52008DC0884

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 22.12.2008

COM(2008) 884 konč.

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o uporabi Poštne direktive (Direktiva 97/67/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/39/ES) {SEC(2008) 3076}

POROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o uporabi Poštne direktive (Direktiva 97/67/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/39/ES)

1. Ozadje in namen tega poročila

Okvir Skupnosti za poštne storitve v EU je določen v Direktivi 97/67/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/39/ES (v nadaljnjem besedilu „Poštna direktiva“)[1]. Člen 23 Poštne direktive določa, da mora Komisija poročilo o uporabi Poštne direktive predložiti Evropskemu parlamentu in Svetu „vsaki dve leti“. Prav tako določa, da mora poročilo vključevati „ustrezn[e] podatk[e]“ o razvoju trga, vključno s tehnološkimi, socialnimi in zaposlitvenimi vidiki ter vidiki o kakovosti storitev.

Redno spremljanje trga in poročanje o tem sta pomembna dejavnika za dokončno oblikovanje notranjega trga poštnih storitev, da se lahko pravočasno ugotovijo kakršne koli pomanjkljivosti in težave, po potrebi sprejmejo ustrezni (zakonodajni) ukrepi ter izvedejo popravki. Trg je treba spremljati tudi, da se nadaljuje pregledno izvajanje poštne reforme EU ter da se ugotovi, ali so se z reformo dosegli želeni učinki oz. ali je prinesla želene koristi. Opozoriti je treba, da so bila prejšnja poročila o uporabi pomembna v zakonodajnem postopku v zvezi z Direktivo 2008/6/ES.

Komisija je svoje prvo poročilo o uporabi predložila novembra 2002[2], drugo poročilo o uporabi marca 2005[3] in tretje poročilo o uporabi oktobra 2006[4]. Kot prejšnja poročila o uporabi vsebuje tudi to poročilo celovito oceno prenosa Poštne direktive v zakonodaje držav članic v celoti, vključno z uporabo ključnih elementov Poštne direktive in napredkom na zakonodajnem področju ter podrobnimi tržnimi gibanji (ki zajemajo tudi gospodarske, tehnološke, socialne, zaposlitvene vidike in vidike o kakovosti storitve). Poročilo razlaga glavne razvojne smernice po sprejetju zadnjega poročila o uporabi oktobra 2006 in zajema obdobje poročanja 2006–2008.

Poročilu je priložen delovni dokument služb Komisije, ki vključuje podrobnejše informacije o napredku na zakonodajnem področju in razvoju trga. V poročilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi Poštne direktive so v kratki in jedrnati obliki navedeni sklepi iz delovnega dokumenta služb Komisije. Poročilo in podrobna analiza iz tega delovnega dokumenta služb Komisije temeljita na nedavni študiji Ecorysa o glavnih razvojnih smernicah v poštnem sektorju (2006–2008)[5].

Obdobje poročanja je zelo pomembno za poštni sektor v EU, ker je v kratkem časovnem okviru, ki ga obravnava to poročilo, prišlo do pomembnega razvoja. Nemčija, ki je največji enotni (nacionalni) poštni trg v EU, je 1. januarja 2008 popolnoma liberalizirala svoj poštni trg. Poleg tega se zdi, da je ocena popolnega odprtja trga v Združenem kraljestvu 1. januarja 2006 zdaj mogoča in jo dejansko že izvajajo neodvisni strokovnjaki iz Združenega kraljestva. Prav tako se lahko zdaj ocenijo učinki določitve nižjega praga za rezervirano področje v EU na pošiljanje pisem do 50 gramov za obdobje po 1. januarju 2006, kar je zadnji vmesni ukrep pred popolnim odprtjem trga.

