52007PC0844

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 21.12.2007

COM(2007) 844 konč.

2007/0286 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)

(Prenovitev)

(predložila Komisija) [COM(2007) 843 konč.] [SEC(2007) 1679][SEC(2007) 1682]

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1) O ZADJE PREDLOGA

Razlogi za predlog in njegovi cilji

Lizbonska agenda, šesti okoljski akcijski program Skupnosti, pa tudi strategija trajnostnega razvoja EU so pomembni dejavniki v procesu pregleda Direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (CPNO) ter z njo povezane zakonodaje o industrijskih emisijah. Eden glavnih vidikov zadeva doseganje okoljskih izboljšav ob hkratnem zagotavljanju stroškovne učinkovitosti in spodbujanju tehničnih inovacij. Poleg tega je pregled opredeljen v okviru boljše ureditve in je vključen v tekoči program ES za poenostavitev za obdobje 2006–2009.

Splošno ozadje

Industrijske dejavnosti so pomemben del našega gospodarstva. Vendar tudi prispevajo k onesnaževanju okolja, proizvodnji odpadkov in rabi energije. Kljub zmanjšanju emisij v zadnjih desetletjih so industrijske dejavnosti še vedno glavni vir onesnaževanja.

Direktiva CPNO se nanaša na približno 52 000 obratov. Emisije v zrak iz teh obratov predstavljajo velik delež skupnih emisij ključnih onesnaževal in daleč presegajo zastavljene ciljne vrednosti iz Tematske strategije o onesnaževanju zraka. Brez nadaljnjega zmanjšanja emisij iz obratov CPNO pozitivni učinki za zdravje in okolje, ki naj bi jih zagotovili ti cilji, ne bodo mogoči.

Industrijske dejavnosti imajo tudi druge pomembne učinke na okolje, na primer na vodo, tla in odpadke. Zato je ključnega pomena celosten pristop, ki bo pri izdajanju dovoljenj upošteval učinke na različne medije.

V središču takega pristopa je izvajanje najboljših razpoložljivih tehnologij (NRT). To pomeni uporabo uveljavljenih tehnologij, ki so najbolj učinkovite pri doseganju visoke stopnje varstva okolja na splošno in ki jih je mogoče izvajati v zadevnih sektorjih pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti.

Komisija organizira izmenjavo informacij o NRT z državami članicami in drugimi zainteresiranimi stranmi, da bi pripravili referenčne dokumente NRT, ki bi za vsak industrijski sektor nakazali, kaj velja za NRT na ravni EU.

Industrijske obrate urejajo tudi sektorske direktive, ki določajo pogoje obratovanja in druge tehnične zahteve. Glede na Direktivo CPNO morajo te določbe veljati za minimalne zahteve.

Obstoječe določbe na področju, na katero se nanaša predlog

Cilj tega predloga je revidirati naslednje ločene dokumente in jih združiti v en pravni akt s pomočjo prenovitve:

Direktiva Sveta 78/176/EGS z dne 20. februarja 1978 o odpadkih iz industrije titanovega dioksida, UL L 54, 25.2.1978, str. 19

Direktiva Sveta 82/883/EGS z dne 3. decembra 1982 o postopkih za nadzor in spremljanje stanja prvin okolja, ki prihajajo v stik z odpadki iz industrije titanovega dioksida, UL L 378, 31.12.1982, str. 1

Direktiva Sveta 92/112/EGS z dne 15. decembra 1992 o postopkih usklajevanja programov za zmanjševanje in končno odpravo onesnaževanja z odpadki iz industrije titanovega dioksida, UL L 409, 31.12.1992, str. 11 (zadnje tri direktive so skupaj znane pod imenom „direktive TiO2“) .

Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja („Direktiva CPNO“), UL L 257, 10.10.1996, str. 26

Direktiva Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih, UL L 85, 29.3.1999, str. 1

Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov, UL L 332, 28.12.2000, str. 91

Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav, UL L 309, 27.11.2001, str. 1

Usklajenost z drugimi politikami in cilji Unije

Ta predlog je skladen s členom 175 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, njegov namen pa je zagotoviti višjo raven varovanja zdravja ljudi in okolja.

