52009DC0215

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 5.5.2009

COM(2009) 215 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Prispevek k trajnostnemu razvoju: vloga pravične trgovine in nevladnih sistemov zagotavljanja trajnosti, povezanih s trgovino

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU

Prispevek k trajnostnemu razvoju: vloga pravične trgovine in nevladnih sistemov zagotavljanja trajnosti, povezanih s trgovino

KAZALO

1. Uvod 3

2. Razvoj pravične trgovine od leta 1999 4

3. Uporaba meril trajnosti 5

4. Politični vidiki 6

4.1. Prispevek k trajnostnemu razvoju 6

4.2. Zasebni sistemi zagotavljanja trajnosti v trgovini in STO 8

4.3. Javna naročila 8

4.4. Podpora EU 9

5. Začasni sklepi: javni organi in pravična trgovina ter drugi zasebni sistemi zagotavljanja trajnosti v trgovini 10

PRILOGA I 11

PRILOGA II 13

PRILOGA III 14

PRILOGA IV 16

PRILOGA V 17

1. UVOD

To sporočilo obravnava trenutno stanje na področju pravične trgovine in drugih nevladnih (tj. zasebnih) sistemov zagotavljanja trajnosti v trgovini. Komisija se že dolgo zaveda, da lahko potrošniki z odločitvami pri nakupovanju prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Sporočilo je odziv na vse večji interes na politični ravni in naraščajoče povpraševanje potrošnikov v EU po izdelkih pravične trgovine in podobnih izdelkih. Evropski parlament se je leta 2006 na to vprašanje politično odzval s poročilom o pravični trgovini in razvoju[1]. Navedeno poročilo poudarja potrebo po izboljšanju ozaveščenosti potrošnikov in opozarja na nevarnost zlorabe, ki jo predstavljajo družbe na trgu pravične trgovine, ki ne izpolnjujejo meril certificiranja. Poleg tega poročilo poudarja, da je koncept pravične trgovine povezan zlasti z zasebnim sektorjem in temelji na prostovoljstvu, ter da bi preveč predpisov na tem področju prineslo več škode kot koristi.

Evropski ekonomsko-socialni odbor v raziskovalnem mnenju (EESO) iz leta 2005 „sisteme zagotavljanja jamstva potrošnikom“. V mnenju zlasti ugotavlja, da je treba uradno oceniti sisteme zagotavljanja jamstva potrošnikom in določiti ključne opredelitve. Junija 2006 je Evropski svet sprejel prenovljeno strategijo trajnostnega razvoja in države članice pozval k promociji trajnostnih izdelkov, vključno z izdelki pravične trgovine.[2]

Potrošniki v EU vsako leto kupijo za približno 1,5 milijarde EUR certificiranih izdelkov pravične trgovine, kar je sedemdesetkrat več kot v letu 1999, ko je Komisija objavila sporočilo na to temo. Zaradi tega uspešnega razvoja je še očitnejša potreba, da potrošniki, javni organi in druge zainteresirane strani, vključno z organizacijami proizvajalcev v državah v razvoju, ocenijo dejanski učinek pravične trgovine.

V tem sporočilu se izraz „pravična trgovina“ uporablja v skladu s standardi, ki jih določajo mednarodne organizacije za določanje standardov in ugotavljanje skladnosti, ki so članice ISEAL[3], ter v skladu z rabo v organizacijah pravične trgovine. Izraz „drugi zasebni sistemi zagotavljanja trajnosti“ se uporablja za opis drugih sistemov, katerih cilj je obveščanje potrošnikov o trajnosti proizvodnega procesa (kratek pregled izrazov in organizacij je naveden v Prilogi 1).

Namen sporočila je prikazati razvoj od leta 1999, ko je Komisija objavila sporočilo o pravični trgovini[4], ter dati začetne razmisleke o vlogi javnih organov in zainteresiranih strani v pravični trgovini ter pri drugih zasebnih sistemih zagotavljanja trajnosti. Vprašanja, ki jih je treba obravnavati, so pomembna za različna področja politik EU, kot so varstvo potrošnikov, gospodarski in socialni razvoj, trgovina, družbena odgovornost gospodarskih družb, okolje in notranji trg EU. Po potrebi bodo sporočilu sledile specifične pobude na enem ali več področjih politik.

Sporočilo ne obravnava sistemov trajnosti in označevanja, ki so jih določili javni organi (kot je znak za okolje EU).

2. RAZVOJ PRAVIčNE TRGOVINE OD LETA 1999

Razvoj je bil najopaznejši na nacionalnih trgih, na katerih so bili certificirani izdelki pravične trgovine že na voljo. Kot odziv na predlog Komisije iz leta 1999 za enotno oznako in na potrebo po neodvisnem preverjanju ter nadzoru je bila uspešno uvedena oznaka „pravična trgovina“[5].

Stopnja prepoznavnosti oznake pravične trgovine je bila leta 2008 med potrošniki v Združenem kraljestvu 70-odstotna (v primerjavi z 12 % leta 2000)[6], v Franciji pa je bila leta 2005 74-odstotna (v primerjavi z 9 % leta 2000)[7]. Svetovna prodaja certificiranih izdelkov pravične trgovine je konec leta 2007 presegala 2,3 milijarde[8] (vendar ta prodaja še vedno ne dosega prodaje ekološko pridelane hrane in še vedno predstavlja le 1 % celotne trgovine)[9]. Pravična trgovina se je najbolj uveljavila v Evropi, kjer se izvede med 60 in 70 % svetovne prodaje, pri čemer je opaziti velike razlike med najhitreje rastočimi trgi, kot je švedski trg, ter trgi novejših držav članic, kjer je koncept pravične trgovine še sorazmerno nov.