Vendar je treba opozoriti, da sta Svet in Evropski parlament februarja 2008 sprejela Direktivo 2008/6/ES o nadaljnji spremembi Poštne direktive (v nadaljnjem besedilu „Tretja poštna direktiva“)[6]. V Tretji poštni direktivi je določen rok za popolno odprtje trga; večina držav članic (dejansko 95 % poštnih trgov EU v smislu obsega) ga mora odpreti do 31. decembra 2010, ostale države članice pa do 31. decembra 2012. Tako zagotavlja Tretja poštna direktiva pravno podlago za dokončno oblikovanje notranjega trga za poštne storitve. Ta pomembna odločitev, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela soglasno, ne zaključuje le referenčnega obdobja tega poročila, ampak dodaja temu poročilu tudi pomembno perspektivo. To pomeni, da namen in cilj tega poročila ni zagotoviti perspektive v zvezi z uporabo Tretje poštne direktive, saj bo za izvajanje navedene direktive v celoti potrebno znatno prizadevanje vseh zainteresiranih strani, ampak poročati o uporabi sedanje poštne direktive v referenčnem obdobju. Kljub temu se bodo v Poročilu po potrebi navedli perspektiva in gibanja.

2. Pomembnost poštnih storitev in spreminjanje njihove vloge

Poštne storitve so pomembna panoga v gospodarstvu EU. Leta 2004 se je s poštnimi storitvami v EU zagotovilo približno 90 milijard EUR ali približno 1 % BDP[7]. Sektor poštnih storitev je pomemben tudi zaradi zagotavljanja delovnih mest, pri čemer so poštni operaterji leta 2006 neposredno zaposlovali približno 1,6 milijona ljudi[8].

Poštne storitve zajemajo komunikacijo, oglaševanje in prevoz ter so zato skupaj z drugimi prevoznimi, logističnimi in komunikacijskimi storitvami ključna panoga za gospodarstvo EU. Poleg tega zagotavljajo poštne storitve socialne prednosti, katerih vrednosti ni mogoče določiti v gospodarskem smislu. Za posameznike so poštne storitve pomembno sredstvo medsebojne komunikacije in obveščanja. Poleg tega so poštne storitve splošno gospodarsko pomembne.

Poštni sektor se zelo razvija. Konec prvega desetletja v novem tisočletju se poštni operaterji soočajo z ostro konkurenco elektronskih komunikacijskih sredstev. Zato morajo svoje dejavnosti bolj prilagoditi potrebam strank in izboljšati učinkovitost svojih storitev. Poleg tega se tradicionalni poštni operaterji zaradi stalnega odpiranja trgov poštnih storitev soočajo tudi z vedno večjo konkurenco novih ponudnikov. Poštni operaterji so se na te razvojne smernice odzvali tako, da so svojo učinkovitost znatno izboljšali s prestrukturiranjem svojih dejavnosti, s čimer sta se omogočila nadzorovanje stroškov in večja kakovost storitve. Pogost rezultat prestrukturiranja postopkov odpreme pošte je oblikovanje novih proizvodov in konceptov.

Pošto v fizični obliki vse bolj dopolnjujejo večkanalna dostava in strankam prilagojene rešitve. Eden od primerov je razvoj storitev hibridne pošte, ki jih zdaj ponuja večina poštnih operaterjev. Nekateri poštni operaterji dopolnjujejo osnovno dejavnost celo z razvijanjem storitev IT za svoje stranke, s čimer vstopajo na sosednje trge. Razvoj novih storitev z dodano vrednostjo je odziv na nevarnost e-substitucije in nove možnosti zaradi tehnološkega razvoja.

Poštne storitve so ključni element politike EU v zvezi z enotnim trgom ter so vključene tudi v Lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta, ki se je začela ponovno izvajati leta 2005[9]. Sporočilo Komisije o enotnem trgu za Evropo 21. stoletja[10] poudarja, da se učinki pobud o mrežnih gospodarskih panogah, kot so poštne storitve, dejansko pokažejo, ko so te pobude izvedene v celoti. Vendar se lahko naredi še več. Obstaja splošno soglasje, da se trajnostno opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena zlasti v zvezi s poštnim sektorjem in drugimi liberaliziranimi mrežnimi gospodarskimi panogami najbolje zagotovi na konkurenčnem trgu in z vzpostavitvijo evropskega enotnega trga.

