52009DC0225

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.5.2009

COM(2009) 225 konč.

POROČILO KOMISIJE

o analizi kazni, določenih za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu v skladu z zakonodajo držav članic

POROČILO KOMISIJE

o analizi kazni, določenih za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu v skladu z zakonodajo držav članic (Besedilo velja za EGP)

UVOD

V tem poročilu se analizirajo kazni, določene za resne kršitve socialnih predpisov v cestnem prometu, ki so predpisane z zakonodajo držav članic v skladu s členom 10 Direktive 2006/22/ES[1] o minimalnih pogojih za izvajanje socialne zakonodaje v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu.

Kršitve zadevajo dve uredbi. Uredba (ES) št. 561/2006[2] o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom vsebuje zelo natančna pravila o najdaljšem času vožnje ter najkrajšem času počitka in odmorih za poklicne voznike. Uredba (EGS) št. 3821/85[3] o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu obravnava vgradnjo in uporabo tahografa.

Uredba (ES) št. 561/2006 zahteva, da države članice sprejmejo predpise o kaznih za resne kršitve obeh uredb. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne, odvračilne in nediskriminatorne.[4] Uvodna izjava 26 navedene uredbe dodatno določa, da je možnost izločitve vozila iz prometa v primeru resnih kršitev prav tako treba vključiti v skupni obseg ukrepov, ki jih lahko sprejmejo države članice. Vendar pa z Uredbo ni opredeljeno, kaj se šteje za resno kršitev.

Direktiva 2006/22/ES je prvotno vključevala Prilogo III z nepopolnim seznamom tega, kaj naj se šteje za kršitev. Prilogo III je pred kratkim z Direktivo Komisije 2009/5/ES[5] nadomestila nova priloga. Nova Priloga III vsebuje smernice za kategorizacijo kršitev obeh uredb.

Države članice so Komisijo morale obvestiti o predpisih, ki so jih sprejele glede kazni za kršitve obeh uredb.[6] Med pripravo tega poročila je 26 držav članic Komisijo obvestilo o svojih predpisih. Portugalska še ni izpolnila svojih obveznosti, zato je proti njej sprožen postopek za ugotavljanje kršitev.

VRSTE KAZNI

Nacionalni zakoni in predpisi omenjajo različne vrste kazni: denarne kazni, izločitev vozila iz prometa, prepovedi vožnje in zapor. Te kazni so lahko za voznike in podjetja različne.

Denarne kazni

Vse države članice poznajo denarne kazni za kršitve. Najvišje predpisane globe se od države do države zelo razlikujejo in se gibljejo od 58,23 EUR na Malti do 5 000 EUR in več v Avstriji, na Cipru, v Nemčiji in na Irskem. To pomeni, da je najvišja predpisana globa lahko nekajkrat višja od države do države.

To neskladje lahko delno pripišemo socialno-ekonomskim razlikam med državami članicami, zaradi katerih je ista globa za voznike in podjetja v neki državi odvračilna in sorazmerna, ne pa nujno tudi v drugi. Vendar pa to utemeljevanje ne velja, na primer, za relativno visoke kazni v Španiji in na Madžarskem.

Finska se je glede tega odločila za edinstven pristop, saj se kazen izračuna na podlagi „dnevnih glob“. Te „dnevne globe“ so med drugim odmerjene glede na dnevni dohodek in število otrok osebe, ki ji je bila kazen predpisana.

Izločitev vozila iz prometa

Kot je že zgoraj omenjeno, se uvodna izjava 26 Uredbe (ES) št. 561/2006 nanaša izključno na izločitev vozila iz prometa kot enega od ukrepov, predpisanih za resne kršitve. Ta ukrep lahko na primer zagotovi, da je čas počitka voznika ustrezen glede na določbe Uredbe (ES) št. 561/2006. Lahko pa tudi prepreči, da podjetja pridobijo konkurenčno prednost s tem, da samo plačajo globo, namesto da upoštevajo Uredbo.