Pravična trgovina je utirala pot pojasnjevanju pomena odgovornosti in solidarnosti, s čimer je vplivala na druge akterje ter tako spodbudila nastanek drugih sistemov zagotavljanja trajnosti. Pri zasebnih pobudah za trajnost v trgovini se uporabljajo različni socialni ali okoljski revizijski standardi[10], katerih število in tržni delež nenehno rasteta. Najbolj znan socialni standard je gotovo SA8000, ki ga je leta 1997 določila organizacija Social Accountability International (SAI) − Mednarodna organizacija za spodbujanje pravic delavcev po vsem svetu[11]. Nekatera jamstva, kot na primer Utz certified in Rainforest Alliance (RA) , pokrivajo več vidikov, vključno s socialnimi in okoljskimi.

Pobude za trajnostno trgovino, ki jih skupaj oblikuje več podjetij v različnih regijah Evrope, vključujejo nacionalne pobude za skupno uporabo rezultatov socialnih revizij in čeznacionalne pobude z javno podporo, kot je Ethical Trading Initiative (ETI) − Pobuda za etično trgovino[12]. Prizadevanja in ukrepi gospodarskih subjektov za spoštovanje standardov in nadzor nad njimi se ne kažejo zgolj v certificiranju in oznakah, vidnih potrošniku, temveč tudi v prizadevanjih in ukrepih družb na področju družbene odgovornosti gospodarskih družb[13], kar ni zmeraj opazno na izdelkih. Družbeno odgovornost gospodarskih družb lahko podkrepi zavezanost družbe k priznanim merilom ali ciljem, kot je pobuda Združenih narodov Global Compac[14]t .

Zasebni trgi dodeljevanja oznak se delijo na:

1. pravično trgovino v ožjem pomenu besede,

2. druge certificirane nišne izdelke, ki uradno ne spadajo v pravično trgovino, so pa namenjeni potrošnikom, ki se zanimajo za trajnostne izdelke ( Rainforest Alliance, Utz Certified ),

3. izdelke, za katere veljajo osnovni standardi in katerih cilj je panožna uporaba (npr. Code for the Coffee Community (4C's) − Kodeks ravnanja za skupnost kave) in Ethical Tea Partnership – Partnerstvo za etično trgovino s čajem),

4. ostale izdelke (dobava surovin „brez imena“).

Eden in isti proizvajalec lahko svoje izdelke prodaja na vseh štirih trgih. Za potrošnika ni zmeraj lahko ločevati med posameznimi sistemi trajnosti. Politični in institucionalni razvoj je treba oceniti glede na ta kompleksen in spreminjajoči se okvir.

3. UPORABA MERIL TRAJNOSTI

V zasebnih sistemih zagotavljanja trajnosti v trgovini se uporablja več meril za oceno trajnosti izdelkov in/ali jamstvo za trajnost izdelkov. Merila pogosto temeljijo vsaj na enem od treh stebrov trajnostnega razvoja, tj. gospodarski, okoljski in socialni razvoj, ter se včasih navezujejo na mednarodne standarde in sporazume. Nekateri sistemi so osredotočeni na posebno temo ali cilj (npr. ogljični odtis pri omejevanju podnebnih sprememb), drugi pa temeljijo na uporabi meril v širšem kontekstu trajnostnega razvoja.

V tem oddelku je opisana prva kategorija − pravična trgovina[15]. Izdelki pravične trgovine so na trgih, kjer so na voljo, med potrošniki dobro prepoznavni. Poleg tega potrošniki dobro razumejo vprašanja, povezana s pravično trgovino. Merila in standardi pravične trgovine so med najbolj vključujočimi in najambicioznejšimi, saj obravnavajo številna vprašanja in pogoje, ki vplivajo na proizvajalce v državah v razvoju, vključno z najnižjo ceno za proizvajalce ter premijo za skupnosti proizvajalcev.

Merila pravične trgovine

Merila, kakor jih je določilo gibanje za pravično trgovino ( Fair Trade ) in kakor so navedena v poročilu Evropskega parlamenta iz leta 2006:

- pravična proizvodna cena , ki zagotavlja pravično plačo in pokrije stroške trajnostne proizvodnje ter življenjske stroške. Ta cena mora biti enaka vsaj najnižji ceni pravične trgovine in premiji, če so slednjo določila mednarodna združenja pravične trgovine,

- delno vnaprejšnje plačilo , če tako zahteva proizvajalec,

- dolgoročen, stabilen odnos s proizvajalci in sodelovanje proizvajalcev pri določanju standardov pravične trgovine,

- preglednost in sledljivost celotne dobavne verige za zagotovitev primerne obveščenosti potrošnikov,

- proizvodni pogoji, ki spoštujejo osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela,

- spoštovanje okolja, varstvo človekovih pravic, zlasti pravic žensk in otrok, ter spoštovanje tradicionalnih načinov proizvodnje , ki spodbujajo gospodarski in družbeni razvoj,

- razvijanje zmogljivosti in izboljšanje usposobljenosti proizvajalcev, zlasti malih in marginaliziranih proizvajalcev ter delavcev v državah v razvoju, njihovih organizacij in skupnosti, da se zagotovi trajnost pravične trgovine,

- podpora organizacijam proizvajalcev pri proizvodnji in dostopu do trga ,

- dejavnosti ozaveščanja o proizvodnji in trgovinskih odnosih v pravični trgovini, njenem poslanstvu in ciljih ter o nepravičnosti pravil mednarodnega trgovanja,

- spremljanje in preverjanje skladnosti s temi merili, pri čemer morajo organizacije z juga imeti večjo vlogo, kar bo prispevalo k zmanjšanju stroškov in okrepljenemu lokalnemu sodelovanju v postopku certificiranja,

- redno izvajanje presoje učinkov pravične trgovine.