3. Uporaba Poštne direktive in napredek na zakonodajnem področju

Vse države članice so prenesle Direktivo 97/67/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/39/ES, z različnimi primarnimi in sekundarnimi zakonskimi akti v zvezi s poštnimi storitvami. V primerjavi s stanjem, opisanim v Poročilu o uporabi iz leta 2006, se je dosegel napredek tudi v Estoniji, saj sta se direktivi, za kateri je postopek prenosa leta 2006 še potekal, zdaj že prenesli v njeno zakonodajo.

Vendar je formalni prenos šele prvi korak v zvezi z izvajanjem okvira Skupnosti v celoti. Praktična uporaba določb iz Poštne direktive ter njen vpliv na izvajalce poštne storitve in sektor sta enako pomembna.

V obdobju poročanja se je dosegel pomemben napredek zlasti na naslednjih področjih:

- Nemčija je 1. januarja 2008 svoj poštni trg popolnoma odprla. Tako so do zdaj rezervirano področje pred datumom, ki je določen v Poštni direktivi, odpravile štiri države članice (Nemčija, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo). Liberalizacija nemškega poštnega trga je bila časovno usklajena z uvedbo predpisane minimalne plače v poštnem sektorju v Nemčiji. V skladu s podatki Ecorysa je minimalna plača znatno višja od plač, ki jih zdaj izplačuje(-jo) drug(-i) poštni operater(-ji), zato bi lahko uvedba minimalne plače zelo negativno vplivala na razvoj konkurence.

- Vendar se zdi, da je nadaljnje odpiranje trgov nekoliko upočasnjeno. Na Nizozemskem, kjer je bilo predvideno popolno odprtje trgov, je liberalizacija zdaj odložena, vendar dejanski datum za odprtje trga v celoti ni določen. V zvezi s to časovno neomejeno odložitvijo je nizozemska vlada predložila številne utemeljitve. Te vključujejo delovne pogoje glavnih konkurentov tradicionalnega nizozemskega poštnega operaterja, neenake konkurenčne pogoje za poštne operaterje, saj so tradicionalni poštni operaterji v Nemčiji in Združenem kraljestvu oproščeni plačila DDV[11], ter uvedbo minimalne plače v poštnem sektorju v Nemčiji, zaradi katere so stroški novih ponudnikov na poštnem trgu višji. Čeprav so te utemeljitve s političnega vidika morda prepričljive, je treba pri kakršni koli pravni oceni upoštevati skladnost teh utemeljitev z veljavnim pravnim redom in zlasti členom 7 Poštne direktive. Ta člen določa, da lahko države članice rezervirajo storitve za izvajalca(-lce) univerzalne storitve še naprej, vendar le v obsegu, potrebnem za zagotovitev vzdrževanja univerzalne storitve. Tako ta določba ne zadeva primerov vzajemnosti ali drugih elementov nacionalnega zakonodajnega ali dejanskega okvira.

- Kar zadeva razvoj konkurence v poštnem sektorju, obstajajo zdaj prizadevanja za (obvezno ali pogodbeno) omogočanje dostopa do mreže konkurentov za dostavo pošte. V večini držav članic mora tradicionalni poštni operater zagotoviti dostop pod ustreznimi določili in pogoji, ki se določijo predvsem s pogajanji; če to ne uspe, jih lahko (ali jih mora) določi(-ti) državni regulativni organ.