Vendar je samo 15 držav članic Komisijo obvestilo, da njihova zakonodaja izrecno določa možnost izločitve vozila iz prometa (Bolgarija, Ciper, Češka, Nemčija, Danska, Grčija, Irska, Italija, Litva, Luksemburg, Poljska, Romunija, Španija, Švedska in Združeno kraljestvo).

Druge kazni

V sedmih državah članicah je v primerih resnih kršitev predpisan zapor, čeprav v nekaterih to velja samo, če globa ni plačana (Avstrija, Ciper, Danska, Francija, Irska, Luksemburg in Združeno kraljestvo).

V nekaterih državah zakonodaja vključuje tudi začasni odvzem voznikovega vozniškega dovoljenja (Bolgarija, Danska, Grčija, Italija in Združeno kraljestvo) ali vozniške kartice (Slovaška).

Več držav članic tudi uporablja višje ali strožje kazni za ponovne ali ponavljajoče se kršitve (Avstrija, Bolgarija, Francija, Italija, Slovaška in Združeno kraljestvo). Avstrijska zakonodaja na primer predpisuje zapor kot možno sankcijo zoper osebo, ki je že bila kaznovana za podobno kršitev.

Kazni za podjetja

V skladu s členom 10(3) Uredbe (ES) št. 561/2006 so podjetja odgovorna za kršitve, ki jih storijo njihovi vozniki, tudi če je bila kršitev storjena na ozemlju druge države članice ali tretje države. V zakonodaji večine držav članic (Belgija, Bolgarija, Nemčija, Danska, Estonija, Grčija, Finska, Madžarska, Irska, Italija, Litva, Latvija, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Švedska in Združeno kraljestvo) so določene različne kazni za voznike in podjetja, pri čemer so kazni za podjetja višje ali strožje od tistih za voznike.

Člen 10(4) Uredbe (ES) št. 561/2006 tudi določa, da morajo pošiljatelji, špediterji, organizatorji potovanj, glavni izvajalci, podizvajalci in agencije za zaposlovanje voznikov zagotoviti, da pogodbeno dogovorjeni načrti časa prevoza upoštevajo določbe o času vožnje in počitka. Vendar pa so ti izvajalci v transportni verigi opredeljeni v kazenski zakonodaji samo nekaj držav članic (Danska, Estonija, Finska, Poljska in Švedska). Na žalost analiza zadevnih zakonodaj ne kaže, kako se te kazni uporabljajo v praksi.

Načelo eksteritorialnosti

Člen 19(2) Uredbe (ES) št. 561/2006 je uvedel tudi načelo eskteritorialnosti: kadar pristojne oblasti države članice ugotovijo kršitev in zanjo še ni bila izrečena kazen, je pristojnim oblastem omogočeno, da izrečejo kazen tudi, če je bila kršitev storjena na ozemlju druge države članice ali tretje države. V skladu z načelom prepovedi diskriminacije mora biti kazen ista, kot če bi bila kršitev storjena na ozemlju države članice, ki je kršitev ugotovila.

Čeprav to načelo daje širši obseg izvrševanju socialne zakonodaje v cestnem prometu, pa ima lahko negativen stranski učinek, dokler bodo države članice uporabljale zelo različne kazni za iste kršitve. Prevozniki, ki so storili prekršek, bodo morda rajši plačali kazen za svoj prekršek v državi članici, v kateri so predpisane kazni zelo nizke, kot pa tvegali zelo visoko kazen v drugi državi članici. To bi jim lahko omogočilo konkurenčno prednost pred drugimi podjetji, ki upoštevajo uredbe.

NACIONALNI SISTEMI KAZENSKIH SANKCIJ

Glede na podatke, ki so jih Komisiji poslale države članice, so nacionalni sistemi kazenskih sankcij zelo različni. V glavnem jih lahko ločimo na države članice, v katerih zakonodaja ne opredeljuje razlik med različnimi kršitvami, ter države članice, v katerih zakonodaja loči med posameznimi kršitvami in zanje uporablja različno visoke kazni.

