EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52008DC0068

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Proučitev vzpostavitve evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR) {SEC(2008) 151} {SEC(2008) 152}

/* COM/2008/0068 konč. */

52008DC0068




[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 13.2.2008

COM(2008) 68 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Proučitev vzpostavitve evropskega sistema nadzorovanja meja (EUROSUR)

{SEC(2008) 151}{SEC(2008) 152}

UVOD

Komisija je v svojem sporočilu Krepitev upravljanja južne morske meje Evropske unije[1] z dne 30. novembra 2006 predlagala oblikovanje stalne mreže obalnih patrulj za južno zunanjo morsko mejo in vzpostavitev evropskega sistema nadzorovanja meja .

Evropski svet je 14. in 15. decembra 2006 navedel: „Prednost bo imela proučitev vzpostavitve evropskega sistema za nadzor južnih morskih meja“.

Po ukrepih, ki so bili izvedeni za vzpostavitev evropske mreže patrulj na podlagi študije MEDSEA[2] in izsledkov študije izvedljivosti BORTEC[3], je cilj tega sporočila proučiti parametre, v okviru katerih bi se lahko razvil evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR), ki bi se sprva osredotočal na južne in vzhodne zunanje meje EU, ter državam članicam predlagati načrt za njegovo vzpostavitev.

Vidiki tega sporočila o nadzorovanju zunanjih morskih meja so del skupnega okvira, določenega v celostni pomorski politiki za Evropsko unijo[4].

Kakor je opredeljeno v Zakoniku o schengenskih mejah[5], nadzor meje sestavljajo kontrole na mejnih prehodih (mejne kontrole) in nadzorovanje meje med mejnimi prehodi (nadzorovanje meje). To sporočilo se osredotoča na krepitev nadzorovanja meja, katerega glavni namen so preprečevanje nedovoljenih prehodov meja, boj proti čezmejnemu kriminalu in podpora ukrepov proti osebam, ki so nezakonito prestopile mejo.

Sporočilo bi bilo treba obravnavati v okviru schengenskega modela štiristopenjskega nadzora dostopa[6], ki vključuje sodelovanje s tretjimi državami, prispevati pa bi moralo tudi k izboljšanju usklajenosti politik EU o mejnem nadzoru z drugimi politikami, kot so raziskave in razvoj, ribištvo in promet.

Ko se bo sistem EUROSUR začel izvajati, bo pomenil odločilen napredek pri nadaljnji postopni vzpostavitvi skupnega evropskega integriranega sistema upravljanja meja. Pri izvajanju različnih ukrepov, opisanih v tem sporočilu, bi moral biti Sklad za zunanje meje[7] glavni mehanizem solidarnosti za države članice pri delitvi finančnega bremena v Evropski uniji.

IZZIVI IN CILJI NADALJNJEGA RAZVOJA NADZOROVANJA MEJA

Izzivi

Trenutna infrastruktura nadzorovanja in usklajevanje na nacionalni ravni

Nacionalni sistemi nadzorovanja meja trenutno zajemajo le nekaj izbranih delov zunanjih meja EU. Študija BORTEC je pokazala, da se v osmih državah članicah z zunanjimi mejami v Sredozemskem morju in v južnem delu Atlantskega oceana z nadzorovanjem meja ukvarja približno 50 organov iz 30 institucij, ki imajo včasih vzporedne pristojnosti in sisteme.

Trenutna stopnja pokritosti z orodji nadzorovanja

Zaradi tehničnih (sedanja učinkovitost radarskih/optičnih senzorjev, omejena razpoložljivost satelitov) in finančnih omejitev so območja pod nadzorom trenutno omejena na nekatere ravnine in obalna območja ter tista območja kopenske meje ali odprtega morja, na katerih se izvajajo operacije.

Sodelovanje s tretjimi državami

Migracijski pritisk pomeni znaten izziv ne le za države članice na severu Sredozemskega morja, ampak tudi za tretje države ob njegovih južnih obalah, in sicer v smislu odkrivanja, prijetja, sprejema in nadaljnjega obravnavanja ter ponovnega sprejema migrantov.

Cilji

Zmanjšanje števila nezakonitih priseljencev, ki jim uspe neopaženo vstopiti v EU

Za odkrivanje, prepoznavanje in prestrezanje oseb, ki poskušajo nezakonito vstopiti v EU, in s tem zmanjšanje števila nezakonitih priseljencev, ki jim uspe neopaženo prečkati zunanje meje EU, je treba organom, pristojnim za mejni nadzor v državah članicah, pravočasneje zagotoviti zanesljive podatke.