2) P OSVETOVANJE Z ZAINTERESIRANIMI STRANMI IN OCENA UČINKA

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Posvetovalne metode, glavni ciljni sektorji in splošni profil vprašancev Pregled se je pričel konec leta 2005 in temelji na obsežnem programu študij in stalnih posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi, vključno z vzpostavitvijo svetovalne skupine, razpravo z zainteresiranimi strani in internetnim posvetovanjem.

Povzetek odgovorov in njihovo upoštevanje

Internetno posvetovanje je potekalo med 17. aprilom in 18. junijem 2007. Analiziranih je bilo približno 450 odgovorov.

Velika večina sodelujočih se strinja z naslednjim:

- zakonodaja EU mora še naprej celovito pokrivati vse glavne učinke, ki jih imajo na okolje obrati CPNO;

- NRT morajo ostati ključno načelo pri preprečevanju/minimaliziranju nevarnosti onesnaženja iz industrijskih obratov, referenčni dokumenti NRT pa morajo imeti glavno vlogo pri izvajanju NRT;

- na ravni EU je treba določiti nekatera minimalna pravila v zvezi z inšpekcijskimi pregledi ter opredeliti dodatne ukrepe na področju spremljanja emisij in poročanja o njih;

- s pomočjo specifičnih raziskav je mogoče opredeliti nove tehnologije, ki bi lahko postale NRT;

- nepotrebne zahteve glede spremljanja in poročanja za upravljavce je treba ukiniti, vse zahteve glede poročanja držav članic Komisiji pa je treba kombinirati in racionalizirati.

Vse osnovne informacije so na voljo na spletni strani CIRCA[1], ki je posvečena tej pobudi.

Zbiranje in uporaba izvedenskih mnenj

Zadevna znanstvena in strokovna področja

Pri pripravi tega predloga so bila uporabljena naslednja strokovna področja: (1) ocena učinka industrijskih emisij na zdravje in okolje (zrak, vodo, tla) (2) okoljske tehnologije za preprečevanje ali zmanjševanje industrijskih emisij (3) ekonomska analiza in modeliranje (4) ocena učinkov na zdravje, vključno s finančnimi vidiki (5) ocena koristi za ekosistem (6) strokovno znanje pri izdajanju dovoljenj in nadzoru industrijskih obratov.

Uporabljena metodologija

Glavne uporabljene metodologije so bila srečanja strokovnjakov in oddaja naročil za obsežen program študij, vključno z modeliranjem in zbiranjem podrobnih informacij o izvajanju prek študij primerov, ter sektorska in geografska ocena.

Glavne organizacije/strokovnjaki, vključeni v posvetovanja

Potekala so posvetovanja z velikim številom strokovnjakov iz držav članic, znanstveniki, industrijo, okoljskimi NVO in specializiranimi svetovalci.

Povzetek prejetih in uporabljenih mnenj

Povzetek mnenj, ki jih je Komisija prejela: (i) industrijske emisije lahko predstavljajo veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje, vendar jih je mogoče preprečevati in nadzorovati na stroškovno učinkovit način z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, (ii) sedanje določbe je treba okrepiti, da bi lahko izkoriščali potencial NRT v korist okolja in državam članicam nudili podporo pri izvajanju teh določb, (iii) interakcije med različnimi zakonodajnimi akti je treba racionalizirati, nekatere določbe o poročanju in spremljanju pa poenostaviti, da bi zmanjšali nepotrebno upravno obremenitev in izboljšali sedanje izvajanje.