- Napredek v smislu manjših pravnih ovir za vstop na trg in izenačitev konkurenčnih pogojev je različen. Učinek oprostitve plačila DDV za poštne storitve na konkurenco je še vedno zelo izkrivljajoč, čeprav je Komisija leta 2003 predlagala koristno spremembo Šeste direktive o DDV[12] [13].V nekaterih državah članicah je pomanjkanje poštnih nabiralnikov konkurenčnih poštnih operaterjev še vedno pomembna zadeva. Poštni operaterji bi lahko bili v negotovem položaju tudi zaradi določitve obveznosti univerzalne storitve in njenega financiranja v prihodnosti, zlasti če izvajanje nacionalne zakonodaje ne določa jasne pravne podlage (npr. v zvezi s področjem obveznosti univerzalne storitve). Postopka odobritve in izdaje dovoljenja ter s tem povezani pogoji ne prispevajo vedno k razvoju konkurence. V nekaterih primerih lahko imajo pogoji v zvezi z odobritvijo ali izdajo dovoljenja celo učinek prepovedi, kot na primer na Finskem, kjer mora poštni operater, ki želi pridobiti dovoljenje, zagotoviti celotno univerzalno storitev ali plačati poseben „davek“, ki znaša od 5 % do 20 % njegovega letnega prihodka. Dejansko režim podeljevanja licenc na Finskem uspešno ovira konkurenco na področju obravnavane dostave pošte.

Drugi ugotovitve in sklepi iz Poročila o uporabi iz leta 2006 so še naprej veljavni.

Raven preglednosti podatkov o stroških in finančnem stanju izvajalcev univerzalnih storitev je še vedno zelo različna in je zato med državami članicami zelo neusklajena. Zdi se, da so glavne zahteve iz člena 14 Poštne direktive izpolnjene (ločene računovodske evidence znotraj svojih računovodskih sistemov vsaj za vsako od storitev znotraj rezerviranega sektorja na eni strani in za nerezervirane storitve na drugi). Vendar obstaja večja negotovost v zvezi z izpolnjevanjem zahtev iz člena 12, kar zadeva zlasti vprašanje, ali so tarife za vsako storitev v okviru obveznosti univerzalne storitve prilagojene stroškom.

Zakonodajalec Skupnosti je potrdil, da je dobro delovanje državnih regulativnih organov bistveno za dokončno oblikovanje notranjega trga za poštne storitve. Ker so vse države članice ustanovile uradno neodvisne državne regulativne organe, se države članice med seboj zelo razlikujejo v smislu pooblastil, sredstev in pristojnosti državnih regulativnih organov, zato obstajajo upravičeni dvomi, ali so vsi državni regulativni organi ustrezno usposobljeni za (učinkovito) opravljanje nalog.

4. Tržna gibanja

Količina naslovljene pošte na poštnem trgu se je od leta 2004 do leta 2006 dodatno povečevala[14]. Rast količine naslovljene pošte je bila v primerjavi s starimi državami članicami izrazitejša v novih državah članicah, ki so se EU pridružile v letih 2004 in 2007. V obdobju med letoma 2004 in 2006 je bila količina pošte v novih državah članicah povprečno večja za 6,5 %, medtem ko je bila v ostalih petnajstih državah članicah povprečno večja za 1,5 %. Na poštnem trgu se nadaljuje premik k enosmernemu distribucijskemu trgu s pošto s poslovnega področja, ki predstavlja povprečno 85 % celotne količine pošte.

Pričakuje se, da bo rast v državah članicah z manj razvitim poštnim trgom še naprej znatno večja, ker imajo izrazit potencial rasti, ki je povezan zlasti z direktno pošto, pri čemer je raven kakovosti storitve vse višja. V državah članicah z razvitim poštnim trgom so razmere drugačne. Nekatere od teh držav članic lahko še vedno dosežejo zmerno stopnjo rasti, medtem ko so se ostale države članice, kot sta Združeno kraljestvo in Nizozemska, že soočile z manjšimi količinami naslovljene pošte v zadnjih letih.

Na trgu poštnih pošiljk je konkurenca prisotna, vendar se še vedno razvija počasi, pri čemer se mora prava konkurenca šele vzpostaviti. Čeprav so tržni deleži konkurentov vse večji, ostajajo na nizki ravni celo v državah članicah, ki so popolnoma liberalizirale svoje poštne trge. V Španiji, na Švedskem, v Nemčiji in na Nizozemskem je konkurenca v zvezi s storitvami od sprejema do vročitve bolj razvita kot konkurenca v zvezi z običajnimi storitvami. Predvideni tržni deleži konkurentov v teh državah članicah v letu 2007 znašajo od približno 8 % v Španiji do 9 % na Švedskem, 10 % v Nemčiji in 14 % na Nizozemskem. V nekaterih novih državah članicah, tj. v Bolgariji, na Češkem, v Estoniji in Romuniji, se konkurenca v zvezi s storitvami od sprejema do vročitve razvija. V večini držav članic, razen nekaterih izjem, ostaja vrednost tržnih deležev konkurentov nižja od 2 %.