Sistemi enakega obravnavanja pri izreku kazni

Zakonodaja v nekaterih državah članicah določa samo najvišje in včasih najnižje višine kazni, ki se izrekajo za kršitve na splošno. Zato ni mogoče analizirati kazni za resne kršitve. Nekatere države članice so Komisijo obvestile samo o teh najvišjih in včasih najnižjih stopnjah (Avstrija, Češka republika, Irska, Luksemburg in Združeno kraljestvo). Na Malti za kršitve velja enotna globa (58,23 EUR).

Sistemi različnega obravnavanja pri izreku kazni

V drugih državah članicah zakonodaja loči vsaj nekaj različnih vrst kršitev in za te izreka različne kazni. Treba je pripomniti, da vse države članice, ki uporabljajo različne kazni za različne kršitve, ne določajo različne višine globe za iste vrste kršitev.

Kršitve določb Uredbe (ES) št. 561/2006 o času vožnje in počitka

V nekaterih državah članicah, v katerih je sistem diferenciran, zakonodaja vključuje podroben sistem kategorizacije kršitev časa vožnje in počitka v skladu z Uredbo (ES) št. 561/2006. Zakonodaja loči med dvema ali več stopnjami iste vrste kršitve, pri čemer je za vsako stopnjo določena različna globa. S predpisi je na primer določena višja kazen za prekoračitev dnevnega časa vožnje za dve uri kot za prekoračitev dnevnega časa vožnje za samo eno uro.

Razpredelnica v Prilogi I je bila narejena na podlagi podatkov, ki jih je prejela Komisija. V njej so za države članice, v katerih je izrek kazni diferenciran, primerjane globe, izrečene za kršitve členov 6 do 8 Uredbe (ES) št. 561/2006, kot so določene v novi Prilogi III k Direktivi 2006/22/ES.

Prav tako pa kaže razlike v zneskih glob, ki jih uporabljajo različne države članice. V skrajnih primerih so najvišji zneski za posamezne kršitve lahko več kot desetkrat višji od države do države. Prekoračitvi dnevnega časa vožnje za več kot dve uri lahko v Španiji sledi globa do največ 4 600 EUR, medtem ko je v Grčiji najvišja globa 400 EUR.

Tudi opredelitev stopenj je drugačna v različnih državah članicah. Meje so izražene ali v minutah oziroma urah ali v odstotkih. Nekatere države članice poznajo samo dve različni stopnji, na primer Estonija, Francija in Slovaška. Druge pa poznajo več stopenj, na primer Madžarska, v kateri je določenih pet stopenj prekoračitve dnevnega časa vožnje: za 5 %, za 5 do 10 %, za 10 do 15 %, za 15 do 20 % ali za več kot 20 %.

Španska zakonodaja na primer določa različne kazni za vsako uro prekoračitve časa vožnje v obdobju dveh tednov, ki je z Uredbo (ES) št. 561/2006 omejen na 90 ur: času vožnje, daljšemu od 110 ur, sledi kazen 1 580 EUR, času vožnje, daljšemu od 111 ur, pa kazen 1 620 EUR, za obe kršitvi se izreče tudi izločitev vozila iz prometa.

Kadar sta s predpisi opredeljeni več kot dve stopnji kršitve, kazni naraščajo ali premočrtno ali naraščajoče. Na Nizozemskem je na primer kazen za prekoračitev tedenskega časa vožnje 110 EUR na uro, medtem ko je v Grčiji kazen za prekoračitev dnevnega časa vožnje za dve uri več kot dvakrat višja od prekoračitve za eno uro.

Belgija ima poseben sistem izreka kazni za prekoračitev dnevnega časa vožnje in neprekinjenega časa vožnje, ki upošteva dva dejavnika. Pri dnevnem času vožnje je višina kazni določena glede na najdaljše obdobje počitka med obdobjem dnevnega časa vožnje. Zato je za prekoračitev dnevnega časa vožnje za več kot štiri ure določena višja kazen (450 EUR), ko je neprekinjen čas počitka voznika krajši od treh ur, kot pa ko je neprekinjen čas počitka voznika šest ur (310 EUR).