Načini za javno dostopnost strokovnih nasvetov

Vsa poročila (osnutki in končne verzije) strokovnjakov in kontaktnih oseb ter komentarji in prispevki zainteresiranih strani so javno objavljani na internetu.230

Ocena učinka

Glavni problemi, ugotovljeni pri oceni učinka (OU) se nanašajo na (1) pomanjkljivosti sedanje zakonodaje, zaradi katerih prihaja do nezadovoljivega izvajanja in težav pri izvršilnih ukrepih Skupnosti, zaradi tega pa tudi do manjših koristi za zdravje in okolje ter (2) na kompleksnost in premajhno skladnost različnih delov sedanjega pravnega okvira. Ti problemi otežujejo doseganje ciljev iz strategije trajnostnega razvoja EU in zlasti tematskih strategij, lahko pa tudi izkrivljajo konkurenco zaradi velikih razlik v okoljskih standardih in nepotrebne upravne obremenitve.

V OU so na podlagi teh ugotovitev ocenjene številne možnosti politik, da bi opredelili stroškovno učinkovit sveženj ukrepov za reševanje zgornjih problemov. Na podlagi ocene je Komisija predlagala naslednje:

Kar zadeva neskladnosti in kompleksnost sedanje zakonodaje, predlaga Komisija eno samo direktivo, v kateri bodo s prenovitvijo združene Direktiva CPNO in šest sektorskih direktiv.

Poleg tega je treba nekatere določbe obstoječe zakonodaje revidirati, da se bodo reševale pomanjkljivosti dejanske uporabe NRT, probleme, ki nastajajo zaradi nejasnosti zahtev (na primer izdajanje dovoljenj na podlagi NRT ali pregled dovoljenj), nezadostne določbe o izvrševanju in omejitvah zakonodaje glede na doseganje ciljev tematskih strategij. Nekatere izmed glavnih priporočenih sprememb zakonodaje so:

- pojasnitev in okrepitev koncepta NRT;

- revizija najmanjših mejnih vrednosti emisij za velike kurilne naprave in obrate, ki proizvajajo titanov dioksid, da bodo usklajeni s standardi NRT;

- ustanovitev odbora za prilagoditev nebistvenih tehničnih zahtev znanstvenemu in tehničnemu napredku ali določitev vrste in oblike poročanja držav članic;

- uvedba določb o inšpekcijskih pregledih in okoljskih izboljšavah;

- spodbujanje inovacij ter razvoj in uporaba novih tehnologij;

- poenostavitev in pojasnitev nekaterih določb o izdajanju dovoljenj, spremljanju in poročanju, da se zmanjša nepotrebna upravna obremenitev;

- razširitev in pojasnitev področja uporabe in zakonodajnih določb, da bi bolje prispevali k ciljem tematskih strategij.

Poročilo o OU je dostopno na: http://ec.europa.eu/environment/ippc/index.htm.

3) P RAVNI ELEMENTI PREDLOGA 05

Povzetek predlaganih ukrepov

Cilj sedanjega predloga sta revizija in združitev sedmih različnih direktiv, ki urejajo industrijske emisije, v eno samo direktivo.

Z uporabo prenovitve je mogoče tako obsežne predlagane spremembe direktiv kot tudi njihove prvotne določbe, ki se ne spremenijo, združiti v eno besedilo.

Poleg tega so nekatere določbe v predlogu okrepljene ali dodane, da bi zagotovili boljše izvajanje in izvrševanje zakonodaje s strani nacionalnih organov, da bi dosegli večjo stopnjo okoljske zaščite, hkrati pa poenostavili zakonodajo in zmanjšali nepotrebno upravno obremenitev. Jasnejše določbe bodo omogočile boljše spremljanje in izvrševanje zakonodaje z ukrepi Skupnosti.

Pravna podlaga

Glavni cilj direktive je varstvo okolja. Zato ta predlog temelji na členu 175 ES.

Načelo subsidiarnosti

Načelo subsidiarnosti se uporablja, če ta predlog ne spada v izključno pristojnost Skupnosti.

Ciljev predloga ni mogoče zadovoljivo uresničiti z ukrepi držav članic iz naslednjih razlogov:

Obstoječa zakonodaja določa minimalne standarde za preprečevanje in nadzor industrijskih emisij v Skupnosti. To načelo je v predlogu ohranjeno. Poleg tega večina industrijskih emisij (na primer v zrak ali vodo) presega državne meje. Vse države članice morajo zato sprejeti ukrepe za zmanjšanje nevarnosti za prebivalstvo in okolje v vseh državah članicah.

