razlogov.

Predlagana direktiva ohranja možnost določanja osnovnega okvira za pristojbine za varovanje na državni ravni in prožnost letališč pri določanju svojih pristojbin za varovanje. Direktiva zagotavlja, da bodo pristojbine za varovanje uporabnikom letališč bolje obrazložene. Upravno breme držav članic in regionalnih organov, ki se ukvarjajo z določanjem ureditvenega okvira, bo omejeno na to, da bodo morale svojo obstoječo zakonodajo prilagoditi Direktivi, v kolikor ta ni skladna s temeljnimi načeli iz Direktive.

- Izbira instrumentov

Predlagani instrumenti: direktiva.

Drugi instrumenti zaradi razlogov v nadaljevanju ne bi bili primerni.

Direktiva je najbolj primerno sredstvo za ureditev pristojbin za varovanje, ker bo določila jasna, vendar temeljna načela v zvezi s pristojbinami za varovanje, ki jih bodo morali upravljavci letališč spoštovati pri uporabi in obračunavanju teh pristojbin. Prenos direktive v nacionalno zakonodajo vsake države članice bo državam članicam omogočil, da bodo v svoji nacionalni zakonodaji pod pogojem, da se določbe direktive v celoti uporabljajo, upoštevale posebne razmere v zvezi z letališči v svoji državi.

4) PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

5) DODATNE INFORMACIJE

- Korelacijska tabela

Države članice morajo Komisiji predložiti besedilo nacionalnih predpisov, s katerimi so prenesle direktivo, in tudi korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

- Evropski gospodarski prostor

Predlagano besedilo se nanaša na EGP in ga je zato treba razširiti na to področje.

2009/0063 (COD)

Predlog

DIREKTIVA ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pristojbinah za varovanje v letalstvu

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[1],

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora[2],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[3],

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe[4],

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Varovanje v letalstvu na evropskih letališčih je predvsem odgovornost držav. Vsaka država članica se sama odloči o metodah za financiranje varovanja v letalstvu. Vendar je treba vzpostaviti skupen okvir, ki bo urejal bistvene lastnosti pristojbin za varovanje in način njihovega določanja, saj ob odsotnosti takega okvira obstaja možnost, da se osnovne zahteve glede odnosov med organi upravljanja letališča in uporabniki letališča ne bi spoštovale.

(2) Pobiranje pristojbin za opravljanje navigacijskih služb zračnega prometa in storitev zemeljske oskrbe urejata že Uredba Komisije (ES) št. 1794/2006 z dne 6. decembra 2006 o določitvi skupne ureditve pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa[5] oziroma Direktiva Sveta 96/67/ES z dne 15. oktobra 1996 o dostopu do trga storitev zemeljske oskrbe na letališčih Skupnosti[6].

(3) Za uporabnike letališča je bistvenega pomena, da od organa upravljanja letališča redno dobivajo podatke o tem, kako in na kakšni podlagi se obračunavajo pristojbine za varovanje v letalstvu. Ti podatki bodo letalskim prevoznikom omogočili vpogled v stroške, nastale z zagotavljanjem storitev varovanja, in v produktivnost s tem povezanih naložb. Da bi lahko organ upravljanja letališča ustrezno ocenil zahteve glede prihodnjih vlaganj, je treba od uporabnikov letališč zahtevati, da mu pravočasno posredujejo svoje operativne napovedi, razvojne projekte ter posebne zahteve in želje.

(4) Ker se v Skupnosti uporabljajo različni načini oblikovanja in obračunavanja zneskov za kritje stroškov za varovanje, je treba uskladiti podlago za zaračunavanje teh stroškov na letališčih Skupnosti, če se stroški za varnost odražajo v pristojbinah za varovanje. Na teh letališčih morajo biti pristojbine povezane s stroški zagotavljanja varovanja ob upoštevanju morebitnega javnega financiranja stroškov za varovanje.

(5) Pomembno je zagotoviti preglednost v zvezi z ekonomskim učinkom nacionalnih ukrepov za varovanje, ki so strožji kot skupni osnovni standardi, določeni v skladu z Uredbo (ES) št. 300/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o skupnih pravilih na področju varovanja civilnega letalstva in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2320/2002[7].

(6) Neodvisen nadzorni organ v vsaki državi članici bi moral zagotavljati ustrezno in učinkovito uporabo te direktive. Organ mora imeti pri izvajanju svojih nalog na voljo vse potrebne vire glede zaposlovanja, strokovnega znanja in izkušenj ter finančnih sredstev.

