52008DC0177

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 9.4.2008

COM(2008) 177 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

EU kot globalni partner za razvojPospeševanje napredka na poti k uresničitvi razvojnih ciljev novega tisočletja

{SEC(2008) 431}{SEC(2008) 432}{SEC(2008) 433}{SEC(2008) 434}{SEC(2008) 435}

Kazalo

1. 2008 – ključno leto za razvoj 4

2. 46 milijard EUR evropske pomoči v letu 2007 – bomo izpolnili svoje obljube? 6

3. Učinkovitejša pomoč zahteva korenitejše spremembe 8

4. Evropski pol usklajenosti razvojnih politik 10

5. Pomoč trgovini pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja 11

6. Sklep – potrebna je nova spodbuda 12

Povzetek

Države članice in Komisija si od leta 2005 delijo skupno vizijo razvoja, zapisano v evropskem soglasju o razvoju. Načela in cilji, ki jih je razglasila Unija, zajemajo prizadevanja za razvojno pomoč, namenjeno predvsem podpori državam v razvoju pri oblikovanju strategij za zmanjševanje revščine, zlasti s spodbujanjem dostopa do osnovne izobrazbe deklicam in dečkom, krepitvijo zdravstvenih sistemov v najrevnejših državah, zagotavljanjem dostopa do pitne vode prikrajšanim ljudem ali izvajanjem programov krepitve zmogljivosti ter pobud na področju demokracije in dobrega upravljanja.

S konferenco v Monterreyju o financiranju za razvoj leta 2002, pregledom napredka pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja ter sprejetjem evropskega soglasja leta 2005 je Evropska unija sprejela vrsto zavez glede obsega pomoči, njene učinkovitosti ter usklajevanja politik v korist razvoja ter pomoči trgovini. Komisija s tem sporočilom in delovnimi dokumenti, ki ga spremljajo, zagotavlja spremljanje teh zavez v Uniji.

Namen tega je prispevati k oblikovanju skupnega evropskega stališča, zlasti v pripravah na srečanji v Akri in Dohi[1] ter na dogodek Združenih narodov na visoki ravni septembra 2008, in tako potrditi odločilno vlogo Unije na mednarodnem prizorišču ter njeno delovanje za uresničitev razvojnih ciljev novega tisočletja.

Čeprav Unija ostaja glavni donator in najpomembnejša partnerica držav v razvoju, pa na področju finančne pomoči s 93 euri pomoči na leto na Evropejca, končni rezultat za leto 2007 pomeni zmanjšanje pomoči.

Države članice so pozvane, da potrdijo svoje politične zaveze ter finančne cilje do leta 2010 in 2015. Dolžne so uresničiti svoje zaveze glede napovedljivosti pomoči, ki so jih sprejele, zlasti s pripravo resnih večletnih koledarjev predvidenih finančnih tokov.

Države članice morajo na področju pomoči trgovini podkrepiti svoja prizadevanja in skupno povečati svojo tehnično pomoč, tako da bodo dosegle cilje, ki so si jih zastavile za leto 2010.

Države članice so povabljene, da poglobijo iskanje inovativnih sredstev za financiranje ustreznih ukrepov za odziv na vplive podnebnih sprememb.

Unija se zaveda, da je razvoj odvisen od obsega pomoči in njene kakovosti, ter je na področju učinkovitosti pomoči zlasti s političnim in tehničnim okvirom, ki ga je sprejela leta 2007 (npr.: kodeks ravnanja glede delitve dela, sofinanciranje Komisije in držav članic, napovedljivost izplačil), dosegla nekaj napredka. Vendar je bil ta premajhen, da bi bil viden njegov učinek.

Komisija danes predlaga dejavno udeležbo pri izvajanju teh načel na podlagi konkretnih predlogov, ki jih je oblikovala. Unija mora v Akri zavzeti ambiciozno stališče, da bi spodbudila resnično delitev dela, obsežnejšo proračunsko pomoč in vključujoč pristop k razvoju, ki daje prednost enakosti med spoloma ter predvideva udeležbo civilne družbe in lokalnih skupnosti tako v Evropi kot v državah v razvoju. V prihodnje bi se morala povečati tudi že začeta prizadevanja za učinkovitost, da se zagotovi komplementarnost in kakovost evropske pomoči v podporo trgovini. Komisija države članice poziva k boljšemu napovedovanju pomoči trgovini, zlasti te, namenjene državam AKP, ter da skupaj z njo do konca leta pripravijo „evropske pakete pomoči trgovini“ in ustanovijo regionalne sklade za podporo sporazumov o evropskem partnerstvu ter procesa regionalnega povezovanja, kadar zadevne države AKP to želijo.

Unija je v ospredju usklajevanja politik in se pri tem osredotoča na vpliv, ki ga ima dvanajst poglavitnih področij evropskih politik (na primer trgovina, kmetijstvo, ribištvo, okolje, varnost) na države v razvoju ter razvojne cilje novega tisočletja. Opravljena je bila analiza treh političnih področij, ki lahko znatno prispevajo k razvoju (podnebna in energetska politika, migracije ter raziskave), in oblikovani so bili konkretni predlogi za okrepitev možnosti medsebojnega dopolnjevanja z razvojnimi cilji Unije.

Leta 2008 mora v ukrepanju EU za razvoj priti do preobrata. EU lahko in mora odločno ukrepati, izraziti mora jasno politično sporočilo in tako izpolniti pričakovanja držav partneric.