4. POLITIčNI VIDIKI

4.1. Prispevek k trajnostnemu razvoju

Ena od posebnosti pravične trgovine in drugih sistemov zagotavljanja trajnosti je, da gre za prostovoljen, dinamičen mehanizem, ki se razvija hkrati s povečevanjem ozaveščenosti družbe in potrošnikov ter povpraševanjem. Razumevanje izzivov trajnosti se spreminja, zasebni sistemi zagotavljanja trajnosti v trgovini pa poskušajo temu razvoju slediti. Včasih imajo celo vlogo začetnika in izboljšujejo ozaveščenost potrošnikov, spodbujajo zanimanje potrošnika za nove izzive na področju trajnostnega razvoja ter razumevanje teh izzivov. Nišni trgi in sistemi lahko vplivajo na splošno gospodarstvo in javno politiko.

Komisija meni, da razvrščanje in predpisovanje meril zasebnih sistemov zagotavljanja trajnosti v trgovini ter ocenjevanje primernosti teh meril glede na cilje trajnostnega razvoja, ni njena vloga. Predpisovanje meril in standardov bi zmanjšalo dinamičnost zasebnih pobud na tem področju in lahko oviralo razvoj pravične trgovine ter drugih zasebnih sistemov in njihovih standardov.

Trajnostni razvoj lahko spodbujajo sistemi, ki v ospredje postavljajo okoljske, socialne ali gospodarske vidike. Vendar pa je koristno proučiti možnosti za ustvarjanje sinergij med posameznimi sistemi in izboljšanje jasnosti teh sistemov za potrošnike. Za dobro delovanje trga je pomembno, da imajo potrošniki in proizvajalci dostop do zanesljivih informacij o sistemih. V tem dokumentu so navedeni nekateri pomembni vidiki pri ocenjevanju dobrih praks, ki bi jih po mnenju Komisije gospodarski subjekti morali upoštevati.

Standardi in merila morajo biti objektivni in nediskriminatorni, da se prepreči kakršen koli (nenameren) vpliv, zlasti na proizvajalce v državah v razvoju. Komisija pozdravlja sedanja prizadevanja za večjo jasnost opredelitev, kot je objava listine o pravični trgovini. Da se potrošnikom omogoči ozaveščena izbira, morajo biti standardi in merila jasni, izvajanje sistemov pa pregledno. Podatek o deležu dodatne cene, ki ga dobi proizvajalec[16], lahko vpliva na zaupanje potrošnikov in proizvajalcev v trg.

Potreben bi bil neodvisen nadzor nad skladnostjo proizvodnega procesa s posebnimi merili, ki zagotavljajo ravnotežje med ekološkimi, gospodarskimi in socialnimi vidiki. Za preverjanje bi morali biti na voljo podatki o načinu in rezultatih revizijskega postopka [17]. Komisija zato zadevne strani spodbuja k izboljšanju metodologij ocenjevanja, da se potrošnikom omogoči ozaveščena izbira.

Potrebno je boljše razumevanje dejanskega učinka zasebnih sistemov zagotavljanja trajnosti na proizvajalce v državah v razvoju in njihovo okolje v širšem smislu. Potrošnikom bi bilo treba zagotoviti nekatere podatke, ki bi jim omogočili objektivno oceno vpliva sistemov. Zaradi sedanjih prizadevanj Komisija na tem področju pričakuje izboljšave in z zanimanjem pričakuje napredek, ki bi lahko bil podlaga za nadaljnji politični razmislek[18].

V Prilogi IV je seznam operativnih vidikov, povezanih s sistemi zagotavljanja jamstva potrošnikom, ki jih je poudaril EESO. Komisija poziva k dodatnim prizadevanjem za enotno razumevanje operativnih zahtev, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih sistemi izpolnjujejo, pri čemer pa se je treba izogibati vmešavanju v določanje standardov trajnosti zasebnih sistemov.

Načela za optimizacijo učinka zasebnih sistemov zagotavljanja trajnosti v trgovini: ohranitev nevladne narave zasebnih sistemov po vsej EU, proučitev možnosti za ustvarjanje sinergij med posameznimi sistemi in izboljšanje jasnosti za potrošnike in proizvajalce, zagotovitev enotnega razumevanja razumnih osnovnih operativnih zahtev, določitev objektivnih meril za primerjavo vpliva različnih zasebnih sistemov zagotavljanja trajnosti v trgovini. |

- 4.2. Zasebni sistemi zagotavljanja trajnosti v trgovini in STO

Liberalizacija trgovine lahko ustvari priložnosti za gospodarsko rast in trajnostni razvoj. Razvoj in vključevanje držav v razvoju, zlasti najmanj razvitih, v svetovno gospodarstvo, sta ključna cilja trgovinske politike STO in EU.

Večstranska liberalizacija trgovine po sistemu STO je najučinkovitejši način za rast in upravljanje svetovne trgovine ter lahko prispeva k ustvarjanju priložnosti za gospodarsko rast in trajnostni razvoj. Vendar liberalizacija trgovine ne zadostuje. Vpliv trgovinskih politik na rast, razvoj in trajnost je delno odvisen od ureditve s predpisi ter politik na številnih drugih področjih, ki vplivajo na rast in trajnostni razvoj.

Zasebne pobude, ki temeljijo zlasti na prostovoljni udeležbi, so skladne z nediskriminatornim večstranskim sistemom trgovanja. Državni ukrepi ali mehanizmi s predpisi, povezani s sistemi označevanja, sami po sebi niso problematični, vendar pa morajo biti zaradi preglednega in nediskriminatornega delovanja skladni z zahtevami STO.

Načelo glede STO: zagotavljanje preglednega in nediskriminatornega delovanja sistemov označevanja. |

- 4.3. Javna naročila

V zadnjih letih se je področje javnih naročil zelo razvilo. Javni organi porabijo 16 % BDP EU in so zato ključen strateški trg.