Povečanje notranje varnosti EU kot celote s prizadevanji za preprečevanje čezmejnega kriminala

Namen nadzorovanja meja ni le preprečevanje nedovoljenih prehodov meje, ampak tudi boj proti čezmejnemu kriminalu, kot je preprečevanje terorizma, trgovine z ljudmi, tihotapljenja drog, nedovoljenega prometa z orožjem itd.

Znatna finančna sredstva, zlasti tista, pridobljena z opravljanjem različnih vrst nezakonitih dejavnosti, in dostopnost novih tehničnih sredstev omogočajo skupinam, vpletenim v organiziran kriminal, vrsto možnosti in opreme.

Boj proti tem grožnjam je predvsem naloga policije in obveščevalnih služb držav članic. Vendar bo učinkovit sistem upravljanja meja na nacionalni in evropski ravni zagotavljal dragoceno orodje za boj proti čezmejnemu kriminalu.

Okrepitev zmogljivosti iskanja in reševanja

Številni nezakoniti priseljenci in osebe, ki potrebujejo mednarodno zaščito, potujejo v izjemno težkih pogojih in osebno zelo veliko tvegajo, ko poskušajo nezakonito vstopiti v EU, saj se skrivajo v vozilih, na tovornih plovilih itd. S sedanjo prakso plovbe na prepolnih čolnih, nesposobnih za plovbo, se je število nesrečnih migrantov, utopljenih v Atlantskem oceanu med Afriko in Kanarskimi otoki ter v Sredozemskem morju, večkrat povečalo.

Tragični smrtni davek, ki je posledica takega nezakonitega priseljevanja, je nesprejemljiv, zato ga je treba znatno zmanjšati. Okrepiti je treba zmogljivosti za odkrivanje majhnih čolnov na odprtem morju ter s tem prispevati k uspešnejšemu iskanju in reševanju ter rešitvi večjega števila življenj na morju. Vendar pa se lahko dolgoročne rešitve izzivov, povezanih z upravljanjem migracij, dosežejo le s celovito strategijo, ki vključuje sodelovanje s tretjimi državami, in sicer tudi na področju nadzorovanja meja.

SPLOšNI KONCEPT

Za dosego ciljev, navedenih v prejšnjem poglavju, je treba predvideti skupen tehnični okvir podpore organom držav članic za učinkovito delovanje na lokalni ravni, vodenje na nacionalni ravni, usklajevanje na evropski ravni in sodelovanje s tretjimi državami ter s tem za odkrivanje, prepoznavanje, sledenje in prestrezanje oseb, ki poskušajo nezakonito vstopiti v EU zunaj mejnih prehodov.

Evropski sistem nadzorovanja meja (EUROSUR) naj bi državam članicam pomagal pri doseganju popolnega zavedanja o razmerah [8] na njihovih zunanjih mejah in povečal zmožnost odzivanja [9] njihovih organov kazenskega pregona.

Tak okvir bi bil oblikovan tako, da ne bi vplival na zadevna področja pristojnosti držav članic in ne bi nadomestil katerega koli obstoječega sistema. Ključni operativni cilj bi moral biti bolj usklajena uporaba informacij, zbranih v okviru različnih sistemov, ob upoštevanju geografskih okoliščin in razlik med vrstami meja, zlasti med kopensko in morsko mejo.

Izvajanje sistema EUROSUR bi moralo biti razdeljeno v tri faze, od katerih bi se prvi dve izvajali vzporedno, tretja pa bi nadgrajevala prvi dve.

1. 1. FAZA : nadgradnja in razširitev nacionalnih sistemov nadzorovanja meja ter povezovanje nacionalnih infrastruktur v komunikacijsko omrežje.

2. 2. FAZA : spodbujanje raziskav in razvoja, da se izboljša učinkovitost orodij in senzorjev nadzorovanja (npr. satelitov, zračnih plovil brez posadke itd.), ter razvoj skupne uporabe orodij nadzorovanja. Lahko bi se razvila skupna slika informacij o razmerah na območju pred mejo, ki bi združevala obveščevalne informacije in informacije, pridobljene z orodji nadzorovanja[10].