Kjer zakonodaja držav članic tako loči med kršitvami, je mogoče sklepati o tem, kaj štejejo kot resne kršitve. Zato lahko ugotovimo, da predpisi o kršitvah časa vožnje in počitka od države do države niso tako različni, ko gre za ugotavljanje stopnje resnosti kršitev, čeprav so med njimi manjše razlike. Za ponazoritev teh razlik je za kršitev, ki je v skladu z novo Prilogo III k Direktivi 2006/22/ES kategorizirana kot manjša kršitev predpisov o odmorih, v Belgiji predpisana nižja kazen kot za manjšo kršitev dnevnega časa počitka; na Nizozemskem je za obe kršitvi predpisana ista kazen, na Poljskem pa je kazen višja.

Vendar pa na splošno velja, da daljša kot je prekoračitev najvišjega dnevnega časa vožnje oziroma krajši kot je najkrajši čas počitka, resnejša je kršitev.

O razlikah govorimo zlasti v dveh vidikih: različnih stopnjah različnih kazni in višinah glob, ki so določene za kršitve. Kot je zgoraj navedeno, se določanje stopnje kršitve bistveno razlikuje, in sicer glede tega, ali temelji na osnovi ur/minut ali odstotkov, hkrati pa je različno tudi število samih stopenj. Glede višine kazni so razlike zelo jasne in so prikazane v Prilogi I.

Kršitve Uredbe (EGS) št. 3821/85 (uredba o tahografu)

Čeprav se predpisi držav članic glede kršitev Uredbe (ES) št. 561/2006 ne ločijo bistveno glede tega, kaj je resnejša kršitev, pa je stanje glede kršitev Uredbe (EGS) št. 3821/85 drugačno.

Kjer so v zakonodaji držav članic določene različne kategorije kršitev, se te običajno bistveno razlikujejo od države do države in tudi od kategorizacije v skladu z novo Prilogo III k Direktivi 2006/22/ES. Iz dodatnih podatkov, ki so jih predložile države članice, izhaja, da so med njimi bistvene razlike ne samo v višini predpisanih glob, temveč tudi v kategorizaciji kršitev.

Preglednica v Prilogi II kaže te razlike pri kategorizaciji. Za nekatere kršitve, ki so v skladu z Direktivo 2006/22/ES „zelo resne“, so nekatere države članice poročale o najnižji višini kazni za kršitev Uredbe (EGS) št. 3821/85. Primer tega je, ko ima voznik več kot eno veljavno vozniško kartico (kršitev G7 v Prilogi III k Direktivi 2006/22/ES). V takih primerih je v Estoniji, Bolgariji in Litvi predpisana najnižja kazen. Drugi taki primeri so, če preklopni mehanizem tahografa ni pravilno uporabljen ali če voznik ni zmožen predložiti zapisov vozniške kartice, če jo ima (kršitvi G22 oziroma I4).

Po drugi strani pa za veliko večino kršitev, ki se v skladu z Direktivo 2006/22/ES štejejo za manjše kršitve, večina držav članic ne uporablja svojih najnižjih kazni. Tako na primer pri vozniku, ki nima dovolj papirja za izpise, kar je kršitev, ki se v skladu z Direktivo 2006/22/ES (kršitev G5) šteje za manjšo kršitev, Madžarska uporablja najvišjo višino globe.

Kategorizacija kršitev je v večini držav članic podobna samo pri kršitvah, ki vključujejo goljufije pri tahografih (kršitve od J1 do J3), in primerih, ko podjetja ne hranijo tahografskih vložkov (kršitvi G6 in G10), pri čemer se za te zelo resne kršitve uporabljajo najvišje kazni.

Podobno kot za Uredbo (ES) št. 561/2006 velja tudi za kršitve Uredbe (EGS) št. 3821/85, da je višina glob, ki se izrekajo, zelo različna, vključno z najvišjimi izrečenimi globami. Zloraba tahografa se na primer v Litvi kaznuje z globo do največ 586 EUR, na Poljskem pa z 2 460 EUR, čeprav je v obeh primerih izrečena najvišja globa. V drugih državah je globa lahko še višja: v Španiji je globa za take kršitve 4 601 EUR, v Italiji največ 6 232 EUR in v Franciji do 30 000 EUR (ob dodatni možnosti zapora za največ 1 leto).