Za boljši odziv na potrebo naročnikov po smernicah za izvajanje trajnostnih javnih naročil je Komisija nedavno sprejela sporočilo o javnih naročilih za boljše okolje[19] (kot dopolnilo priročnika Komisije za ekološka javna naročila), sedaj pa pripravlja priročnik o upoštevanju socialnih meril pri javnih naročilih. Ta dva priročnika skupaj tvorita izčrpne smernice o trajnostnih javnih naročilih.

Številni naročniki pri javnem naročanju zahtevajo upoštevanje trajnostnih ciljev ali „pravične trgovine“. Nekatere države članice zahtevajo celo posebno oznako „pravična trgovina“ ali istovredno oznako. V skladu z evropskimi pravili javnega naročanja naročniki, ki želijo kupiti izdelke pravične trgovine, ne smejo zahtevati posebnih oznak, saj bi to omejilo dostop do trga javnih naročil izdelkom brez takšnih oznak, ki pa izpolnjujejo podobne standarde trajnostne trgovine.

Naročnik, ki kupuje izdelek pravične trgovine, lahko v tehnični specifikaciji izdelka določi ustrezna trajnostna merila, ki morajo biti povezana s predmetom pogodbe in skladna z drugimi ustreznimi pravili EU o javnem naročanju, vključno z osnovnimi načeli enake obravnave in preglednosti. Ta merila morajo biti povezana z značilnostmi ali kakovostjo izdelka (npr. steklo iz recikliranega materiala) ali proizvodnim procesom izdelka (npr. ekološka pridelava).

Če se naročnik odloči za nakup izdelkov iz sistemov zagotavljanja trajnosti, ni dovolj, da koncept neke določene oznake zgolj vključi v tehnično specifikacijo, pač pa mora upoštevati podmerila, na katerih temelji npr. oznaka pravične trgovine, in uporabiti le tista, ki so pomembna za predmet naročila. Naročnik mora ponudnikom zmeraj omogočiti, da dokažejo skladnost s temi standardi, in sicer z uporabo oznak pravične trgovine ali drugače.

Okoljska in socialna merila se prav tako lahko vključijo v klavzule v izvajanju, če so povezana z izvajanjem zadevne pogodbe (npr. minimalna plača za delavce, udeležene pri izvajanju pogodbe) in se smiselno uporabljajo z drugimi, zgoraj omenjenimi, zahtevami, povezanimi s tehnično specifikacijo.

Načelo zagotavljanja prispevka oddaje javnih naročil k trajnostnemu razvoju: zagotoviti ustrezne smernice za izvajanje trajnostnih javnih naročilih. |

- 4.4. Podpora EU

Komisija finančno podpira pravično trgovino in druga prizadevanja za trajnost, povezana s trgovino, zlasti s svojimi razvojnimi instrumenti (proračunsko poglavje 19), s sofinanciranjem dejavnosti skupaj z NVO. Med letoma 2007 in 2008 je bilo za dejavnosti v izvedbi ali sofinanciranju NVO namenjenih 19 466 milijonov EUR sredstev. Večina teh dejavnosti je bila namenjena ozaveščanju v EU.

Dejavnosti, financirane v okviru večletnih strateških dokumentov za vsako državo članico ter okvirnih programov, ki pokrivajo kmetijstvo in razvoj podeželja, vključujejo dejavnosti, ki prispevajo k spodbujanju pravične trgovine. Poseben okvir pomoči za tradicionalne dobavitelje banan iz držav AKP in spremljevalni ukrepi za protokol o sladkorju so prav tako pomagali kmetom pri prodaji proizvodov v tržno nišo pravične trgovine. Tudi na drugem koncu verige lahko projekti za podporo razvoja trgovine in zasebnega sektorja prav tako prispevajo k spodbujanju trgovine, vključno s pravično trgovino.

Za proračunski leti 2008 in 2009 je bil v sklopu proračunskih sredstev za trgovino (poglavje 20) za dejavnosti, povezane s pravično trgovino, namenjen dodaten milijon EUR letno. Ta sredstva bodo dopolnila financiranje v okviru razvojnih instrumentov[20].

Evropska komisija podpira projekte na področju pravične trgovine, zlasti na podlagi prošenj za nepovratna sredstva, kot so prošnje NVO za sofinanciranje dejavnosti na tem področju, zlasti povezane z ozaveščanjem v EU. Komisija razmišlja, da bi namenila več pozornosti podpori presojam učinka, prizadevanjem za preglednost trga in oceni težav pri izvajanju sistemov zagotavljanja trajnosti ter pridobivanju oznak. Podobno bi lahko storile države članice EU, in sicer s financiranjem študij o učinku pravične trgovine.

Eden od projektov Komisije, ki ga bo izvedla Konferenca ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD), je vzpostavitev spletnega portala o sistemih zagotavljanja trajnosti. Cilj projekta je potrošnikom in proizvajalcem zagotoviti primerljive informacije o vsebini in postopkih obstoječih sistemov. Projekt bi moral prispevati k boljšemu razumevanju upoštevanja različnih meril v posameznih sistemih in omogočiti izmenjavo s tem povezanih informacij.