3. 3. FAZA : Vsi zadevni podatki, ki izvirajo iz nacionalnega nadzorovanja, novih orodij nadzorovanja, evropskih in mednarodnih sistemov poročanja ter iz obveščevalnih virov, bi se morali zbirati, analizirati in razširjati na strukturiran način, da se ustvari skupno okolje za izmenjavo informacij med zadevnimi nacionalnimi organi.

Prva in druga faza bi morali zajemati morske in kopenske zunanje meje ter upoštevati spreminjajoče se migracijske vzorce. Tretja faza bi se morala osredotočati na pomorsko področje, saj zadeva združitev številnih informacijskih virov, ki spremljajo dejavnosti na odprtem morju; kopenske meje ne pomenijo tako velikega izziva, saj ne gre za spremljanje tako velikega območja. Kar zadeva zračne meje, je treba omeniti, da je nezakonito priseljevanje po zračni poti predmet učinkovitih kontrol na mejnih prehodih na letališčih. Organizacija EUROCONTROL je odgovorna za varnost evropskega zračnega prostora in upravljanja zračnega prometa[11].

PREDSTAVITEV FAZ IN KORAKOV

V tem poglavju so podrobneje prikazane navedene tri faze, vključeni pa so tudi naknadni ukrepi, ki jih Komisija namerava sprejeti, ter priporočila držav članic in agencije FRONTEX za ukrepanje. Priložena je tudi razpredelnica s pregledom različnih korakov, ki vodijo do tretje faze.

1. FAZA : Medsebojno povezovanje obstoječih sistemov in mehanizmov nadzorovanja ter njihova racionalizacija na ravni držav članic

Prvi korak : zagotavljanje bistvene infrastrukture nadzorovanja meja na nacionalni ravni

V študijah MEDSEA in BORTEC ter za evropsko mrežo patrulj je agencija FRONTEX predlagala ustanovitev nacionalnih centrov za usklajevanje v osmih državah članicah na južni morski meji EU v Sredozemskem morju in južnem Atlantskem oceanu[12]. Za namene sistema EUROSUR bi se morali taki centri ustanoviti tudi v državah članicah na vzhodnih kopenskih mejah EU in na morskih mejah EU v Črnem morju[13].

Ti centri bi zagotavljali čim bolj sprotno sprejemanje odločitev vseh nacionalnih organov, ki sodelujejo pri nadzorovanju meja, in sicer na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Ti centri bi imeli zmogljivosti za zagotavljanje zavedanja o razmerah glede pogojev in dejavnosti vzdolž vse zunanje meje in potrebna orodja za ustrezno odzivanje.

Nacionalni center za usklajevanje bi moral delovati kot osrednji del nacionalnega sistema nadzorovanja meja, ki bi zajemal vse zunanje meje zadevne države članice ali – na podlagi analize tveganja – njihove izbrane dele.

Drugi korak : komunikacijsko omrežje med nacionalnimi centri za usklajevanje, vključno z agencijo FRONTEX

Vzpostaviti je treba zavarovano računalniško podprto komunikacijsko omrežje, da si bodo lahko centri v državah članicah in agencija FRONTEX 24 ur na dan in sproti izmenjavali podatke.

Agencija FRONTEX bi od nacionalnih centrov za usklajevanje prejemala tiste informacije, ki so potrebne za usklajevanje skupnih operacij in analizo tveganja. Agencija FRONTEX bi lahko delovala tudi kot evropski center za razmere ter čim bolj sprotno zbirala in tem centrom posredovala informacije v zvezi z incidenti na zunanjih mejah EU.

Tretji korak : podpora sosednjim tretjim državam za vzpostavitev infrastrukture nadzorovanja meja

Kot so pokazali sedanji mehanizmi sodelovanja na območju Baltskega in Črnega morja, je sodelovanje s sosednjimi tretjimi državami predpogoj za dosego zavedanja o razmerah na področju pomorstva. Za večino sosednjih tretjih držav se že zagotavlja finančna pomoč Skupnosti za podporo upravljanja njihovih meja, vendar pa posebna potreba po razvoju operativnega sodelovanja med temi tretjimi državami in državami članicami kaže, da je treba finančno in logistično podporo EU za nadzorovanje meja še povečati.