Zato lahko za kršitve Uredbe (EGS) št. 3821/85 ugotovimo, da ne samo, da se od države do države bistveno razlikuje višina globe, ki se izreka za resne prekrške, ampak tudi kategorizacija, torej opredelitev tega, kaj se šteje za resno kršitev.

UGOTOVITVE

Predpisi o kaznih za resne kršitve socialne zakonodaje se med državami članicami zelo razlikujejo glede na vrsto kazni, višino glob in kategorizacijo kršitev.

Čeprav vse države članice za kršitve izrekajo globe, pa v vseh na primer ni predpisana izločitev vozila iz prometa ali zapor. V nekaterih državah članicah je možen ukrep odvzem voznikovega vozniškega dovoljenja ali vozniške kartice.

Pri preučevanju kategorizacije različnih vrst ali stopenj kršitev v državah članicah je stanje še bolj zapleteno. Višine glob se močno razlikujejo od države do države, v skrajnih primerih je razmerje celo 1 : 10. Te razlike lahko samo delno pripišemo socialno-ekonomskim razlikam, zaradi katerih je ista globa v neki državi odvračilna in sorazmerna, v drugi pa ne nujno.

Čeprav je za kršitve časa vožnje in počitka precej jasno, katere kršitve naj se štejejo za resnejše od drugih, pa se kategorizacija kršitev bistveno razlikuje od države do države pri kršitvah Uredbe (EGS) št. 3821/85. Nekatere kršitve se v neki državi štejejo za resne kršitve, v drugi pa nujno.

Ne samo to, tudi kazni, ki se izrekajo za kršitev pravil Uredbe (EGS) št. 3821/85, v mnogih državah članicah ne ustrezajo smernicam Skupnosti o kategorizaciji kršitev v skladu z Direktivo Komisije 2009/5/ES o spremembi Priloge III k Direktivi 2006/22/ES.

Zato je voznikom in podjetjem, ki se ukvarjajo z mednarodnim prevozom, zelo težko dati jasno sporočilo o resnosti morebitnih kršitev, če ne upoštevajo nekaterih določb Uredbe (ES) št. 561/2006 in Uredbe (EGS) št. 3821/85, saj jim kazni, ki jim grozijo v različnih državah članicah, dajejo nasprotujoče povratne informacije.

Komisija meni, da je stanje, ki izhaja iz odločitev zakonodajalcev, nezadovoljivo glede enakih pogojev za voznike in podjetja. Nova Priloga k Direktivi 2006/22/ES, ki je bila uvedena z Direktivo Komisije 2009/5/ES, daje podlago za enako razlago tega, kaj naj se šteje za resno kršitev in kaj ne. Komisija države članice spodbuja, naj sprejmejo potrebne korake, da tako zagotovijo bolj usklajeno uporabo socialnih predpisov v cestnem prometu in izboljšajo upoštevanje socialnih pravil v cestnem prometu.

Komisija se bo še naprej ukvarjala s tem vprašanjem, zlasti bo podpirala dialog med državami članicami o nacionalni razlagi in uporabi socialnih pravil v cestnem prometu prek odbora, predvidenega z Uredbo (ES) št. 561/2006, in ob upoštevanju omejitev pristojnosti, ki so jih Komisiji določile države članice in zakonodajalci.

PRILOGA I

Pregled kazni, ki se izrekajo za kršitve členov od 6 do 9 Uredbe (ES) št. 561/2006 v državah članicah, ki v svoji zakonodaji predpisujejo različne kazni za različne stopnje kršitev

resna kršitev |

manjša kršitev |

PRILOGA III

Pregled pravnih aktov držav članic

DRŽAVA ČLANICA | ZAKONODAJNI AKTI |

Avstrija | 57. Bundesgesetz, mit dem das Kraftfahrgesetz 1967 geändert wird (28. KFG Novelle) |

Belgija | Arrêté royal du 27 Avril 2007, Moniteur Belge du 7 Mai 2007 |

Bolgarija | Poglavje 8 Zakona o cestnem prometu |

Ciper | Zakon o spremljanju časov vožnje in počitka za voznike določenih vozil iz leta 2007 (Zakon 86(I)/2007) |