Načelo za optimalno uporabo neposredne pomoči EU v sistemih: določitev ciljnih področij v okviru obstoječih proračunskih določb, kot so študije o učinku različnih sistemov, prizadevanja za preglednost trga in analiza stroškovne učinkovitosti dodeljene podpore. |

- 5. Začasni sklepi: javni organi in GOSPODARSKI SUBJEKTI TER PRAVIčNA TRGOVINA TER DRUGI ZASEBNI SISTEMI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTI V TRGOVINI

Ker lahko pravična trgovina in drugi sistemi zagotavljanja trajnosti v trgovini prispevajo k trajnostnemu razvoju, se bo Komisija zanje še naprej zavzemala in jih podpirala. Po potrebi bodo sporočilu sledile specifične pobude na enem ali več področjih politik. V tej fazi Komisija:

- ponovno poudarja pomen ohranitve nevladne narave pravične trgovine in drugih podobnih sistemov zagotavljanja trajnosti po vsej EU, javni predpisi pa lahko podpirajo delovanje dinamičnih zasebnih sistemov,

- opaža , da je pravična trgovina precej uveljavljena na večjem delu trga EU in da je njena prepoznavnost pri potrošnikih, povezana z razvojem in preglednostjo standardov ter načel, na katerih temelji sistem pravične trgovine, velika,

- ugotavlja, da lahko k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja prispevajo različne vrste zasebnih sistemov, vendar pa lahko hkrati ustvarjajo zmedo pri potrošnikih. Komisija meni, da je treba globlje razmisliti o načelih za optimizacijo vpliva zasebnih sistemov zagotavljanja trajnosti brez vmešavanja v določevanje trajnostnih standardov za te zasebne sisteme, pri čemer pa je treba zagotoviti skladnost z ustreznimi standardi, povezanimi s trajnostjo, ter zakonodajo javnih organov.

V tem smislu Komisija:

- poudarja, da sta preglednost in ustreznost informacij za potrošnike o standardih zasebnih sistemov zagotavljanja trajnosti ključni in da je potrebno enotno razumevanje osnovnih operativnih zahtev, npr. neodvisen nadzor), ki bi jih razumno morali zagotoviti sistemi,

- poudarja, da bi lahko podrobnejša ocena učinka sistemov zagotavljanja trajnosti prinesla napredek na tem področju,

- namerava proučiti možnosti za nadaljnji dialog, sodelovanje in, po potrebi, usklajevanje med različnimi zasebnimi sistemi označevanja za povečanje sinergij in izboljšanje jasnosti za potrošnika.

Glede javnih naročil Komisija:

- poudarja pomen smernic za javne naročnike, da bi odločitve slednjih optimalno prispevale k trajnostnemu razvoju,

- poudarja , da mora naročnik pri nakupu izdelkov iz sistemov zagotavljanja trajnosti, uporabiti le merila, povezana s predmetom naročila ter upoštevati druga ustrezna pravila EU o javnem naročanju. Naročnik mora ponudnikom vedno omogočiti, da dokažejo skladnost s temi standardi, in sicer z uporabo oznak pravične trgovine ali drugače.

Glede financiranja Komisija:

- namerava kot doslej še naprej financirati ustrezne dejavnosti na področju pravične trgovine in druge dejavnosti, povezane s trajnostno trgovino. To ne izključuje možnosti financiranja tudi bolj ciljno usmerjenih dejavnosti za izvajanje opredeljenih prednostnih nalog,

- opozarja na potrebo po oceni rezultatov presoj učinka zasebnih sistemov zagotavljanja trajnosti na kazalnike trajnostnega razvoja, vključno z učinkom na gospodarska, socialna in razvojna merila v državah proizvajalkah. Glede na osredotočenje zasebnih sistemov zagotavljanja trajnosti na delovne in življenjske pogoje proizvajalcev v državah v razvoju, Komisija meni, da je tem vidikom treba nameniti posebno pozornost. Z analizo je treba primerjati vpliv različnih zasebnih sistemov zagotavljanja trajnosti, da se vzpostavi osnova za nadaljnje pobude na tem področju.

PRILOGA I

OPREDELITEV PRAVIČNE TRGOVINE

Standardi pravične trgovine so bili določeni po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi ter strokovnjaki in v skladu z zahtevami ISEAL. Združenje ISEAL vključuje vodilne mednarodne organizacije za določanje standardov in ugotavljanje skladnosti, ki obravnavajo zlasti socialna in okoljska vprašanja.

Dve mednarodni združenji organizacij za določanje standardov pravične trgovine, ki certificirata organizacije pravične trgovine po vsem svetu v skladu z načeli ISEAL, sta združenje Fairtrade Labelling Organizations (FLO) in organizacija World Fair Trade Organization (WFTO) (prej International Fair Trade Association, IFAT ). WFTO je pridružena članica ISEAL. FLO in WFTO, ki določata standarde, sta izdala Listino načel pravične trgovine ( Charter of Fair Trade principles ).

V skladu s to listino iz januarja 2009 je pravična trgovina opredeljena kot (na podlagi opredelitve združenja FINE − neuradno združenje štirih glavnih mrež pravične trgovine) iz leta 2001):

„Pravična trgovina je partnerstvo za trgovino, ki temelji na dialogu, preglednosti in spoštovanju ter se zavzema za več enakosti v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju z zagotavljanjem boljših pogojev za trgovino marginaliziranim proizvajalcem in delavcem, zlasti z juga, ter skrbi za zaščito njihovih pravic. Organizacije pravične trgovine, ki uživajo podporo potrošnikov, se dejavno vključujejo v podporo proizvajalcev, ukrepe za povečanje ozaveščenosti ter v kampanje za spremembo pravil in praks konvencionalne mednarodne trgovine.“

Ta opredelitev se uporablja v tem sporočilu.

Združenje FLO povezuje različne zainteresirane strani in vključuje 23 organizacij članic, trgovcev in zunanjih strokovnjakov. Organizacija se razvija in pregleduje standarde pravične trgovine ter podpira proizvajalce certificiranih izdelkov pravične trgovine tako, da jim pomaga pri pridobivanju in ohranjanju certifikatov pravične trgovine ter izkoriščanju priložnosti na trgu. Združenje na primer določa standarde, ločena mednarodna družba za certificiranje − FLO-CERT − pa redno preverja in certificira proizvajalce glede na te standarde ter nadzoruje pretok blaga med proizvajalci in uvozniki.

Organizacija WFTO je razvila neodvisen sistem certificiranja tretjih strani: trajnostni sistem upravljanja pravične trgovine.