V Združenem kraljestvu, ki je svoj poštni trg popolnoma liberaliziralo leta 2006, ostaja konkurenca v zvezi s storitvami od sprejema do vročitve skoraj zanemarljiva, vendar se je razvila konkurenca v nabavnem delu trga s konkurenti, ki imajo 20-odstotni tržni delež skupne količine naslovljene pošte. Državni regulativni organ v Združenem kraljestvu Postcomm je zlasti dejaven na področju dogovorov v zvezi z dostopom in razvoja režima podeljevanja licenc za nove ponudnike. Številni vidiki režima dostopa in zakonske ureditve v zvezi z dostopom so v Združenem kraljestvu bolj prispevali k razvoju konkurence na področju dostopa kot konkurence v zvezi s storitvami od sprejema do vročitve.

Zdi se, da je zmanjšanje rezerviranega področja s 100 gramov na 50 gramov od 1. januarja 2006 ob upoštevanju odprtja dodatnih 7 % trga naslovljene pošte malo vplivalo na razvoj konkurence, ker je v smislu obsega omogočilo dostop do le majhnega deleža poštnega trga. Zdi se, da je bilo za razvoj konkurence v nekaterih državah članicah pomembnejše odprtje posameznih delov trga naslovljene pošte, ker je konkurentom omogočilo dostop do večjih deležev poštnega trga; takšni deli so na primer liberalizacija direktne pošte na Nizozemskem, t. i. „dovoljenje D“ v Nemčiji (ki konkurentom v obdobju pred popolnim odprtjem trga omogoča zagotavljanje storitev dostave naslednje jutro z dodano vrednostjo ) in liberalizacija hibridne pošte v Bolgariji.

Razlog za splošno počasen razvoj konkurence so lahko pravne ovire, na primer dejstvo, da predstavljajo rezervirana področja v večini držav članic še vedno večino količine pošte. Ker ima ekonomija obsega v poštnih dejavnostih pomembno vlogo, je doseganje zadostne količine pošte zaradi rezervacije storitev za tradicionalne poštne operaterje težje za nove ponudnike, ki bi lahko ekonomijo obsega izkoristili le ob zadostni količini teh storitev, s čimer bi uspešno konkurirali na poštnem trgu.

Poleg rezerviranega področja in že navedenih dodatnih pravnih ovir, kot so oprostitev plačila DDV za nekatere ponudnike poštnih storitev, dostop do nabiralnikov ali drugih elementov poštne infrastrukture v nekaterih državah članicah ter postopka odobritve in izdaje dovoljenja, so lahko prisotne tudi strateške ovire, ki ovirajo razvoj konkurence. Razlog za strateške ovire so lahko zlasti (domnevne) zlorabe prevladujočega ponudnika poštnih storitev na trgu, kot so na primer ekskluzivne pogodbe, cenovna diskriminacija, nagrade za zvestobo in učinki izključevanja pri vezanih in paketnih prodajah.

5. Vpliv Poštne direktive na trg

Poštna reforma EU, ki se je začela leta 1992 z objavo zelene knjige o razvoju enotnega trga za poštne storitve, je pomembno vplivala na opravljanje poštnih storitev in poštni sektor. Poštna direktiva in njena uporaba v državah članicah sta omogočili večjo kakovost storitev ter vsem strankam zagotovili dostop do univerzalne storitve. Visoko kakovostna in cenovno sprejemljiva univerzalna poštna storitev se v Evropski uniji zagotavlja vsaj petkrat na teden, razen v izjemnih primerih, ko to ni mogoče zaradi geografskih pogojev.