Države članice so pozvane, da na junijskem Evropskem svetu zavzamejo odločno politično in ambiciozno stališče.

Evropa se mora bolj kot kdaj koli prej zganiti in združiti moči za korenito izboljšanje življenjskih pogojev celotnega prebivalstva držav v razvoju.

1. 2008 – KLJUčNO LETO ZA RAZVOJ

Leto 2008 bo ključno za razvoj. Več dogodkov na visoki ravni bo prevrednotilo uresničevanje razvojnih ciljev novega tisočletja v politično prednostno nalogo. Predmet konference v Akri[2] bo preučitev izvajanja pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči, ki je bila sprejeta leta 2005. Na vrhu v Dohi[3] bo potekalo spremljanje zavez, ki so bile leta 2002 sprejete na konferenci v Monterreyju o financiranju za razvoj. Dogodek Združenih narodov na visoki ravni 25. septembra pa bo moral okrepiti pripravljenost mednarodne skupnosti za ukrepanje, da bo mogoče do leta 2015 doseči zastavljene cilje.

Leto 2008 bo prav tako ključno za verodostojnost Evrope. Zaveze, sprejete leta 2005, glede obsega in kakovosti pomoči so bile zgodovinskega pomena. Treba jih je uresničiti. To je odvisno od posamezne in kolektivne odgovornosti Unije v njenem boju proti revščini.

Unija je od sprejetja evropskega soglasja o razvoju leta 2005[4], ki je bilo osredotočeno na razvojne cilje novega tisočletja in izkoreninjenje revščine v okviru trajnostnega razvoja, sprejela pomembne pobude za napredovanje razvojne agende. Evropski svet[5] je decembra 2007 Komisijo pozval, naj pripravi poročilo o prispevku Unije k uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja. To sporočilo in delovni dokumenti, ki ga spremljajo, so odgovor na ta poziv. V njih sta predstavljeni analiza stanja ter opredelitev sprememb, nujnih za pospešitev napredka pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja.

Mednarodna skupnost se je zavezala vrsti ukrepov: razvite države povečanju obsega pomoči in njene učinkovitosti, države v razvoju pa izvajanju politik, usmerjenih k razvojnim ciljem novega tisočletja ter učinkovitejšemu usklajevanju zunanjih pomoči. Možnosti za uresničitev razvojnih ciljev novega tisočletja, pri čemer imajo osrednjo vlogo nedvomno države partnerice, pa so v veliki meri odvisne od obsega pomoči ter nič manj od njene učinkovitosti.

V nekaterih državah in regijah je bil dosežen znaten napredek, vendar zmanjšanje svetovne revščine za polovico še zdaleč ni doseženo. Vsako leto še vedno 11 milijonov otrok umre od ozdravljivih bolezni; večina jih je mlajša od 5 let. Vsak četrti človek še vedno nima dostopa do pitne vode. 114 milijonov otrok ni deležnih osnovne izobrazbe. 584 milijonov žensk je nepismenih. Podsaharska Afrika pri tem še vedno zaostaja. Drugod, še zlasti v južni Aziji, številne skupine ostajajo izključene iz koristi od rasti.

Izvajajo se tudi nove pobude, na primer pobuda generalnega sekretarja Združenih narodov za razvojne cilje novega tisočletja v Afriki[6] in „poziv k ukrepanju“ za doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja[7]. Partnerstvo med EU in Afriko za uresničitev razvojnih ciljev novega tisočletja, sprejeto na vrhu v Lizboni[8], bo nova podlaga za dialog in ukrepanje.

EU je igrala in še naprej igra vodilno vlogo, ne le ker bodo obljubljenih 90 % povečanja pomoči zagotovile evropske države, ampak tudi zato, ker se je Unija zavezala, da bo korenito preoblikovala svoj sistem dvostranskih pomoči in pomoči Skupnosti. EU se je odločila, da bo poleg pomoči zagotovila večjo usklajenost svojih politik glede razvojnih ciljev. Analize evropskih politik na najrazličnejših področjih, kot so trgovina, varnost, migracije ali okolje, odslej proučujejo njihov vpliv na razvoj in priložnosti za pozitivno prispevanje k razvojnim ciljem novega tisočletja.

Razvojni cilji novega tisočletja zahtevajo vztrajna dolgoročna prizadevanja. EU bo morala v zvezi s konferencama v Akri in Dohi pokazati povečano prizadevnost. Prav tako bo morala aktivirati podporo mednarodne skupnosti na vrhu skupine G8 ter septembra na dogodku Združenih narodov na visoki ravni. To je hkrati preskus verodostojnosti celotne mednarodne skupnosti in EU ter priložnost za presojo poti, ki jo je treba do leta 2015 še prehoditi.

Novi svetovni izzivi, predvsem podnebne spremembe, še dodatno precej ogrožajo trajnostni razvoj. Evropska javna mnenja vse bolj odražajo zavedanje, da Unija ob upoštevanju pospešene globalizacije brez skupnega in usklajenega ukrepanja na mednarodnem prizorišču ne more doseči svojih notranjih ciljev.

Evropa razpolaga s potrebnimi instrumenti, prav tako z ustreznim političnim okvirom. Nujno je, da od besed preide k dejanjem.