Težko je ločiti med ciljnimi ukrepi in dejavnostmi na pobudo NVO, katerih glavni cilj je prispevati k trajnostnemu razvoju, in konvencionalnimi pobudami, ki so zlasti usmerjene v trgovino, a si hkrati prizadevajo prispevati k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja. Supermarketi, na primer, predlagajo svoje lastne znamke pravične trgovine skupaj z drugimi certificiranimi izdelki pravične trgovine.

PRILOGA II

SPOROČILO O TRGOVINI IZ LETA 1999

Vprašanja iz sporočila Komisije iz leta 1999 so bila obravnavana na različnih ravneh. Na evropski ravni so bili v poročilu Evropskega parlamenta („poročilo Schmidt“) in v raziskovalnem mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) iz leta 2005 (poročevalec Richard Adams) predstavljeni razmisleki v zvezi s pravično trgovino in podobnimi zasebnimi sistemi zagotavljanja trajnosti. Junija 2006 je Evropski svet sprejel prenovljeno strategijo trajnostnega razvoja in države članice pozval k spodbujanju trajnostnih izdelkov, vključno z izdelki pravične trgovine[21].

V številnih političnih dokumentih Evropske komisije so bila omenjena pomembna vprašanja, povezana z označevanjem trajnostnih izdelkov: Sporočilo o verigah osnovnih kmetijskih proizvodov, revščini in odvisnosti, dokument EU o politiki glede Afrike, Akcijski načrt za bombaž, Pomoč trgovinski strategiji, ki jo je Svet EU sprejel oktobra 2007, in Zelena knjiga Evropske komisije o kakovosti kmetijskih proizvodov iz oktobra 2008[22]. Vendar sporočilo Komisije iz leta 1999 o pravični trgovini še vedno velja za najpopolnejše stališče Komisije o konceptu pravične trgovine.

V sporočilu je bilo zlasti poudarjeno troje: (i) da je treba razvoj pravične trgovine in „etične trgovine“ obravnavati povezano, (ii) da mora prispevek pravične trgovine k trajnostnemu razvoju temeljiti na prostovoljni udeležbi, v ukrepih Evropske skupnosti pa morajo biti upoštevane obveznosti STO, (iii) da morajo sistemi ustrezati potrebam proizvajalcev v državah v razvoju in potrošnikom omogočati odločanje na podlagi ustreznih informacij.

PRILOGA III

MERILA V ZVEZI Z DOBRO KMETIJSKO IN TRGOVINSKO PRAKSO TER SOCIALNA IN OKOLJSKA MERILA

Ta del se navezuje na tretji oddelek sporočila Komisije in navaja primere certificiranih izdelkov, namenjenih ozaveščanju potrošnikov o vprašanjih trajnosti.

Sistemi certificiranja pogosto vključujejo merila, povezana s kmetijsko in trgovinsko prakso ter socialnimi in okoljskimi merili. Kodeks ravnanja organizacije za certificiranje Utz Certified (ki se uporablja za kavo, predvidena pa je uporaba tudi za kakav, čaj in palmovo olje) vključuje standarde za vodenje evidenc, za minimalno uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin in dokumentiranje te uporabe, standarde za delovnopravne pravice in dostop do zdravstvenega varstva ter izobraževanja za zaposlene in njihove družine. Na socialnem področju varstvo delavcev temelji na nacionalnih zakonih in konvencijah Svetovne organizacije dela, vendar je povezano tudi z nastanitvijo, čisto pitno vodo in usposabljanjem za delavce. Okoljska merila so povezana z zaščito tal pred erozijo, uporabo vode, uporabo energije, viri trajnostne energije in krčenjem gozdov.

Drugi zasebni sistemi so bolj osredotočeni na okolje: eden izmed njih je sistem Rainforest Alliance , kakor je možno sklepati iz njegovega imena, čeprav sistemi certificiranja Rainforest Alliance vključujejo tako okoljska in socialna merila:

- sistem okoljskega in socialnega upravljanja,

- ohranitev ekosistemov,

- zaščita prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst,

- zaščita vode,

- pravična obravnava in dobri delovni pogoji za delavce,

- varnost in zdravje pri delu,

- odnosi med skupnostmi,

- integrirano upravljanje rastlin,

- upravljanje in zaščita tal,

- celostno upravljanje z odpadki.

Tretja vrsta standardov, navedena v tretjem oddelku sporočila, so standardi, ki so bili zasnovani za panožno uporabo in ne na nišnih trgih ozaveščenih potrošnikov. Primer takšnih standardov so standardi združenja Kodeks ravnanja za skupnost kave (4C), ki zadnjih pet let postavlja temelje trajnostnega razvoja v osrednjem sektorju kave. Standardi, ki jih določa združenje 4C, temeljijo na razvojnih ciljih tisočletja Združenih narodov, njihov cilj pa je boj proti najhujšim oblikam socialnih, okoljskih in gospodarskih praks v proizvodnji, predelavi nepražene kave in trgovanju z njo. Opredelitve večinoma temeljijo na deklaraciji ZN o človekovih pravicah, obstoječih konvencijah in standardih ZN ter, običajno, na nacionalni zakonodaji. Po odpravi najslabših praks si morajo udeleženci nenehno prizadevati za izboljšanje drugih parametrov Kodeksa.