Priporočila

Države članice, ki ležijo na južnih in vzhodnih mejah EU, so pozvane, da vzpostavijo:

- en sam nacionalni center za usklajevanje , ki bo 24 ur na dan usklajeval dejavnosti vseh nacionalnih organov, ki izvajajo naloge nadzora zunanjih meja (odkrivanje, prepoznavanje, sledenje in prestrezanje), in ki si bo lahko izmenjeval informacije s centri v drugih državah članicah in agencijo FRONTEX;

- en sam nacionalni sistem nadzorovanja meja , ki bo povezoval dejavnosti nadzorovanja na vseh zunanjih mejah ali – na podlagi analize tveganja – njihovih izbranih delih ter omogočal razširjanje informacij med vsemi organi, ki sodelujejo pri nadzoru zunanjih meja, 24 ur na dan.

- Priporočeno je, da države članice za zgoraj navedena ukrepa v celoti izkoristijo finančno podporo, ki jo zagotavlja Sklad za zunanje meje[14].

Agencija FRONTEX bi morala do konca leta 2008 predstaviti oceno tveganja z opredelitvijo tistih delov zunanjih meja držav članic, ki bi jih moral zajemati nacionalni sistem nadzorovanja, primerjavo med to oceno in načrti, ki so jih predstavile države članice, ter poročilo o obstoječi in potrebni infrastrukturi za nadzorovanje v izbranih sosednjih tretjih državah.

Komisija bo oblikovala skupino strokovnjakov iz držav članic in agencije FRONTEX, ki bodo pripravili smernice za naloge nacionalnih centrov za usklajevanje in za njihovo sodelovanje ter za vlogo agencije FRONTEX.

Komisija bo sprožila tehnično študijo, ki jo bo financiral Sklad za zunanje meje in bo usklajena z drugimi pripravami, ki potekajo, da se oblikuje struktura sistema in ocenijo finančni stroški, in sicer za kopenske in morske meje, vključno s tehničnimi specifikacijami za zavarovano komunikacijsko omrežje med nacionalnimi centri za usklajevanje in agencijo FRONTEX, z uporabo obstoječih omrežij, kadar je to izvedljivo. Struktura sistema bi morala biti prožna in prilagodljiva, tako da lahko zagotavlja uporabo vseh obstoječih in tudi prihodnjih orodij nadzorovanja meja (glej tudi drugo fazo). Študija bo vključevala tudi analizo o tem, kako povezati organizacijo EUROCONTROL s sistemom EUROSUR, da bodo dolgoročno zajete vse zadevne grožnje v zvezi z nadzorovanjem meja.

Na podlagi tega bo Komisija spomladi leta 2009:

- poročala Svetu o napredku glede smernic za nacionalne centre za usklajevanje in ocenila potrebo po zadevni zakonodajni pobudi;

- predložila oceno finančnih stroškov za nenehen razvoj nacionalnih centrov za usklajevanje in nacionalnih sistemov nadzorovanja meja;

- predložila predlog strukture sistema za komunikacijsko omrežje in oceno finančnih stroškov za njegovo vzpostavitev;

- izvedla oceno infrastrukture nadzorovanja meja v izbranih sosednjih tretjih državah, ki bo temeljila na oceni agencije FRONTEX, ter v načrtovanju zadevnih finančnih programov na področju zunanjih odnosov po potrebi uporabila to oceno ob upoštevanju sredstev, ki so na voljo v sedanjem finančnem okviru.

2. FAZA: Razvoj in uporaba skupnih orodij in aplikacij za nadzorovanje meja na ravni EU

Četrti korak : Raziskave in razvoj za izboljšanje učinkovitosti orodij nadzorovanja

Za namene nadzorovanja meja sta zanimivi zlasti dve novi orodji – sateliti in zrakoplovi brez posadke. Sateliti za opazovanje Zemlje omogočajo pokritost velikega dela Zemlje, vključno z odprtim morjem ter obalami in ozemlji tretjih držav. Zrakoplovi brez posadke lahko naredijo natančne posnetke in se na zahtevo lahko postavijo nad ciljno območje.

Sateliti za opazovanje Zemlje so koristni za spremljanje in zbiranje obveščevalnih podatkov v zvezi z vnaprej določenimi območji, vendar se za sledenje trenutno malo uporabljajo. Pri iskanju na velikem območju majhnih tarč ni mogoče najti, pri posnetkih velike ločljivosti pa je področje iskanja majhno, zato mora biti položaj cilja znan, npr. na podlagi danih obveščevalnih podatkov.