Leta 2008 mora v ukrepanju EU za razvoj priti do preobrata. Bolj kot kdaj koli prej je pomembno, da Evropa združi moči za korenito izboljšanje možnosti uresničitve razvojnih ciljev novega tisočletja, kar lahko stori s povečanjem obsega pomoči, njene učinkovitosti ter usklajenosti politik za razvoj. Evropa mora ustvariti dinamiko, ki bo mednarodna prizadevanja spodbudila h konkretnemu ukrepanju.

2. 46 MILIJARD EUR EVROPSKE POMOčI V LETU 2007 – BOMO IZPOLNILI SVOJE OBLJUBE?

Evropska pomoč mora ostati dinamična

Že drugo leto zapored je opaziti svetovni upad obsega pomoči, ki ga mednarodna skupnost namenja za razvoj. Kljub močnim političnim prizadevanjem za uresničitev razvojnih ciljev novega tisočletja je očitno, da ima mednarodna skupnost donatorjev težave z izpolnjevanjem svojih zavez.

Zdaj je prvič, da je tudi EU del teh negativnih teženj. Čeprav so nekatere države članice svojo uspešnost iz leta 2006 ponovile ali celo prekosile, pa skupna prizadevanja upadajo. Izraženo v eurih ter kot odstotek bruto nacionalnega dohodka, so evropska prizadevanja za pomoč v letu 2007 dosegla 0,38 % v primerjavi z 0,41 % v letu 2006. Kljub temu Evropa ostaja največji donator v svetu in zlasti v Afriki ter je odgovorna za večanje zagotovljene pomoči.

Evropa želi in tudi mora igrati vodilno vlogo pri ponovnem spodbujanju prizadevanj mednarodne skupnosti, zlasti decembra na konferenci v Dohi. Da bi bila pri tem uspešna, mora ponoviti svojo odločenost za dosego skupnega cilja 0,56 % do leta 2010 na poti k 0,7 % do leta 2015. Ne potrebujemo novih obljub, ampak moramo dosedanje zaveze pretvoriti v otipljive rezultate. Tak program ukrepov bi lahko potrdil zaveze pomoči Unije in opredelil konkretne ukrepe ter potek njihovega izvajanja za uresničitev razvojnih ciljev novega tisočletja na področju izobrazbe, zdravja, okolja, vode, kmetijstva, rasti in infrastrukture. To pomeni, da morajo vse države članice obnoviti svojo politično voljo in se začeti zavedati, da je v današnjem času razvoj najboljši dolgoročni odziv na izzive globalizacije, pa naj gre za migracije, varnost, finančne in fiskalne sisteme, varstvo naravnih virov planeta, varnost oskrbe s hrano ali mednarodno stabilnost.

Pomoč mora biti napovedljiva

Pomembno je, da se državam partnericam v skladu s političnimi obljubami zagotovi napovedljivost, ki jo potrebujejo za načrtovanje svojih strategij, prednostnih nalog in ukrepov. Stabilnejša in lažje napovedljiva pomoč je nujna tudi za makroekonomsko stabilnost. Napovedljivost pomoči je mogoče meriti na več ravneh, in sicer glede pretoka pomoči, večletnih programov in izplačil.

Za vsako raven je Komisija pripravila predloge:

- glede napovedljivosti tokov pomoči Komisija vztraja, da je nujno potrebno pripraviti večletne koledarje, ki so ambiciozni vendar realni in bodo omogočili merjenje ravni postopne rasti proračuna pomoči za vsako posamezno državo članico do leta 2010 in 2015. Rezultate iz leta 2007 je treba gledati s tega vidika;

- glede načrtovanja pomoči, vse več držav članic zdaj sprejema strateške dokumente, ki za države partnerice navajajo količino virov, ki so jim srednjeročno na razpolago. To je dobro. Po drugi strani pa se pripravljenost za oblikovanje takih strateških dokumentov v okviru skupnega načrtovanja ni uresničilo v enaki meri. Skupna analiza je bila opravljena v več državah, vendar pa je bila resnična skupna strategija odziva pripravljena samo v Južni Afriki, Sierri Leone ter v Somaliji; delo na tem področju se nadaljuje v Gani in na Maliju. V poskusih skupnega načrtovanja zdaj sodeluje 13 držav članic. Vmesna pregleda strateških dokumentov po državah v letih 2009 in 2010 bosta razkrila nove možnosti na tem področju;

- napovedljivost izplačil ima osrednje mesto na dnevnem redu konference v Akri in v okviru pobude Bana Ki-Moona. Komisija je v tem duhu in kot odziv na poziv Sveta ter držav članic predlagala pogodbo o razvojnih ciljih novega tisočletja, ki v obdobju šestih let omogoča dodelitev minimalne letne ravni proračunske pomoči najuspešnejšim državam. Države članice so se k temu zavezale[9]. Predlog pogodbe o razvojnih ciljih novega tisočletja je edini, ki ustreza tem sklepom.

Nujnost nepristranskih prizadevanj

EU in njene partnerice bodo morale resno razpravljati o razdelitvi bremen na mednarodni ravni. EU je zdaleč najvelikodušnejši donator pomoči, zlasti ob upoštevanju zavez, ki jih je skupina G8 sprejela v Gleneaglesu, in bi tako lahko prevzela 90 % povečanja pomoči v obdobju od 2007 do 2010. Unija mora pri prepričevanju tradicionalnih partneric, kot so Združene države ali Japonska ter države, ki pridobivajo na moči (Kitajska, Indija, Južna Koreja, Brazilija), in katerih vloga se mora še povečati, za prevzem pravične porazdelitve prizadevanj za razvoj uporabiti vso svojo politično težo.