PRILOGA IV

Postopkovna vprašanja v zvezi s sistemi zagotavljanja jamstva potrošnikom, ki jih je poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor: a) Upravljanje sistemov Kdo je na koncu odgovoren za sistem? b) Cilji sistema Ali so cilji jasno določeni? c) Področje uporabe sistema Ali sistem obravnava problem, kot je običajno opredeljen? d) Standardi sistema ali pogoji Ali standardi, ki jih določa in nadzoruje sistem, izražajo cilje? e) Presoja učinka Ali obstaja verodostojna presoja učinka sistema na cilje? f) Neodvisen pregled Ali se izvaja neodvisen pregled delovanja sistema? g) Analiza stroškov in koristi Ali obstaja postopek za nadzor in oceno stroškov sistema, ki jih nosijo dobavitelji, trgovci in potrošniki glede na napredek v zvezi z doseganjem ciljev? h) Javne trditve Ali se javne trditve certificiranih družb ali dobaviteljev skladajo s cilji, standardi in rezultati sistemov? |

PRILOGA V

TEMATSKI PROGRAMI „SOFINANCIRANJE Z NVO“ IN „NEDRŽAVNIMI AKTERJI TER LOKALNIMI OBLASTMI NA PODROČJU RAZVOJA“ |

Projekti za leti 2007 in 2008 vključno s ciljem in/ali dejavnostmi spodbujanja pravične trgovine |

Pogodbeno leto | Ime | Pogodbenica | Država | Proračun | Oznaka DAC |

2008 | ESTRATEGIA PARA EL FORTALECIMIENTO DE INICIATIVAS COMUNITARIAS PRODUCTIVAS ACORDES CON EL DESARROLLO SUSTENTABLE | FUNDACION TIERRA VIVA | Venezuela | 49968 | 15150 |

2008 | COMPETITIVIDAD PRODUCTIVA Y COMERCIAL DE LA RED DEPARTAMENTAL DE PEQUEÑOS PRODUCTORES DE HABA CONVENCIONAL Y ORGÁNICA (ASOHABA) EN EL MERCADO COMUNITARIO Y DE COMERCIO JUSTO | CREDI FUTURO ASOCIACION | 380000 | 43040 |

2008 | Cafe amigable con la naturaleza Santa Cruz - Bolivia | ASOCIACION CENTRO DE PROMOCION AGROPECUARIA CAMPESINA | Bolivia | 515267 | 43040 |

2008 | OntunLan, N''do Botor - Turismo Socialmente responsavel no sector de Quinhamel | INSTITUTO MARQUES DE VALLE FLOR FUNDACAO | Portugal | 496389,32 | 33210 |

2008 | Espaço por um Comércio Justo: alternativas em rede | CENTRO DE INFORMACAO E DOCUMENTACAOAMILCAR CABRAL ASSOCIACAO | Consortium | 370011,99 | 15150 |

2008 | Decent Life - decent work. Enhancing international strategies and policies of trade unions | SUDWIND DIE AGENTUR FUR SUD NORD BILDUNGS UND OFFENTLICHKEITSARBEIT GMBH | Consortium | 662264 | 99820 |

2008 | Mobilizing for a sector dialogue for the improvement of working conditions in the globalized toy industry | SUDWIND DIE AGENTUR FUR SUD NORD BILDUNGS UND OFFENTLICHKEITSARBEIT GMBH | Consortium | 929043 | 99820 |

2008 | F.R.A.M.E. (Fair and Responsible Action in MEditerranean area ) | CONSORZIO CTM-ALTROMERCATO SOCIETACOOPERATIVA | Consortium | 494821 | 99820 |

2008 | Network Sustainable Consumption | SUDWIND DIE AGENTUR FUR SUD NORD BILDUNGS UND OFFENTLICHKEITSARBEIT GMBH | Consortium | 647023 | 99820 |

2008 | Creating Coherence. Trade for Development: Development Aid for Trade | MOVIMENTO PER L AUTOSVILUPPOL INTERSCAMBIO E LA SOLIDARIETA | Consortium | 968233 | 99820 |

2008 | A NETWORK FOR THE DEVELOPMENT | PROVINCE OF PESARO AND URBINO | Consortium | 115621 | 99820 |

2008 | Frauen und Globalisierung: Decent work for ALL! – Informations- und Mobilisierungskampagne für menschenwürdige Arbeit für Frauen in der globalen Exportindustrie am Beispiel Bekleidung | CHRISTLICHE INITIATIVE ROMERO EV | Consortium | 720446 | 99820 |

2008 | Verantwortliche Öffentliche Beschaffung und Menschenwürdige Arbeit JETZT!– Öffentlichkeits-, Bewusstseins- und Lobbykampagne zur Durchsetzung sozialer und ökologischer Beschaffung von Öffentlicher Hand und privaten Institutionen | CHRISTLICHE INITIATIVE ROMERO EV | Consortium | 701163 | 99820 |

2008 | Local capacity building for Fairtrade in Sweden, Finland and Estonia | FORENINGEN FOR RATTVISEMARKT SVERIGE | Consortium | 823148 | 99820 |

2008 | Network of Schools and Local Communities contributing to the achievement of the MDGs | POLSKA AKCJA HUMANITARNA | Consortium | 999000 | 99820 |

2008 | Fair Flowers - a gift to all involved. Raising the awareness of local authorities, consumers and traders on the production of cut flowers in developing countries | FIAN FOODFIRST INFORMATIONS & AKTIONS NETWERK SEKTION DER BUNDESREPUBLIK DEUTSCHLAND EV | Consortium | 669087 | 99820 |

2008 | A case for poverty reduction: Consumer awareness and action in 6 EU member states | CONSUMERS INTERNATIONAL LBG | Consortium | 857713 | 99820 |

2008 | Introducing the MADE-BY label for sustainable fashion in the United Kingdom | STICHTING INTERKERKELIJKE AKTIE VOOR LATIJNS AMERIKA SOLIDARIDAD | Consortium | 770000 | 99820 |

2008 | La sensibilisation sur les interdépendances entre Nord et Sud : un enjeu pour la mobilisation des citoyens européens en faveur du développement. | ASSOCIATION FRERES DES HOMMES | France | 789205,5 | 99820 |

2007 | Export Trade from Kenya – Enabling the poor to share the fruits. | AFRICA NOW LBG | Royaume-Uni | 408000 | 31191 |