Zrakoplovi brez posadke in sateliti lahko sledijo plovilom v evropskih in mednarodnih vodah. Vendar pa zrakoplovi brez posadke trenutno ne smejo leteti v civilnem zračnem prostoru iz pravnih ali tehnoloških razlogov. Za razširitev njihovega delovanja na obalna območja tretjih držav odhoda bi bili potrebni ustrezni sporazumi z zadevnimi tretjimi državami. V zvezi s tem bi bilo treba upoštevati splošni okvir naših odnosov z zadevnimi tretjimi državami.

Peti korak : skupna uporaba orodij nadzorovanja

Uporaba novih orodij nadzorovanja bi lahko organom držav članic pogosteje ter bolj zanesljivo in stroškovno učinkovito zagotavljala informacije o nadzorovanju na njihovih zunanjih mejah in območjih pred mejo. Treba bi bilo razmisliti, kako bi lahko EU podpirala države članice pri razvoju in uporabi teh orodij oziroma pri naložbah ali vzpostavitvi mehanizmov, ki bi omogočali skupno uporabo kapitalsko intenzivnih orodij, kot so sateliti. Agencija FRONTEX bi delovala kot spodbujevalec npr. za povezovanje s ponudniki storitev za pridobitev satelitskih posnetkov v imenu več držav članic ali za usklajevanje skupne uporabe opreme, kot so zrakoplovi brez posadke.

Šesti korak : skupna slika informacij o razmerah na območju pred mejo

Uporaba novih orodij agenciji FRONTEX odpira možnosti, da zbira strateške informacije iz različnih virov in tudi od organov držav članic ter tretjih držav, kar bi ji omogočilo prepoznavati vzorce in proučevati trende ter s tem odkrivati migracijske poti in predvidevati tveganja.

V praksi bi to lahko pripomoglo k oblikovanju skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo, ki bi dopolnjevala analize tveganja, ki jih trenutno pripravlja agencija FRONTEX. Tako skupno orodje bi lahko imelo tudi bolj operativen značaj in bi omogočalo ciljno naravnano in z informacijami podprto odzivanje, ki bi ga usklajeval center za razmere, ki bi ga ustanovila agencija FRONTEX.

Priporočila

Sedmi okvirni program za raziskave in razvoj (temi varnost in vesolje) bi se moral uporabljati za izboljšanje učinkovitosti in uporabe orodij nadzorovanja, tako da se povečata pokrito območje in število odkritih sumljivih dejavnosti ter da se izboljšata prepoznavanje potencialno sumljivih ciljev in dostop do podatkov velike ločljivosti, ki jih zagotavljajo sateliti za opazovanje.

Zato bi morala Komisija spomladi leta 2009 Svetu predstaviti koncept, ki bi državam članicam omogočal, da informacije v zvezi s svojimi zunanjimi mejami in območjem pred mejo, ki jih zagotavljajo sateliti in druga skupna orodja nadzorovanja, prejemajo bolj redno in zanesljivo v okviru GMES (globalno spremljanje okolja in varnosti)[15]. Ta koncept bi moral vključevati tudi približno oceno finančnih stroškov.

Spomladi leta 2009 bi morala agencija FRONTEX v tesnem sodelovanju z uradom GMES pri Komisiji predstaviti analizo vrzeli trenutne in morebitne prihodnje uporabe satelitov za namene nadzorovanja meja s strani držav članic, da se nadalje opredelijo cilji skupne uporabe teh orodij na evropski ravni.

Komisija bo začela študijo, ki jo bo financiral Sklad za zunanje meje in v kateri bodo proučeni koncept in približni finančni stroški „skupne slike informacij o razmerah na območju pred mejo“, ter o njenih izsledkih spomladi leta 2009 poročala Svetu.

3. FAZA: oblikovanje skupnega okolja za spremljanje in posredovanje informacij za področje pomorstva EU

Tretja faza se bo osredotočala izključno na področje pomorstva. Cilj te faze je vključiti vse obstoječe sektorske sisteme, ki spremljajo promet in dejavnosti na morskih področjih, ki so v pristojnosti držav članic, in sosednjih odprtih morjih, ter o njih poročajo, v širše omrežje ter tako organom za nadzor meja omogočiti izkoriščenje prednosti celostne uporabe teh različnih sistemov. To omrežje je tudi cilj celostne pomorske politike EU.