Cilji predloga bodo laže doseženi z ukrepi Skupnosti iz naslednjih razlogov:

Glavni namen tega predloga je sprememba in poenostavitev obstoječe zakonodaje na področju industrijskih emisij, ki določa minimalne standarde za preprečevanje in nadzor industrijskih emisij v celotni Skupnosti. Industrijske emisije močno prispevajo k skupnim emisijam v zrak, vodo in tla, pa tudi k proizvodnji odpadkov in porabi energije. Industrijske emisije na splošno tudi presegajo državne meje, kar pomeni, da onesnaževala, izpuščena v zrak ali vodo, prispevajo k onesnaženosti, ki se meri v drugih državah članicah. Resnost problema zahteva ukrepanje na ravni Skupnosti. Posamezne države članice ne morejo rešiti problemov same, zato je potrebno skupno ukrepanje na ravni EU.

Predlog se osredotoča na poenostavitve obstoječe zakonodaje in krepitev nekaterih določb za izboljšanje izvajanja s strani držav članic in izvrševanje zakonodaje z ukrepi Skupnosti. Predlog prepušča način izvajanja, izvrševanja in usklajevanja odločitvi ustreznih organov države članice, s čimer zagotavlja minimalne standarde varovanja okolja in vseh državljanov Evropske unije.

Predlog je zato skladen z načelom subsidiarnosti.

Načelo sorazmernosti

Predlog je v skladu z načelom sorazmernosti zaradi naslednjih razlogov.

Izbrani pravni akt je direktiva, saj (1) je namen predloga prenoviti in poenostaviti obstoječe direktive in (2) določa cilje, podrobnosti izvajanja pa prepušča državam članicam.

332

Predlog uvaja številne novosti, ki bodo zmanjšale nepotrebne finančne in upravne obremenitve, zlasti s spodbujanjem kombiniranega izdajanja dovoljenj na ravni držav članic za obrate, ki so predmet različnih delov zakonodaje na ravni EU, s poenostavitvijo zahtev za spremljanje in poročanje ter z delovanjem v smeri skupnega informacijskega sistema in elektronskega poročanja o industrijskih emisijah. Poleg tega bodo nekatere zahteve za poročanje razveljavljene.

Čeprav predlog uvaja bolj specifične določbe o izvrševanju, skladnosti in pregledih dovoljenj, pušča dovolj prožnosti za organe držav članic, da vzpostavijo najbolj stroškovno učinkovite režime izvajanja za dosego ciljev zakonodaje. Poleg tega bo predlog pojasnil sedanje področje uporabe zakonodaje, da bi se izognili obstoječim nedoslednim in neusklajenim razlagam s strani držav članic. Za vključitev v zakonodajo je predlagano omejeno število dodatnih sektorjev na podlagi temeljite analize vplivov, ki prikazujejo potrebnost, dodano vrednost in sorazmernost takšne razširitve.

Predlog je zato v skladu z načelom sorazmernosti.

Izbira instrumentov

Predlagani instrument: direktiva.

2

Druga sredstva ne bi bila primerna iz naslednjih razlogov:

Cilj sedanjega predloga je združitev in poenostavitev obstoječih sedmih direktiv v en akt. Ob upoštevanju tega in na podlagi dejstva, da obstoječa zakonodaja določa cilje Skupnosti, vendar prepušča izbiro ukrepov za uskladitev državam članicam, je najboljši instrument direktiva.

4) P RORAČUNSKE POSLEDICE 09

Predlog ne vpliva na proračun Skupnosti.

5) D ODATNE INFORMACIJE 510

Poenostavitev

Predlog predvideva poenostavitev zakonodaje in poenostavitev upravnih postopkov za javne organe (EU ali nacionalne).