2007 | Appui aux familles vulnérables dans deux zones cotonnières du Mali | ASSOCIATION VETERINAIRES SANS FRONTIERES - CENTRE INTERNATIONAL DE COOPERATION POUR LE DEVELOPPEMENT AGRICOLE VSF CICDA | France | 740614,53 | 43040 |

2007 | Empowering Emerging Farmers through fair trade development in South Africa | STICHTING INTERKERKELIJKE AKTIE VOOR LATIJNS AMERIKA SOLIDARIDAD | Pays-Bas | 1000000 | 33120 |

2007 | PUBLIC AFFAIRS - Mobilising action for Fair Trade Public Procurement | STICHTING EUROPEAN FAIR TRADE ASSOCIATION | The Netherlands | 568200 | 99820 |

2007 | Campaign for sustainable purchasing of computers: Making public purchasing in Europe work for development by raising awareness ot the working conditions and environmental issues in the global supply chain of computers. | WELTWIRTSCHAFT, OKOLOGIE & ENTWICKLUNG - WEED EV | Germany | 1038334,5 | 99820 |

2007 | Enlarging FAIR | PANGEA - NIENTE TROPPO SOCIETA COOPERATIVA SOCIALE SCSARL | Italy | 448198,2 | 99820 |

2007 | Expanding Fair Trade Awareness in Slovakia and the Czech Republic | NADACIA INTEGRA | Slovakia | 202779 | 99820 |

2007 | Fair consumption | MAGOSFA KORNYEZETI NEVELESI ES OKOTURISZTIKAI ALAPITVANY | 99880,26 | 99820 |

2007 | Supermarkets, supply chains and poverty reduction | WAR ON WANT | United Kingdom | 360000 | 99820 |

2007 | Decent work, trade and development: raising awareness among trade unions and women´s groups of the employment implications of international trade relations | WAR ON WANT | United Kingdom | 720000 | 99820 |

2007 | Education for Global Sustainability, Responsible Consumption and Fair Trade | UUSI TUULI RY | 496579,78 | 99820 |

2007 | FEEDING AND FUELLING EUROPE | MAGYAR TERMESZETVEDOK SZOVETSEGE | Hungary | 1078521,66 | 99820 |

2007 | Médiatiser la face invisible du développement | ASSOCIATION COMITE FRANCAIS POUR LASOLIDARITE INTERNATIONALE | France | 346591,06 | 99820 |

19.466.102,80 |

.

[1] Poročilo Evropskega parlamenta o pravični trgovini in razvoju (2005/2245(INI) „Poročilo Schmidt“.

[2] „Države članice morajo spodbujati trajnostne izdelke, ki zajemajo tako ekološko pridelavo in pravično trgovino kot tudi okolju prijazne izdelke.“http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/06/st10/st10117.en06.pdf, str. 13.

[3] International Social and Environment Accreditations and Labelling (Združenje za mednarodne socialne in okoljske akreditacije ter označevanje).

[4] COM(1999) 619 z dne 29.11.1999. Informacije o sporočilu Komisije iz leta 1999 so v Prilogi II.

[5] Za dodatne informacije glej definicije v Prilogi I.

[6] Fairtrade foundation, 2008. OECD, Delovni dokument o trgovini, št. 47, I. del, 10. januar 2007.

[7] OECD, Delovni dokument o trgovini, št. 47, I. del, 10. januar 207.

[8] Fairtrade Labelling Organizations International, 2008.

[9] Land, P. & Andersen, M, "What is the world market for certified products", Commodities and Trade Technical Paper, OECD.

[10] Glej tudi spletni portal za odgovorno upravljanje dobavne verige, ustanovljen v okviru Evropske zveze za družbeno odgovornost gospodarskih družb; www.csr-supplychain.org.

[11] Organizacija SAI trdi, da trgovci na drobno, družbe z blagovno znamko in drugi delodajalci po vsem svetu z letno prodajo nad 175 milijard USD uporabljajo standard SA8000“; www.sa-intl.org.

[12] Med drugimi pomembnimi pobudami sta Business Social Compliance Initiative (http://www.bsci-eu.com/) − pobuda za spoštovanje socialnih standardov v podjetjih in Global Social Compliance Programme (http://www.ciesnet.com/2-wwedo/2.2-programmes/2.2.gscp.background.asp) − program za spoštovanje socialnih standardov po vsem svetu.

[13] Sporočilo (2006) 136 z dne 22. marca 2006 „Evropa – središče odličnosti za družbeno odgovornost podjetij“.

[14] www.unglobalcompact.org.

[15] V Prilogi III so predstavljeni dodatni zasebni sistemi trajnosti iz tega oddelka.

[16] V poročilu spodnjega doma angleškega parlamenta „Fair Trade and Development“ iz junija 2007 je bila predlagana oznaka za navedbo deleža cene, ki jo dobi proizvajalec.

[17] V Prilogi IV je seznam vprašanj, povezanih s sistemi zagotavljanja jamstva potrošnikom, ki jih je poudaril EESO.

[18] Združenje ISEAL trenutno izvaja projekt v zvezi s proučevanjem dobrih praks pri ocenjevanju učinka standardov in certifikatov.

[19] Sporočilo Komisije Javna naročila za boljše okolje: COM(2008) 400 z dne 16. julija 2008.

[20] Primeri sedanjega financiranja so navedeni v Prilogi V.

[21] http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/06/st10/st10117.en06.pdf, str. 13.

[22] Zelena knjiga Komisije o kakovosti kmetijskih proizvodov iz oktobra 2008 obravnava pravično trgovino v povezavi s sistemi certificitanja kakovosti hrane. Komisija bo v kratkem predvidoma objavila še eno sporočilo o tej temi. Zelena knjiga o kakovosti kmetijskih proizvodov: proizvodni standardi, zahteve za kmetovanje in sheme kakovosti COM (2008) 641 konč. z dne 15. oktobra 2008.