Sedmi korak : celostno omrežje sistemov poročanja in nadzorovanja za namene nadzora meja in notranje varnosti, ki zajema Sredozemsko morje, južni Atlantski ocean (Kanarske otoke) in Črno morje

Zaradi zapletenega razvoja takega „sistema sistemov“ in ob upoštevanju sedanjega migracijskega pritiska bi moralo biti celostno omrežje v prvem koraku omejeno na zgoraj navedena področja in bi se moralo osredotočati na notranjo varnost, pri čemer bi povezovalo organe za mejni nadzor ter druge evropske in nacionalne organe z varnostnimi interesi in pristojnostmi na področju pomorstva.

Zato se bodo pilotni projekt pomorske politike in pripravljalni ukrepi začeli leta 2008, pri čemer bodo razviti delujoči prototipi, s pomočjo katerih se bodo opredelili ustrezna tehnologija ter približni finančni stroški sodelovanja in posredovanja informacij med sektorskimi organi na področju pomorstva in tudi prvi sestavni deli končnega sistema.

Sprejeti bodo nadaljnji ukrepi za spodbujanje postopnega razvoja celostnega omrežja sistemov poročanja in nadzorovanja na področju pomorstva, v katerem se bodo na strukturiran način in po potrebi na lokalni ravni, na ravni držav članic ali na evropski ravni zbirale, združevale, analizirale in razširjale informacije iz različnih sistemov, vzpostavljenih za izpolnjevanje zahtev evropskih in mednarodnih organizacij (sistema spremljanja plovil, sistema avtomatizirane identifikacije, sistema velikega dosega za prepoznavanje in sledenje, sistema SafeSeaNet itd.), ter iz nacionalnih sistemov nadzorovanja (npr. sistemov SIVE in SPATIONAV, sistema za upravljanje prometa plovil in njegov informacijski sistem itd.), skupnih storitev nadzorovanja (npr. radarskih satelitov, zrakoplovov brez posadke) in iz obveščevalskih virov.

S pomočjo analize teh podatkov bi se prepoznavali vzorci, analizirali trendi in odkrivala odstopanja ter s tem predvidela tveganja. Informacije bi morale biti na voljo vsem zadevnim nacionalnim centrom za usklajevanje, kar bi olajšalo vodenje in nadzor ter čim bolj sprotno sprejemanje odločitev.

To skupno okolje bi lahko zajemalo tudi dejavnosti, kot je pregledovanje plovil, ljudi in tovora. Posebno pozornost je treba posvetiti varnosti teh sistemov in orodij ter tako zagotoviti ustrezno zaupnost, celovitost in razpoložljivost.

Študija o pravnih vidikih predvidene interoperabilnosti različnih nadzornih sistemov se bo začela leta 2008 v okviru pomorske politike EU.

Osmi korak : celostno omrežje sistemov poročanja in nadzorovanja za celotno področje pomorstva EU

Kot je navedeno v akcijskem načrtu[16], priloženem sporočilu Celostna pomorska politika za EU[17], bo Komisija v drugi polovici leta 2008 v obliki sporočila objavila delovni načrt za nadaljnje korake glede združitve vseh evropskih sistemov poročanja in nadzorovanja na področju pomorstva. Načrt bo poleg vidikov, povezanih z mejo, zajemal tudi vse pomorske dejavnosti, kot so pomorska varnost, varstvo pomorskega okolja, nadzor ribištva in kazenski pregon.

Priporočila

Komisija bi morala do leta 2009 Svetu predložiti osnutek strukture sistema za celostno omrežje sistemov poročanja in nadzorovanja za Sredozemsko morje, južni Atlantski ocean (Kanarske otoke) in Črno morje, kar bo organom za mejni nadzor omogočilo, da v celoti izkoristijo celostne sisteme poročanja in nadzorovanja na področju pomorstva. Ta osnutek bi moral upoštevati izsledke študije, ki naj bi se začela v okviru Sklada za zunanje meje, študij, izvedenih v okviru sedmega okvirnega programa za raziskave in razvoj, ter druge že izvedene zadevne priprave.

Komisija bo v okviru pomorske politike za EU predstavila tudi sporočilo, v katerem bo določen delovni načrt za nadaljnje korake glede združitve vseh evropskih sistemov poročanja in nadzorovanja na področju pomorstva, ki zajemajo vse pomorske dejavnosti na območju Sredozemskega morja, južnega Atlantskega oceana (Kanarski otoki) in Črnega morja, kar bi se pozneje razširilo na celotno področje pomorstva EU.