Prenova bo poenostavila in racionalizirala obstoječe določbe. Odvečne določbe in nepotrebne obveznosti bodo razveljavljene, zahteve glede poročanja in spremljanja pa poenostavljene z delovanjem v smeri elektronskega poročanja. To naj bi pripomoglo k ukrepom držav članic za zmanjšanje nepotrebnih upravnih obremenitev, ker spremenjene prakse izvajanja na ravni držav članic prinašajo največje prihranke. To se odraža v naravi zakonodaje, ki zagotavlja okvir in načela namesto podrobnosti o izvajanju. 515

Predlog je vključen v tekoči program Komisije za poenostavitev pravnega reda Skupnosti ter njenega delovnega in zakonodajnega programa pod sklicem 2007/ENV/002.

Razveljavitev veljavne zakonodaje

Sprejetje predloga bo razveljavilo sedem obstoječih direktiv.

Klavzula o pregledu/reviziji/časovni omejitvi veljavnosti

Komisija bo pregledala izvajanje zakonodaje in o tem vsake tri leta poročala Svetu in Evropskemu parlamentu.

Korelacijska tabela

Države članice morajo Komisiji predložiti besedilo nacionalnih določb, s katerimi se prenese Direktiva, ter korelacijsko tabelo med navedenimi določbami in to direktivo.

Evropski gospodarski prostor

Predlagani akt zadeva EGP in se mora zato razširiti na Evropski gospodarski prostor.

Podrobna razlaga predloga

Področje uporabe sedanjih direktiv ni bilo spremenjeno. Predlog se uporablja za dejavnosti iz Priloge I (glede na področje uporabe sedanje Direktive CPNO) in iz dela 1 Priloge VII (glede na področje uporabe sedanje Direktive o emisijah topil), za kurilne naprave, za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov ter za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid. Sedanje področje uporabe Priloge I je bilo malo spremenjeno in zdaj vključuje dodatne dejavnosti, kot so kurilne naprave med 20 in 50 MW, konzerviranje lesa in lesnih proizvodov ter proizvodnjo lesenih plošč.

Predlog je oblikovan v sedmih poglavjih. Poglavje I je splošni krovni del, ki opredeljuje skupne določbe, ki se uporabljajo za vse industrijske dejavnosti, ki jih zajema ta direktiva. Poglavje II zajema dejavnosti iz Priloge I in opredeljuje posebne določbe za te dejavnosti s spremembami sedanjih zahtev Direktive CPNO. Poglavja III do VI vsebujejo minimalne tehnične zahteve za velike kurilne naprave, sežigalnice odpadkov, obrate, ki uporabljajo topila oziroma obrate, ki proizvajajo titanov dioksid. Poglavje VII vsebuje določbe o pristojnih organih, poročanju držav članic, odboru, kaznih in standardne končne določbe.

Opombe k členom

Opombe k členom se nanašajo le na tiste člene, ki so novi ali v katerih so bile uvedene obsežne spremembe.

- Določanje pogojev v dovoljenju za dejavnosti iz Priloge I (členi 14 do 17)

Za doseganje visoke stopnje varovanja okolja kot celote mora dovoljenje vključevati vse potrebne ukrepe, vključevati pa mora tudi mejne vrednosti emisij za onesnaževala, ustrezne zahteve za zaščito tal in podtalnice ter zahteve za spremljanje. Pogoji dovoljenja morajo biti določeni na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Za določitev tega, kaj se šteje za najboljše razpoložljive tehnologije, in za omejitev neravnovesij v Skupnosti glede vrednosti emisij industrijskih dejavnosti Komisija sprejme referenčne dokumente za najboljše razpoložljive tehnologije, v nadaljevanju „referenčni dokumenti NRT“, ki bodo rezultat izmenjave informacij z zainteresiranimi stranmi.

Podrobna analiza je pokazala, da obstajajo pomembne pomanjkljivosti pri izvajanju najboljših razpoložljivih tehnologij zaradi nejasnih določb o NRT v sedanji zakonodaji, velike stopnje svobode, ki jo imajo pristojni organi, da odstopajo od tega pri izdajanju dovoljenj, ter nejasne vloge referenčnih dokumentov NRT. Zato dovoljenja v okviru Direktive CPNO pogosto vključujejo pogoje, ki ne temeljijo na NRT, kot so določeni v referenčnem dokumentu NRT, ta odstopanja pa so utemeljena le v majhnem obsegu, če sploh.