(7) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepov, saj sistemov obračunavanja pristojbin za varovanje ni mogoče vzpostaviti na njihovi ravni na enoten način na celotnem območju Skupnosti in jih je zaradi obsežnosti in učinkov ukrepov lažje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvira, ki je potreben za doseganje navedenih ciljev –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Vsebina

1. V tej direktivi so določena skupna načela za obračunavanje pristojbin za varovanje na letališčih Skupnosti.

2. Ta direktiva se uporablja za vsa letališča na ozemlju, za katerega veljajo določbe Pogodbe.

Ta direktiva se ne uporablja za pristojbine, obračunane za plačilo preletnih storitev in navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1794/2006 ali za pristojbine, obračunane za plačilo storitev zemeljske oskrbe iz Priloge k Direktivi Sveta 96/67/ES.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) „letališče“ pomeni vsako zemljišče, ki je posebej prilagojeno za pristajanje, vzletanje in manevriranje zrakoplovov, vključno s pomožnimi napravami, ki se lahko uporabljajo pri teh operacijah za potrebe prometa zrakoplovov in storitev v zvezi z njimi, vključno z napravami, ki so potrebne pri komercialnih zračnih prevozih;

(b) „organ upravljanja letališča“ pomeni organ, katerega cilj je na podlagi nacionalne zakonodaje ali predpisov, da, skupaj z drugimi dejavnostmi ali brez njih, upravlja in vodi letališke infrastrukture ter usklajuje in nadzira dejavnosti različnih izvajalcev na zadevnih letališčih;

(c) „uporabnik letališča“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za prevoz potnikov, pošte in/ali tovora po zraku od ali do zadevnega letališča;

(d) „pristojbina za varovanje“ pomeni dajatev, ki je namenjena posebej za kritje vseh ali dela stroškov ukrepov varovanja, namenjenih varstvu civilnega letalstva pred nezakonitim vmešavanjem.

Člen 3

Nediskriminacija

Države članice zagotovijo, da pristojbine za varovanje ne diskriminirajo med uporabniki letališč ali letalskimi potniki.

Člen 4

Posvetovanje

1. Države članice zagotovijo, da ima organ upravljanja letališča dostop do vseh potrebnih podatkov o stroških zagotavljanja storitev varovanja v letalstvu na letališču.

2. Države članice zagotovijo, da je na vsakem letališču vzpostavljen obvezen in reden postopek posvetovanja med organom upravljanja letališča in uporabniki letališča v zvezi z delovanjem sistema obračunavanja pristojbin za varovanje in višino teh pristojbin. Tako posvetovanje se opravi vsaj enkrat na leto.

3. Organ upravljanja letališča vsak predlog za spremembo sistema obračunavanja oziroma za spremembo višine pristojbin za varovanje skupaj z razlogi za predlagane spremembe uporabnikom letališča predloži najpozneje štiri mesece pred začetkom veljavnosti. Organ upravljanja letališča se o predlaganih spremembah posvetuje z uporabniki letališča in pri dokončni odločitvi upošteva njihova stališča.

4. Organ upravljanja letališča svojo odločitev objavi najkasneje dva meseca pred začetkom veljavnosti. Če med organom upravljanja letališča in uporabniki letališča ne pride do sporazuma o predlaganih spremembah, organ upravljanja letališča svojo odločitev utemelji glede na stališča uporabnikov letališča.

Člen 5

Preglednost

1. Države članice zagotovijo, da organ upravljanja letališča vsakemu uporabniku letališča ali zastopnikom in združenjem uporabnikov letališč enkrat na leto posreduje podatke o elementih, ki so podlaga za določanje višine vseh pristojbin za varovanje, ki se zaračunavajo na letališču. Ti podatki morajo vključevati vsaj:

(a) seznam različnih storitev in infrastrukture, ki se zagotavljajo kot povračilo za obračunano pristojbino za varovanje;

(b) način izračunavanja pristojbin za varovanje;

(c) prihodke in stroške za vsako kategorijo pristojbin za varovanje, ki se obračunavajo na letališču;

(d) skupno število osebja, ki opravlja storitve, za katere se obračunavajo pristojbine za varovanje;

(e) predvideno višino pristojbin za varovanje;

(f) vsa nameravana vlaganja, ki lahko občutno vplivajo na višino pristojbin za varovanje;

2. Države članice zagotovijo, da uporabniki letališča organu upravljanja pred vsakim posvetovanjem posredujejo podatke, kakor je predvideno v členu 4, zlasti o:

(a) napovedih glede prometa;

(b) napovedih glede sestave in predvidene uporabe njihove flote;

(c) svojih razvojnih projektih na zadevnem letališču;

(d) svojih zahtevah na zadevnem letališču.