Zaradi zakonodajnega in tržnega vpliva določb Poštne direktive ter postopnega odpiranja trga se konkurenca razvija tudi na trgu pisemskih pošiljk. Tržni deleži konkurentov so se na trgu naslovljene pošte v obdobju od leta 2004 do leta 2007 v številnih državah članicah zelo povečali. Odprtje trga in vzpostavitev konkurence sta ključna instrumenta za odpiranje delovnih mest in zagotavljanje boljših storitev za stranke. Vendar pomembne konkurence še ni, zato se morajo ugotovljene (ali nastajajoče) ovire v zvezi z vstopom konkurence na trg učinkovito odpraviti.

Zaradi postopnega odprtja trga, kot je določeno v Poštni direktivi, in izziva konkurence so tradicionalni poštni operaterji med obdobjem poročanja posodabljali svoje dejavnosti in si v smislu prestrukturiranja zelo prizadevali za večjo učinkovitost. Poštni operaterji svoje storitve čedalje bolj prilagajajo, tako da so bolj tržno usmerjene in strankam prijazne.

Povprečna kakovost storitve v smislu časa dostave je ostala med obdobjem poročanja visoka in v zvezi z dostavo zelo presega cilje učinkovitosti iz Poštne direktive, v kateri je določeno, da je treba v treh dneh dostaviti 85 % čezmejnih pošiljk v EU in v petih dneh 97 % čezmejnih pošiljk v EU. Leta 2007 je bilo v treh dneh dostavljenih 94 % čezmejnih pošiljk v EU, pri čemer je delež ostal skoraj enak, kot je bil leta 2006.

6. Sklepne ugotovitve

V obdobju poročanja se je nadaljevalo postopno odpiranje trga poštnega sektorja, pri čemer je Nemčija popolnoma liberalizirala svoj poštni trg. Konkurenca se je razvijala še naprej. Vendar je razvoj konkurence s svojimi prednostmi za podjetja in uporabnike počasnejši od pričakovanega, čeprav obstaja. Razlog za to je tudi dejstvo, da je velik del poštnega trga še vedno rezerviran za tradicionalne poštne operaterje. Sprejetje Tretje poštne direktive mora biti v tem smislu odločilni ukrep, ker določa ta direktiva odpravo zadnjih pravnih monopolov ter je edinstvena priložnost za poštni sektor in celotno gospodarstvo. Zaradi nastajajoče konkurence so poštne storitve kakovostnejše in uporabnikom prijaznejše, kar so ugotovile tudi države članice, ki so svoj trg popolnoma odprle.

Vendar še vedno obstajajo (pravne in strateške) ovire za vstop na trg, pri čemer je izjema le trg v zvezi z rezerviranim področjem. Če se bo vizija notranjega trga v smislu trajnih in učinkovitih poštnih storitev uresničila, je treba te tržne ovire obravnavati učinkovito in jih odpraviti. To je skupna odgovornost Komisije, držav članic in zainteresiranih strani. Bistveno je, da se sistem učinkovite pravne ureditve uvede v vseh državah članicah ter da nacionalna poštna zakonodaja ne ovira nastanka konkurence in njenega pozitivnega vpliva na potrebe uporabnikov.

V zvezi s tem je treba opozoriti, da je Komisija leta 2003 predložila Svetu predlog za odpravo oprostitve plačila DDV za poštne storitve in obdavčitev vseh ponudnikov poštne storitve. Vendar se Svet ni strinjal s tem predlogom, po letu 2004 pa ni bilo o njem še nobene razprave. Sprejetje tega predloga je zdaj še bolj nujno, ker določa Tretja poštna direktiva dokončni datum za popolno liberalizacijo nacionalnih poštnih trgov. Zanimivo je, da je vprašanje predhodnega odločanja v zvezi z obsegom oprostitve plačila DDV za poštne storitve v postopku pred Sodiščem Evropskih skupnosti (zadeva C-357/07).