Zaradi teh pomanjkljivosti ni takih koristi za okolje, kot so bile zastavljene na začetku, izkrivljanja na notranjem trgu pa so še naprej obsežna.

Za reševanje teh pomanjkljivosti predlog opredeljuje določbe za krepitev in pojasnitev uporabe NRT. Predlog zahteva, da so referenčni dokumenti NRT referenca za določanje pogojev v dovoljenju in da mejne vrednosti emisij ne presegajo vrednosti emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

Za upoštevanje nekaterih posebnih okoliščin predlog pristojnim organom omogoča, da odobrijo odstopanja s katerimi omogočijo, da mejne vrednosti emisij presežejo vrednosti emisij, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT. Vendar morajo takšna odstopanja temeljiti na dobro opredeljenih merilih in ne smejo preseči mejnih vrednosti emisij iz poglavij III do VI te direktive. Poleg tega mora biti javnosti omogočen dostop do takšnih odstopanj skupaj z njihovimi pojasnili.

Da bi upravljavci lahko preizkusili nastajajoče tehnologije, ki bi lahko zagotovile večjo stopnjo varovanja okolja, predlog uvaja možnost, da pristojni organ odobri začasno odstopanje od vrednosti emisij, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

Predlog uvaja tudi novo zahtevo po rednem spremljanju stanja tal in podtalnice na kraju obrata, da se zagotovi, da so na voljo ustrezne informacije za varovanje teh prvin pred onesnaženjem z nevarnimi snovmi.

- Določbe o skladnosti in večjih okoljskih izboljšavah za dejavnosti iz Priloge I (členi 22, 24 in 25)

V sedanjem pravnem redu so določbe za poročanje o skladnosti, inšpekcijske preglede in preglede dovoljenj nejasne, zaradi česar pri izvajanju zakonodaje nastajajo velike razlike med državami članicami, varstvo okolja ni zadovoljivo, prihaja pa tudi do izkrivljanja notranjega trga.

Predlog zato opredeljuje bolj specifične določbe, da se zagotovi učinkovito izvajanje in izvrševanje te direktive Zato je uvedena nova določba, ki od upravljavcev zahteva, da pristojnemu organu redno poročajo o skladnosti s pogoji v dovoljenju. Države članice morajo prav tako zagotoviti, da v primeru neskladnosti s to direktivo upravljavec in pristojni organ sprejmeta potrebne ukrepe.

Predlog uvaja tudi zahtevo, da se pogoji v dovoljenju ponovno preverijo in po potrebi posodobijo, ko je sprejet nov ali posodobljen referenčni dokument NRT, ter da se upošteva razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij ali druge spremembe pri obratovanju obrata.

Poleg tega predlog uvaja zahtevo, da države članice zagotovijo sistem okoljskih inšpekcijskih pregledov. Te nove določbe v veliki meri temeljijo na Priporočilu 2001/331/ES o določitvi minimalnih meril za okoljske inšpekcijske preglede v državah članicah.

Te nove spremembe bodo pripomogle k zagotavljanju in v nekaterih primerih pospeševanju izvajanja NRT, kar bo prispevalo k doseganju ciljev tematskih strategij in zmanjševanju izkrivljanja konkurence.

- Zaprtje in sanacija lokacije za dejavnosti iz Priloge I (člen 23)

Industrijske dejavnosti lahko privedejo do pomembnih negativnih učinkov na kakovost tal in podtalnice zaradi uporabe, proizvodnje ali izpusta nevarnih snovi. Določbe sedanjega pravnega reda so nejasne glede zahteve po zaprtju in sanaciji lokacije ob dokončnem prenehanju dejavnosti.