Odgovoriti na glavni izziv podnebnih sprememb

Svet doživlja strašno protislovje, ko najrevnejše in najranljivejše države najbolj prizadevajo uničujoči vplivi podnebnih sprememb, za katere same niso odgovorne. Podnebje ne pozna ne meja ne celin niti delitve na sever in jug[10]. Mednarodna skupnost ima posebno odgovornost tem državam pomagati pri doseganju čim počasnejše rasti emisij toplogrednih plinov ter prilagajanju na podnebne spremembe, kot je bilo zapisano v dogovoru, sprejetem na Baliju, za začetek pogajanj na poti k globalnemu dogovoru o podnebnih spremembah do leta 2009.

To je eden ciljev, ki si ga je zastavila Unija, ko je sprejela predlog Komisije za oblikovanje globalnega zavezništva o podnebnih spremembah ter dvostranske in regionalne pobude z Latinsko Ameriko in Azijo. Če ga želimo doseči, se moramo organizirati. Komisija pri tem pozdravlja delo mednarodne komisije za podnebne spremembe, ki jo je ustanovila švedska vlada, in katere sklepe si bomo lahko v okviru EU delili.

Komisija je prepričana, da podnebnih politik v državah partnericah ni mogoče financirati izključno iz uradne razvojne pomoči, zato skupaj s svetovno banko proučuje zamisel o svetovnem posojilu, ki bi ga bilo mogoče uporabiti v povezavi s sredstvi od prodaje na dražbi pravic do emisije na prihodnjem trgu ogljika. Veliko je v igri. Samo skupen odgovor je pravi.

Komisija želi torej znova poudariti pomen, ki ga pripisuje vključitvi podnebnih sprememb v strategije sodelovanja ter v usklajevanje instrumentov pomoči EU za zmanjšanje nevarnosti nesreč v skladu z zavezami evropskega soglasja o razvoju in evropskega soglasja o humanitarni pomoči[11].

Države članice so pozvane, da potrdijo svoje politične zaveze ter finančne cilje do leta 2010 in 2015. Prav tako so pozvane, da uresničijo sprejete zaveze glede napovedljivosti pomoči na treh ravneh, ki jih je predlagala Komisija, tako da med drugim pripravijo večletni koledar, iz katerega bodo razvidne napovedi večanja uradne razvojne pomoči. Povabljene so, da poglobijo iskanje inovativnih sredstev za financiranje obvladovanja vpliva podnebnih sprememb.

3. UčINKOVITEJšA POMOč ZAHTEVA KORENITEJšE SPREMEMBE

Nujno je, da povečanje sredstev spremlja uvedba učinkovitejših mehanizmov za izvajanje. Če bi podvojitev pomoči Afriki pomenila podvojitev projektov, bi položaj postal neobvladljiv. Tanzanija mora letno pripraviti 2 400 poročil donatorjem. Na Maliju je samo v sektorju razvoja podeželja dejavnih več kot 26 donatorjev.

Mednarodni sistem pomoči postaja vse bolj zapleten z uvajanjem novih vertikalnih struktur, kot so svetovni skladi in programi, ter z udeležbo novih javnih in zasebnih akterjev, ki pogosto delujejo zunaj ustaljenih zakonikov in obstoječih mehanizmov usklajevanja.

Zato potrebujemo bolj usklajeno pomoč, močno usmerjeno na države partnerice. Pri tem ne gre samo za postopke, ampak za kvalitativni preskok, pravo preobrazbo.

EU, ki je imela pri sprejetju pariške deklaracije in na vrhu Združenih narodov leta 2005 odločilno vlogo, ima danes še posebej veliko odgovornost. Še naprej mora voditi ta svetovni proces. Vendar tri leta po tem, kljub nekaterim realnim dosežkom, „kritična masa“ za uspeh še vedno ni bila dosežena; vsi akterji se še niso docela navadili na nova orodja.

Dogodek v Akri bo odločilen. Naši cilji pa dvojni. Oceniti moramo naše dosežke, težave, s katerimi smo se srečali, ter razloge zanje, pa tudi naše uspehe in pridobljene pozitivne izkušnje. Pri tem nas bodo vodili kazalniki iz pariške deklaracije in dodatne zaveze, ki jih je sprejela EU. Vendar pa mora biti Akra več kot le pregled stanja. Ministrska deklaracija („ Accra Agenda for Action “) mora biti ambiciozna in vizionarska.

Od zamisli in političnih zavez je treba preiti k njihovemu konkretnemu uresničevanju. Zato je treba pripraviti drzne odgovore na štiri vprašanja:

- delitev dela mora postati realnost. Uporabo kodeksa ravnanja, sprejetega leta 2007, ki pa je še na samem začetku, je treba začeti bolj dejavno uveljavljati, kar pomeni, da ga morajo sprejeti vsi akterji, vključno s terenskimi izvajalci v EU. Komisija bo pripravila specifične predloge za posamezne države;

- donatorji morajo uporabljati sisteme držav prejemnic, kot je to storila Komisija, ko je povišala delež splošne in sektorske proračunske pomoči[12];

- upravljanje na osnovi rezultatov nam narekuje, da premislimo o našem načinu razumevanja in uporabe pogojev;

- napovedljivost je treba zagotoviti glede tokov, načrtovanja in izplačil.