Češka | Odstavek 35 Zakona št. 111/1994 Coll. o cestnem prometu, kakor je bil spremenjen, in Zakon št. 200/1990 Coll. o prekrških, kakor je bil spremenjen |

Nemčija | Fahrpersonalgesetz (kakor je bil spremenjen 6.7.2007) |

Danska | Odredba o predpisih glede časa vožnje in počitka v cestnem prometu BEK št. 328 z dne 28.3.2007, prečiščeno besedilo Zakona št. 1100 z dne 8.11.2006 |

Estonija | Spremembe in dopolnitve Zakona o prometu, ki ga je parlament Estonije sprejel dne 20. septembra 2007 |

Grčija | Zakon 3446/2006 o organizaciji in delovanju oblasti glede nadzora vozil v cestnem prometu – spremembe in dopolnitve glede prevoza potnikov in druge določbe (Uradni list 49/A) |

Španija | Resolution of 19 April 2007 (BOE 10-05-2007) and Ley 16/1987 de 30 de Julio, de ordenacion de los transportes terrestres |

Finska | Zakon o cestnem prometu in zakon o vozilih |

Francija | Contraventions: Article R48-0 du code de procédure pénale et le décret n° 86/1130 du 17 octobre modifié Délits: Ordonnance 58/1310 du 23 décembre 1958 modifié |

Madžarska | Odstavek 20(1) Zakona št. 1/1988, kakor je bil nazadnje spremenjen, in odstavek 1 vladne uredbe 557/2007 (III.31) |

Irska | Uredbe Evropske skupnosti (cestni promet) (pogoji dela in varnost v cestnem prometu) iz leta 2008 (S. I. št. 62 iz leta 2008) |

Italija | Cestnoprometni zakonik in zakon 286/2006 z dne 29.11.2006 |

Litva | Člena 142 in 1424 litovskega zakonika o upravnih prekrških |

Luksemburg | Règlement grand-ducal du 23 mars 2007 |

Latvija | Zakonik o upravnih prekrških |

Malta | Uredbe o vozilih na motorni pogon (cestni tovorni promet) (65.19) |

Nizozemska | Predpisi o politiki glede izrekanja glob v skladu z Zakonom o delovnem času (delavci v prevozu) in Uredba o delovnem času (cestni promet) |

Poljska | Zakon o cestnem prometu z dne 6. septembra 2001 Zakon z dne 29. julija 2005 o digitalnem tahografu |

Portugalska | Še niso sprejeti |

Romunija | Ordonanta de govern Nr 37/2007 |

Slovenija | Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih |

Slovaška | Zakon o delovnem času v prevozni dejavnosti |

Švedska | Odlok (2004:865) o času vožnje, času počitka in tahografu itd. |

Združeno kraljestvo | Poglavje VI Zakona o prevozu iz leta 1968 (kakor je bil spremenjen) |

[1] Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu, UL L 102, 11.4.2006, str. 35.

[2] Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85, UL L 102, 11.4.2006, str. 1.

[3] Uredba Sveta (EGS) 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu, UL L 370, 31.12.1985, str. 8.

[4] Člen 19(1) Uredbe (ES) št. 561/2006.

[5] Direktiva Komisije št. 2009/5/ES z dne 30. januarja 2009 o spremembi Priloge III k Direktivi 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu, UL L 29, 31.1.2009, str. 45.

[6] V skladu s členom 19(1) Uredbe (ES) št. 561/2006.

[7] V skladu z Direktivo Komisije 2009/5/ES o spremembi Priloge III k Direktivi 2006/22/ES; ZRK = zelo resna kršitev, RK = resna kršitev, MK = manjša kršitev.

[8] Madžarska: ker kategorizacija temelji na podlagi odstotkov, kategorije ne ustrezajo popolnoma usklajeni kategorizaciji.

[9] Slovenija: globe, predpisane za voznike.

[10] V skladu z Direktivo Komisije 2009/5/ES o spremembi Priloge III k Direktivi 2006/22/ES; ZRK = zelo resna kršitev, RK = resna kršitev, MK = manjša kršitev.