Za pojasnitev teh zahtev in lažje doseganje ciljev tematske strategije za varstvo tal predlog zahteva, da upravljavci pripravijo izhodiščno poročilo, da se zagotovijo količinsko opredeljene informacije o stanju onesnaženja tal in podtalnice. Ob dokončnem prenehanju dejavnosti se od upravljavca zahteva, da sanira lokacijo in jo povrne v navedeno stanje.

- Mejne vrednosti emisij za kurilne naprave (člena 33 in 35, dela 1 in 2 Priloge V)

Emisije v zrak iz velikih kurilnih naprav predstavljajo velik delež skupnih emisij ključnih onesnaževal in daleč presegajo zastavljene ciljne vrednosti iz Tematske strategije o onesnaževanju zraka. Brez nadaljnjega zmanjšanja emisij iz teh naprav pozitivni učinki za zdravje in okolje, ki naj bi jih zagotovili ti cilji, ne bodo mogoči. Zato je treba za nekatere vrste kurilnih naprav in onesnaževal zastaviti strožje mejne vrednosti emisij, ki bodo usklajene z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.

- Zahteve glede spremljanja za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov (člena 43 in 35, del 6 Priloge VI)

Za poenostavitev zakonodaje in zmanjšanje nepotrebnih upravnih stroškov brez spremenjene stopnje varstva okolja predlog uvaja nekatera nadaljnja odstopanja od sedanjih minimalnih zahtev za spremljanje določenih emisij, ki jih proizvajajo sežigalnice in naprave za sosežig odpadkov. Ta odstopanja lahko pristojni organi odobrijo le pod posebnimi pogoji, določenimi v predlogu.

- Mejne vrednosti emisij in zahteve glede poročanja za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid (člena 63 in 64, deli 1, 3 in 4 Priloge VIII)

Obrati, ki proizvajajo titanov dioksid, lahko povzročijo znatno onesnaževanje zraka in vode. Za zmanjšanje teh učinkov predlog uvaja za nekatera onesnaževala strožje mejne vrednosti emisij, ki bodo usklajene z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami

- Izvedbeni ukrepi

Ta direktiva Komisiji dodeljuje izvedbena pooblastila. Primeri, v katerih so dodeljena izvedbena pooblastila, so posebej navedeni v posameznem zadevnem členu. Ukrepi, ki naj bi jih Komisija sprejela, bodo predmet regulativnega postopka s pregledom iz členov 5a(1) do (4) in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Izvedbeni ukrepi se bodo uporabili za določanje meril za odobritev odstopanj od vrednosti emisij, ki so povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT, in za prilagoditev nebistvenih minimalnih zahtev iz Prilog V do VIII znanstvenemu in tehničnemu napredku.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

ð novo

2007/0286 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

ðo industrijskih emisijah ï o (celovitoem preprečevanjeu in nadzorovanjeu onesnaževanja)

(Besedilo velja za EGP)

ð EVROPSKI PARLAMENT IN ï SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 130s √ 175 Õ (1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije[2],

ob upoštevanju mnenja √ Evropskega Õ eEkonomsko-socialnega odbora[3],

ob upoštevanju mnenja Odbora regij[4],

v skladu s postopkom iz člena 189c √ 251 Õ Pogodbe[5],

ob upoštevanju naslednjega:

ò novo

1. Potrebne so številne bistvene spremembe Direktive Sveta 78/176/EGS z dne 20. februarja 1978 o odpadkih iz industrije titanovega dioksida[6], Direktive Sveta 82/883/EGS z dne 3. decembra 1982 o postopkih za nadzor in spremljanje stanja prvin okolja, ki prihajajo v stik z odpadki iz industrije titanovega dioksida[7], Direktive Sveta 92/112/EGS z dne 15. decembra 1992 o postopkih usklajevanja programov za zmanjševanje in končno odpravo onesnaževanja z odpadki iz industrije titanovega dioksida[8], Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja[9], Direktive Sveta 1999/13/ES z dne 11. marca 1999 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih[10], Direktive 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. decembra 2000 o sežiganju odpadkov[11] ter Direktive 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav[12]. Zaradi jasnosti bi bilo treba navedene direktive prenoviti.