Poleg teh ukrepov:

- eno od orodij za povečanje učinkovitosti pomoči ter preglednejših oblik obveščanja o ukrepih donatorjev ter rezultatih, doseženih na terenu, so atlasi, ki jih Komisija razvija od leta 2005. Leta 2008 bo predstavila nov Atlas donatorjev, atlas področij slabosti in več regionalnih atlasov. Tematski ali podregionalni atlasi se bodo redno pripravljali (na primer na pol leta) v podporo razpravam in odločitvam o delitvi dela na ravni EU;

- sofinanciranje je treba še naprej širiti. Doslej je bilo sofinanciranje Skupnosti manj uspešno od dvostranskega sofinanciranja, vendar bi se moral po spremembah pravnega okvira njegov obseg povečati. Na tem področju poznamo obstoječe ovire, pa tudi rešitve. Nemudoma jih moramo začeti uresničevati.

EU je zdaj močnejša za dvanajst držav, ki niso bile v celoti vključene v pripravo pariške deklaracije, vendar lahko na podlagi lastnih izkušenj prehoda in sprejemanja bistveno prispevajo[13]. Pripomorejo lahko k večji učinkovitosti EU v Akri.

Organizacije civilne družbe so bile „manjkajoči del“ pariške deklaracije. Njihova moč je v raznolikosti njihovih vlog. Civilna družba je polnopraven akter pri razvoju. Prav je, da se jo vključi v postopek in podpre pri njenih prizadevanjih za opredelitev lastnih načel učinkovitosti pomoči.

To velja tudi za lokalne skupnosti, ki vse glasneje izražajo željo, da bi se dejavno udeležile postopkov in postale akterji pri razvoju. To pomeni tudi novo razsežnost politike razvoja, ki jo moramo še raziskati. Države članice bi tako lahko navdih dobile iz izkušenj, pridobljenih pri izvajanju evropske politike za regionalni razvoj na področju krepitve regionalne ter ozemeljske razsežnosti gospodarskega razvoja.

Komisija verjame, da mora program učinkovitosti pomoči vključevati tudi problematiko preprečevanja konfliktov in slabosti.

Prav tako mora biti na program učinkovitosti pomoči uvrščeno tudi spodbujanje enakosti žensk in moških kot temeljne človekove pravice ter del strategije za uresničitev razvojnih ciljev novega tisočletja.

Svet je pozvan, da sprejme ambiciozno stališče EU v Akri za resnično delitev dela, večji delež proračunske pomoči, večjo napovedljivost in vključujoč pristop, ki bo predvideval udeležbo civilne družbe, lokalnih skupnosti ter enakost med spoloma. EU lahko in mora odločno ukrepati, izraziti mora jasno politično sporočilo in tako izpolniti pričakovanja držav partneric.

4. EVROPSKI POL USKLAJENOSTI RAZVOJNIH POLITIK

Pomoč je nujno potrebna, vendar sama ne zadošča. Načelo usklajenosti politik, ki ga je sprejela EU, spodbuja učinkovitost in je moralno načelo. Vpliva politik boja proti revščini, ki jih Evropa izvaja v interesu najbolj ogroženega prebivalstva, druge evropske politike ne smejo izpodbijati. Vse odločitve evropskih politik morajo upoštevati vpliv, ki ga lahko imajo na razvojne cilje novega tisočletja.

EU se je zavezala, da bo okrepila usklajenost na dvanajstih področjih, ki bi lahko pomembno vplivala na razvojne cilje novega tisočletja. To bo vključevalo preprečevalne ukrepe z analizami učinka, izvajanje prilagojenih reform, kot v primerih reform kmetijske politike ali ribištva, ter proučitev možnosti medsebojnega dopolnjevanja, da bi imele najrevnejše države priložnost izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo evropske politike[14].

Tovrstni pristop k načelu usklajenosti Uniji omogoča, da poveča učinek svojega prispevka k doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja.

EU bo poglobila svoja prizadevanja za usklajevanje v zvezi z razvojnimi cilji novega tisočletja na vseh področjih, ki jih je določila leta 2005. Poleg tega je Komisija proučila potencialni manevrski prostor na treh specifičnih področjih:

- politike o energiji iz obnovljivih virov, zlasti biogoriva v okviru podnebnih in energetskih politik. EU mora državam v razvoju pomagati, da v boju proti revščini izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja trg biogoriv, in hkrati skrbno spremljajo vplive, ki bi jih ta politika lahko imela predvsem na proizvodnjo hrane, uporabo zemlje in okolje. Za to je treba zagotoviti redno spremljanje, ki v celoti zajema razvojno razsežnost, upoštevanje meril trajnosti, spodbujanje trgovine z biogorivi, zlasti z najrevnejšimi državami, raziskave in prenos tehnologij;

- migracijske politike in problem bega možganov , problematika, ki je še zlasti pomembna na primer v sektorju zdravja, izobraževanja ali raziskav in inovacij. Komisija predlaga programe „izobraževanja za izvoz“, izboljšanje pravic delavcev, ki se vračajo v domovino, zlasti socialnih pravic, ter dogovore o zaposlovanju med državami članicami in državami v razvoju, ki bi urejali zaposlovanje ter hkrati ščitili ranljive sektorje. Primerno bi bilo tudi proučiti različne ureditve glede državljanstva, da bi se okrepile vezi med migranti ter državo gostiteljico in državo izvora;