Ugotovljeno je, da imajo državni regulativni organi ključno vlogo pri uresničevanju cilja v zvezi z dokončnim oblikovanjem notranjega trga in trga v okolju z več operaterji. Glavni izzivi za državne regulativne organe bodo med drugim tudi ureditev povezanega delovanja na trgu z več operaterji, ukrepanje proti strateškim oviram za vstop na trg in zagotovitev tarif, ki bodo bolj prilagojene stroškom. Da bi se državnim regulativnim organom omogočilo uspešno opravljanje nalog, je treba v večini držav članic okrepiti strokovno znanje in izkušnje ter kadrovsko strukturo. V Direktivi 2008/6/ES je bil poudarjen tudi ta dejavnik.

Usmeritev poštnega sektorja v naslednjih letih je zelo jasna. Ne more temeljiti izključno na procesu prenosa Tretje poštne direktive v zakonodajo posameznih držav članic. Ključna sta spremljanje trga in kritično ocenjevanje uporabe sedanje poštne direktive. Države članice in zlasti državni regulativni organi se morajo v celoti ukvarjati z učinkovitim prenosom Tretje poštne direktive v svoje zakonodaje, vendar hkrati zagotavljati učinkovito zakonodajno ureditev v okviru poštne direktive, ki se uporablja zdaj. Ta prihodnja faza je zelo pomembna, ker zadeva prehod z več pravnih režimov na izključno enega.

Na podlagi obveznosti zakonodajalca Skupnosti in njegovih dolžnosti bo Komisija dejavno sodelovala v teh postopkih tako, da bo državam članicam zagotavljala možnost vzpostavitve najboljših regulativnih praks ter hkrati nadaljevala z dejavnim in preglednim spremljanjem trgov, da se ohranijo cilji poštne reforme EU.

[1] Direktiva 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, 21.1.1998, str. 14); Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/39/ES z dne 10. junija 2002 o spremembah Direktive 97/67/ES glede nadaljnjega odpiranja trgov poštnih storitev v Skupnosti konkurenci, UL L 176, 5.7.2002, str. 21.

[2] Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi Poštne direktive (Direktiva 97/67/ES), COM(2002) 632 konč.

[3] Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi Poštne direktive (Direktiva 97/67/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/39/ES), COM(2005) 102 konč. in SEC(2005) 388.

[4] Poročilo Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o uporabi Poštne direktive (Direktiva 97/67/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/39/ES), COM(2006) 595 konč. in SEC(2006) 1293.

[5] Študija bo na voljo na naslednji spletni strani:http://ec.europa.eu/internal_market/post/studies_en.htm.

[6] Direktiva 2008/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o spremembi Direktive 97/67/ES glede popolnega oblikovanja notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti, UL L 52, 27.2.2008, str. 3.

[7] „Glavne razvojne smernice v evropskem poštnem sektorju (2004–2006)“, WIK-Consult, maj 2006.

[8] „Glavne razvojne smernice v evropskem poštnem sektorju (2006–2008)“, Ecorys, 2008.

[9] Sklepi predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, 22. in 23. marec 2005.

[10] Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Enotni trg za Evropo 21. stoletja, COM(2007) 724 konč.http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/sl/com/2007/com2007_0724sl01.pdf

[11] Več informacij o oprostitvi plačila DDV je v točki 3.5.3 delovnega dokumenta služb Komisije.

[12] Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonov držav članic o prometnih davkih − Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero, UL L 145, 13.6.1977, str. 1, ki jo je 1. januarja 2007 nadomestila Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, UL L 347, 11.12.2006, str. 1. Slednja direktiva je dejansko prenovljena Šesta direktiva Sveta iz leta 1977, kakor je bila pozneje večkrat spremenjena.

[13] Predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 77/388/EGS glede davka na dodano vrednost na storitve poštnega sektorja, COM(2003) 234 konč., kakor je bil spremenjen z aktom COM(2004) 468 konč.

[14] Zadnji podatki, ki so na voljo; ECORYS, 2008.