Člen 6

Ocene učinka

1. Pred sprejetjem strožjih ukrepov v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 300/2008 opravijo države članice oceno učinka glede vplivov na višino pristojbin za varovanje.

Glede strožjih nacionalnih ukrepov, obstoječih dne [dan pričetka veljavnosti te direktive], opravijo države članice oceno učinka v prehodnem obdobju treh let od začetka veljavnosti te direktive.

2. Države članice o rezultatih ocen učinkov iz odstavka 1 obvestijo Komisijo in se v skladu s členom 4 o njih posvetujejo z uporabniki letališča.

Člen 7

Vezanost pristojbin za varovanje na stroške

Pristojbine za varovanje se uporabljajo izključno za kritje stroškov za varovanje. Ti stroški se določijo s pomočjo načel računovodstva in vrednotenja, ki so splošno sprejeta v vsaki državi članici.

Države članice zagotovijo, da se upošteva zlasti:

- stroške financiranja objektov in naprav, namenjenih ukrepom varovanja, vključno s pošteno amortizacijo vrednosti teh objektov in naprav;

- izdatke za varnostno osebje in varnostno delovanje;

- dotacije in subvencije, ki jih javni organi dodelijo za namene varovanja.

Člen 8

Neodvisni nadzorni organ

1. Države članice imenujejo ali ustanovijo neodvisen organ kot svoj nacionalni neodvisni nadzorni organ, da zagotovijo pravilno uporabo ukrepov, sprejetih za uskladitev s to direktivo. Ta organ je lahko isti kot subjekt, kateremu država članica zaupa izvajanje Direktive (ES) št. 12/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o letaliških pristojbinah[8].

2. Države članice zagotovijo neodvisnost neodvisnega nadzornega organa tako, da zagotovijo njegovo pravno ločenost in funkcionalno neodvisnost od vseh organov upravljanja letališč ter letalskih prevoznikov. Države članice, ki ohranijo lastništvo ali nadzor letališč, organov upravljanja letališč ali letalskih prevoznikov, zagotovijo učinkovito strukturno ločenost urejevalne funkcije od dejavnosti, povezanih z lastništvom ali nadzorom. Države članice zagotovijo, da neodvisen nadzorni organ izvaja svoja pooblastila nepristransko in pregledno.

3. Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenu in naslovu neodvisnega nadzornega organa, o dodeljenih nalogah in odgovornostih ter o ukrepih, sprejetih za zagotovitev skladnosti z odstavkom 2.

4. Države članice zagotovijo, da se v primeru nesoglasij glede pristojbin za varovanje sprejmejo ustrezni ukrepi, da bi se:

(a) vzpostavil postopek za reševanje nesoglasij med organom upravljanja letališča in uporabniki letališča;

(b) določili pogoji, pod katerimi se nesoglasje lahko predloži neodvisnemu nadzornemu organu, ter posebej uredilo, da pritožbeni organ zavrne tiste pritožbe, za katere meni, da niso ustrezno utemeljene ali zadostno dokumentirane, ter

(c) določila merila, v skladu s katerimi se bodo nesoglasja preučila, da bi tako dosegli rešitev.

Ti postopki, pogoji in merila so nediskriminatorni, pregledni in objektivni.

5. Neodvisen nadzorni organ izda letno poročilo o svojih dejavnostih.

Člen 9

Poročilo in revizija

1. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive najpozneje štiri leta po začetku njene veljavnosti ter, če je primerno, ustrezen predlog.

2. Države članice in Komisija sodelujejo pri uporabi te direktive, zlasti pri zbiranju informacij za poročilo iz odstavka 1.

Člen 10

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [….]. Komisiji takoj predložijo besedilo navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 12

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[1] UL C , , str. .

[2] UL C , , str. .

[3] UL C , , str. .

[4] UL C , , str. .

[5] UL L 341, 7.12.2006, str. 3.

[6] UL L 272, 25.10.1996, str. 36.

[7] UL L 97, 9.4.2008, str. 72.

[8] UL L 70, 14.03.2009, str. 11.