- politike raziskav . Komisija bo Svetu predlagala skupno strategijo glede raziskav za razvoj, da bi bolje uskladila evropska prizadevanja na tem področju. Komisija se zavezuje, da bo kot prvi korak te strategije preko 7. okvirnega programa spodbujala večjo udeležbo raziskovalnih centrov revnih držav ter povečala obseg raziskovalnih dejavnosti na področjih, ki so še posebej pomembna pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja (zlasti kmetijske raziskave, zdravstvo, vključno z raziskavami zanemarjenih, z revščino povezanih bolezni, javnimi zdravstvenimi sistemi ter reproduktivnim zdravjem, migracije, energija iz obnovljivih virov, voda in trajnostni razvoj). Te pobude morajo spremljati ukrepi usmerjene pomoči, da se zagotovi okrepitev zmogljivosti za raziskave, kjer je to potrebno.

Svet je pozvan, da spodbuja načela usklajenosti politik za razvoj v okviru mednarodnega načrta za razvojne cilje novega tisočletja in učinkovitost pomoči. Svet je prav tako pozvan, da izrazi svoje mnenje glede usmeritev politik, namenjenih izkoriščanju razvojnega potenciala na področju biogoriv, migracije in raziskav.

5. POMOč TRGOVINI PRI URESNIčEVANJU RAZVOJNIH CILJEV NOVEGA TISOčLETJA

EU je med razvitimi državami vodilna partnerica, ki je sprejela strategijo za pomoč trgovini[15]. To je velik korak, ki lahko EU omogoči, da doseže finančne cilje, ki si jih je na tem področju zastavila, in na tem področju konkretno uporabi načela učinkovitosti pomoči.

EU je sprejela skupno zavezo, da bo do leta 2010 na leto namenila 2 milijardi EUR tehnični pomoči trgovini (1 milijardo EUR iz Skupnosti, 1 milijardo EUR iz držav članic) in povečala obseg pomoči na drugih področjih (proizvodne zmogljivosti, infrastruktura). Pri tem se državam AKP namenja prednost zaradi njihovega specifičnega položaja ter izzivov, ki izhajajo iz sporazumov o gospodarskem partnerstvu, o katerih potekajo pogajanja z EU: 50 % povečanja tehnične pomoči trgovini bo dodeljenih državam AKP.

Poleg finančne razsežnosti drugi steber strategije sestavljajo načela učinkovitosti, zlasti njihovo usklajevanje in prevzem odgovornosti zanje s strani držav članic.

Čeprav je bila ta strategija sprejeta šele nedavno, poročilo o spremljanju, ki ga je pripravila Komisija, kaže spodbudne, četudi nekoliko neenotne rezultate.

Pomoč trgovini je odslej sestavni del razvojnega sodelovanja Evropske unije. Skupna tehnična pomoč trgovini, ki so jo zagotovile države članice, je v letu 2006 znašala 641 milijonov EUR, medtem ko je pomoč Skupnosti znašala 941 milijonov EUR, kar je skupaj skoraj 60 %. Skupnosti torej ne manjka veliko za dosego njene zaveze 1 milijarde EUR pomoči na leto. Da pa bi države članice skupno dosegle predvideno milijardo EUR, bodo morale svojo tehnično pomoč do leta 2010 povečati za 56 %. Ta cilj je dosegljiv, vendar zahteva nenehna prizadevanja.

Pomoč EU svetovni trgovini (ki vključuje tehnično pomoč trgovini, proizvodne zmogljivosti in infrastrukturo) se je znatno povečala in je leta 2006 dosegla 7,279 milijarde EUR.

Glede napovedi pa je vendarle zaskrbljujoče, da samo šest držav članic lahko napove povečanje svoje tehnične pomoči trgovini za obdobje do leta 2010, nobena od njih pa ne more potrditi, da bo mogoče izpolniti cilj dodelitve 50 % povečanja pomoči državam AKP. Regionalni programi v okviru 10. ERS bodo državam članicam omogočili, da z določitvijo svojih napovedi pomoči kot dopolnitev pomoči Skupnosti to izpolnijo.

V poročilu o spremljanju je glede kakovosti evropske pomoči trgovini potrjen dober namen za napredovanje pri usklajevanju in dopolnjevanju teh pomoči. Devet držav članic je že začelo skupno analizo tržnih razmer, sedem od njih pa postopek skupnega načrtovanja. Komisija in šest držav članic, ki skupaj zagotavljajo 83 % pomoči EU trgovini, že izvaja večino priporočil Sveta[16].

Svet je pozvan, da državam članicam priporoči, naj podkrepijo svoja prizadevanja in skupno povečajo svojo tehnično pomoč trgovini na način, ki bi omogočil, da bi leta 2010 lahko dosegle za 56 % višjo raven pomoči kot leta 2006 in tako izpolnile zastavljene finančne cilje ter povečale sedanja prizadevanja za zagotovitev komplementarnosti in kakovosti evropske pomoči.

Komisija države članice poziva k boljšemu napovedovanju pomoči trgovini, zlasti te, namenjene državam AKP, ter da skupaj z njo do konca leta pripravijo „evropski paket pomoči trgovini“ in ustanovijo regionalne sklade za podporo sporazumov o evropskem partnerstvu ter procesa regionalnega povezovanja, kadar zadevne države AKP to želijo.