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Različne dejavnosti, navedene v prejšnjih oddelkih, lahko vključujejo obdelavo osebnih podatkov. Zato je treba upoštevati načela zakona o varstvu osebnih podatkov, ki velja v Evropski uniji[18], kar pomeni, da je treba osebne podatke obdelovati pošteno in zakonito ter zbirati za določene, izrecne in zakonite namene ter da se teh podatkov ne sme naprej obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni. Obdelava osebnih podatkov v okviru sistema EUROSUR mora zato temeljiti na ustreznih zakonodajnih ukrepih, ki določajo naravo obdelave in ustrezne zaščitne ukrepe.

SKLEPNE UGOTOVITVE

- Komisija poziva Svet in Evropski parlament, da razpravljata o priporočilih, navedenih v tem sporočilu.

- Komisija namerava takoj po objavi tega sporočila z državami članicami začeti pripravljati smernice za naloge nacionalnih centrov za usklajevanje in agencije FRONTEX ter za sodelovanje med njimi.

- Komisija bo spomladi leta 2009 Svetu poročala o doseženem napredku in mu predložila konkretne predloge za vzpostavitev in začetek delovanja sistema EUROSUR (1.–3. faze), kot je navedeno v tem sporočilu, pri čemer bosta zajeta celotna struktura sistema za povezovanje nacionalnih sistemov nadzorovanja meja in skupna uporaba vseh zadevnih orodij.

Faze/koraki | Odgovorni | Financiranje EU | Časovni razpored |

- [1] COM(2006) 733.

[2] Študija izvedljivosti MEDSEA z dne 14. julija 2006 o mrežah obalnih patrulj v Sredozemskem morju, ki jo je naredila agencija FRONTEX.

[3] Študija o tehnični izvedljivosti vzpostavitve sistema nadzorovanja (evropskega sistema nadzorovanja), Varšava, ki jo je agencija FRONTEX predstavila 12. januarja 2007. Glej tudi „Študijo izvedljivosti nadzora morske meje Evropske unije“, ki jo je 4. julija 2003 predstavil CIVIPOL.

[4] COM(2007) 575, 10.10.2007.

[5] Člena 2 in 12 Uredbe (ES) št. 562/2006, (UL L 105, 13.4.2006, str. 1).

[6] Schengenski model nadzora dostopa sestavljajo štiri stopnje: ukrepi na konzulatih, sodelovanje s sosednjimi državami, mejni nadzor in nadzorni ukrepi v schengenskem območju, vključno s povratkom.

[7] Odločba št. 574/2007/ES z dne 23. maja 2007, (UL L 144, 6.6.2007, str. 22).

[8] Zavedanje o razmerah pomeni, koliko so organi zmožni odkrivati čezmejna gibanja in najti utemeljene razloge za nadzorne ukrepe.

[9] Zmožnost odzivanja pomeni čas, potreben za dosego nadzora kakršnega koli čezmejnega gibanja, ter čas in sredstvo za ustrezen odziv na nenavadne okoliščine.

[10] Na primer za prepoznavanje plovila, ki se uporablja za kriminalno dejavnost, pred zunanjo mejo in njegovo sledenje z uporabo satelitov ali sistema poročanja z ladij, dokler plovilo ni prestreženo na ozemlju EU.

[11] Varnost upravljanja zračnega prometa je zagotavljanje sredstev in storitev vodenja zračnega prometa ter s tem preprečevanje groženj in omejevanje njihovih učinkov na splošno letalsko omrežje. Varnost zračnega prostora zajema varovanje zračnega prostora pred nedovoljeno uporabo, vdori, nezakonitimi dejavnostmi in vsemi drugimi kršitvami.

[12] Portugalska, Španija, Francija, Malta, Italija, Slovenija, Grčija, Ciper.

[13] Norveška, Finska, Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija.

[14] Države članice lahko s sredstvi Sklada za zunanje meje sofinancirajo do 75 % stroškov. Glej prednostno nalogo 2 strateških smernic Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013, kot je opredeljena v Odločbi Komisije C(2007) 3925, (UL L 233, 5.9.2007, str. 3).

[15] Glej tudi prilogi 10 in 12 ocene učinka.

[16] SEC(2007) 1278, 10.10.2007, str. 8.

[17] COM(2007) 575, 10.10.2007, str. 6.

[18] Glej tudi Direktivo 95/46/ES (UL L 281, 23.11.1995, str. 31), Uredbo (ES) št. 45/2001 (UL L 8, 12.1.2001, str. 1), Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 (ETS 108).

Top