6. SKLEP – POTREBNA JE NOVA SPODBUDA

Svet in države članice, ki se v Svetu srečujejo, so pozvani, da pristopijo k vsem zgoraj navedenim predlogom, da bi potrdili ter izpolnili svoje finančne zaveze, korenito spremenili načine upravljanja pomoči in izboljšali medsebojno dopolnjevanje evropskih politik ter razvojnih ciljev novega tisočletja z uporabo načel usklajevanja razvojnih politik.

Poleg obsega in učinkovitosti pomoči je treba za uresničitev razvojnih ciljev novega tisočletja sprejeti posebne ukrepe na področjih izobrazbe, zdravstva, okolja, vode, kmetijstva, rasti in infrastrukture. To je naloga, ki si jo je zastavila skupina na visoki ravni za razvojne cilje novega tisočletja v Afriki. In to je tudi cilj pobude „poziv k ukrepanju“. Te pobude, ki jih spodbuja silna potreba po pospešitvi napredka pri uresničevanju razvojnih ciljev novega tisočletja, zahtevajo program ukrepanj za skupen odgovor Unije, ki naj ga Evropski svet zagovarja ob upoštevanju dela v okviru evropskega raziskovalnega projekta o razvojnih politikah[17]. Komisija namerava junijskemu Evropskemu svetu predložiti začetni dokument o razvojnih ciljih novega tisočletja.

Taka prizadevanja so nujna. Vendar pa ti predlogi pomenijo zgolj izvajalni vidik zavez, sprejetih leta 2005. Resno jemati razvojne cilje novega tisočletja pomeni tudi gledati v prihodnost in se zavedati dveh bistvenih dejstev. Po eni strani, da doseganje zastavljenih ciljev ni samo po sebi cilj, saj bo s tem leta 2015 revščina le razpolovljena, po drugi strani pa, da uresničenje ciljev, ki smo si jih zastavili pred osmimi leti otežujejo novi veliki izzivi, kot so podnebne spremembe, demografske spremembe, nestabilnost finančnih trgov, davčni sistemi, degradacija naravnih virov in okolja.

Vse to mora Unijo spodbuditi, da podvoji svoja prizadevanja za uresničitev finančnih in političnih ciljev, ki si jih je zastavila, ter druge donatorje pripravi do tega, da sprejmejo svoj delež prizadevanj za razvoj.

Slika 1: tokovi svetovne pomoči med letoma 2000 in 2010 (v mio. EUR v stalnih cenah leta 2006)

[pic]

Vir: izračun Evropske komisije po podatkih organizacije OECD/DAC.

Uradna razvojna pomoč EU 2004–2007 – ocene uradne razvojne pomoči 2008–2010

|2004 |2005 |2006 |2007 |2008 |2009 |2010 | | |ODA v mio. EUR | ODA kot % BND | ODA v mio. EUR | ODA kot % BND | ODA v mio. EUR | ODA kot % BND | ODA v mio. EUR | ODA kot % BND | ODA v mio. EUR | ODA kot % BND | ODA v mio. EUR | ODA kot % BND | ODA v mio. EUR | ODA kot % BND | | | | | | | | | | | | | | | | | | Avstrija |546 |0,23 |1 266 |0,52 |1 193 |0,47 |1 313 |0,49 |933 |0,33 |970 |0,33 |1 552 |0,51 | | Belgija |1 178 |0,41 |1 580 |0,53 |1 576 |0,50 |1 427 |0,43 |1751 |0,50 |2191 |0,60 |2 669 |0,70 | | Bolgarija |NA |NA |NA |NA |1 |0,00 |16 |0,06 |33 |0,10 |51 |0,14 |68 |0,17 | | Ciper |4 |0,03 |12 |0,09 |21 |0,15 |18 |0,12 |21 |0,13 |24 |0,14 |28 |0,15 | | Češka |87 |0,11 |109 |0,11 |128 |0,12 |131 |0,11 |134 |0,10 |144 |0,10 |155 |0,10 | | Danska |1 639 |0,85 |1 697 |0,81 |1 782 |0,80 |1 872 |0,81 |1932 |0,80 |2014 |0,80 |2 109 |0,80 | | Estonija |4 |0,04 |8 |0,07 |12 |0,09 |17 |0,12 |23 |0,14 |29 |0,15 |35 |0,16 | | Finska |547 |0,37 |726 |0,46 |664 |0,40 |711 |0,40 |838 |0,44 |956 |0,48 |1 067 |0,51 | | Francija |6 820 |0,41 |8 067 |0,47 |8 446 |0,47 |7 261 |0,39 |8772 |0,45 |9791 |0,48 |10 810 |0,51 | | Nemčija |6 064 |0,28 |8 112 |0,36 |8 314 |0,36 |8 961 |0,37 |10567 |0,42 |12183 |0,46 |13 798 |0,51 | | Grčija |258 |0,16 |309 |0,17 |338 |0,17 |366 |0,16 |603 |0,25 |839 |0,32 |1 076 |0,39 | | Madžarska |56 |0,07 |80 |0,10 |119 |0,13 |66 |0,07 |69 |0,07 |130 |0,13 |182 |0,17 | | Irska |489 |0,39 |578 |0,42 |814 |0,54 |869 |0,54 |913 |0,54 |1036 |0,58 |1 139 |0,60 | | Italija |1 982 |0,15 |4 096 |0,29 |2 901 |0,20 |2 870 |0,19 |5235 |0,33 |6905 |0,42 |8 706 |0,51 | | Latvija |7 |0,06 |8 |0,07 |10 |0,06 |12 |0,06 |13 |0,06 |16 |0,06 |20 |0,07 | | Litva |8 |0,04 |12 |0,06 |18 |0,08 |30 |0,11 |37 |0,12 |49 |0,14 |67 |0,17 | | Luksemburg |190 |0,83 |206 |0,86 |232 |0,84 |266 |0,90 |299 |0,91 |326 |0,92 |358 |0,93 | | Malta |8 |0,18 |8 |0,18 |7 |0,15 |8 |0,15 |9 |0,17 |10 |0,17 |10 |0,17 | | Nizozemska |3 384 |0,73 |4 116 |0,82 |4 344 |0,81 |4 540 |0,81 |4754 |0,80 |5072 |0,81 |5 245 |0,80 | | Poljska |95 |0,05 |165 |0,07 |239 |0,09 |260 |0,09 |340 |0,10 |517 |0,14 |679 |0,17 | | Portugalska |830 |0,63 |303 |0,21 |315 |0,21 |294 |0,19 |495 |0,30 |697 |0,41 |898 |0,51 | | Romunija |NA |NA |NA |NA |3 |0,00 |80 |0,07 |136 |0,12 |191 |0,15 |247 |0,17 | | Slovaška |23 |0,07 |45 |0,12 |44 |0,10 |49 |0,09 |73 |0,12 |97 |0,15 |120 |0,17 | | Slovenija |25 |0,10 |29 |0,10 |35 |0,12 |40 |0,12 |54 |0,15 |61 |0,16 |69 |0,17 | | Španija |1 962 |0,24 |2 428 |0,27 |3 039 |0,32 |4 196 |0,41 |5422 |0,50 |6149 |0,54 |7 218 |0,60 | | Švedska |2 191 |0,78 |2 706 |0,94 |3 151 |1,02 |3 166 |0,93 |3539 |1,00 |3709 |1,00 |3 875 |1,00 | | Združeno kraljestvo |6 339 |0,36 |8 666 |0,47 |9 932 |0,51 |7 247 |0,36 |8554 |0,44 |10006 |0,49 |12 232 |0,56 | | EU-15 SKUPAJ |34 418 |0,35 |44 857 |0,44 |47 040 |0,43 |45 361 |0,40 |54605 |0,47 |62845 |0,51 |72 752 |0,57 | | EU-10/12 SKUPAJ |316 |0,07 |479 |0,08 |637 |0,09 |726 |0,09 |942 |0,10 |1319 |0,13 |1 681 |0,16 | | EU-25/27 SKUPAJ |34 735 |0,33 |45 336 |0,41 |47 676 |0,41 |46 087 |0,38 |55547 |0,44 |64164 |0,49 |74 432 |0,54 | | | | | | | | | | | | | | | | | | ODA EU-25/27 v USD |43 156 | |56 344 | |59 839 | |63 090 | | | | | | | | |

Viri: OECD/DAC za 2004–2006. Podatki Komisije na podlagi informacij držav članic, predloženih Komisiji, ali DAC za leto 2007.

V sivih poljih so podatki, ki so jih predložile države članice; v belih poljih so podatki Komisije ali podatki iz simulacije. ODA je izražena v tekočih cenah.

[1] Tretji forum na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, Akra, od 2. do 4. septembra 2008; mednarodna konferenca o spremljanju financiranja za razvoj, od 29. novembra do 2. decembra 2008.

[2] Tretji forum na visoki ravni o učinkovitosti pomoči, Akra, 2.–4. septembra 2008.

[3] Mednarodna konferenca o spremljanju financiranja za razvoj, od 29. novembra do 2. decembra 2008.

[4] UL C 46, 24.2.2006, str. 1.

[5] Evropski svet, sklep št. 77 z dne 14. decembra 2007.

[6] Usmerjevalna skupina na visoki ravni.

[7] Izvaja se od julija 2007.

[8] Decembra 2007.

[9] Sklepi Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) z dne 24. maja 2005 ter sklep št. 27 Evropskega soglasja o razvoju.

[10] Glej zlasti poročilo razvojnega programa združenih narodov (UNDP) 2007–2008, „Boj proti podnebnim spremembam: človeška solidarnost v razdeljenem svetu“.

[11] UL C 25, 30.1.2008, str. 1.

[12] 44 % za države AKP v okviru 10. ERS.

[13] Vse so se priključile evropskemu soglasju iz leta 2005 in štiri od njih so podpisale pariško deklaracijo.

[14] Poročilo EU o usklajenosti politike za razvoj, 29.9.2007, COM(2007) 545 in SEC(2007) 1202.

[15] Svet Evropske unije – dokument št. 13070/07, 11.10.2007.

[16] Načela učinkovitosti strategije pomoči trgovini se nanašajo zlasti na mehanizme ocenjevanja potreb v določeni državi, vključevanje trgovine v razvojno strategijo ter strategijo sodelovanja, upoštevanje vprašanj trajnosti, analize, načrtovanja in skupnega financiranja.

[17] GAERC, 11. aprila 2006 „Z zadovoljstvom sprejemamo predlog Komisije za spodbujanje evropske mreže centrov za raziskave glede vprašanj razvoja in z zanimanjem pričakujemo nadaljevanje dela glede te pobude.“