2. Da bi se preprečilo, zmanjšalo in v čim večji meri odpravilo onesnaževanje, ki je posledica industrijskih dejavnosti, v skladu z načelom „plača povzročitelj obremenitve“ in načelom preprečevanja obremenjevanja okolja, je treba vzpostaviti splošen okvir za nadzor glavnih industrijskih dejavnosti, pri čemer je treba dati prednost ukrepanju pri viru in zagotoviti preudarno upravljanje naravnih virov.

3. Različni načini ločenega nadzorovanja emisij v zrak, vodo ali tla lahko spodbudijo prenos onesnaževanja z ene prvine okolja na drugo, namesto da bi varovali okolje kot celoto. Zato je primerno zagotoviti celosten pristop k preprečevanju in nadzoru emisij v zrak, vodo ali tla, ravnanju z odpadki, učinkoviti rabi energije in preprečevanju nesreč.

4. Primerno je, da se zakonodaja, ki se nanaša na industrijske obrate, popravi, z namenom da se obstoječe določbe poenostavijo in pojasnijo, zmanjšajo nepotrebne upravne obremenitve in izvedejo sklepi sporočil Komisije o Tematski strategiji o onesnaževanju zraka[13], Tematski strategiji za varstvo tal[14] ter Tematski strategiji o preprečevanju in recikliranju odpadkov[15], ki so bila sprejeta po Sklepu št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti[16]. Navedene tematske strategije določajo cilje za zaščito zdravja ljudi in okolja, ki jih ni mogoče doseči brez nadaljnjega zmanjševanja emisij zaradi industrijskih dejavnosti.

5. Da se zagotovi preprečevanje in nadzor onesnaževanja, lahko posamezni obrat deluje le, če ima dovoljenje ali v primeru nekaterih obratov in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila, le če ima dovoljenje ali če je registriran.

6. Za lažjo odobritev dovoljenj morajo imeti države članice možnost, da določijo zahteve za nekatere vrste obratov v splošnih zavezujočih predpisih.

7. Da bi se izognili dvojni ureditvi, dovoljenje obrata, ki ga zajema Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES[17], ne sme vključevati mejne vrednosti emisij za emisije toplogrednih plinov, razen če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje, ali če je obrat začasno izključen iz navedene sheme.

8. Upravljavci morajo pristojnemu organu predložiti vlogo za dovoljenje, ki vsebuje informacije, ki so potrebne za določanje pogojev v dovoljenju. Upravljavci morajo imeti pri predložitvi vloge za dovoljenje možnost, da uporabijo informacije, ki izhajajo iz izvajanja Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje[18] in Direktive Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi[19].

9. Dovoljenje mora vključevati vse potrebne ukrepe za doseganje visoke stopnje varovanja okolja kot celote, vključevati pa mora tudi mejne vrednosti emisij za onesnaževala, ustrezne zahteve za varovanje tal in podtalnice ter zahteve za spremljanje in nadzorovanje. Pogoji dovoljenja morajo biti določeni na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij.

10. Za določitev tega, kaj se šteje za najboljše razpoložljive tehnologije, in za omejitev neravnovesij v Skupnosti glede vrednosti emisij industrijskih dejavnosti mora Komisija sprejeti referenčne dokumente za najboljše razpoložljive tehnologije, v nadaljevanju „referenčni dokumenti NRT“, ki bodo rezultat izmenjave informacij z zainteresiranimi stranmi. Navedeni referenčni dokumenti NRT morajo biti referenca za določanje pogojev v dovoljenju. Lahko jih dopolnijo drugi viri.

11. Za upoštevanje nekaterih posebnih okoliščin morajo imeti pristojni organi možnost, da odobrijo odstopanja s katerimi omogočijo, da mejne vrednosti emisij presežejo vrednosti emisij, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT. Takšna odstopanja morajo temeljiti na dobro opredeljenih merilih in ne smejo preseči mejnih vrednosti emisij, ki jih določa ta direktiva.

12. Da bi upravljavci lahko preizkusili nastajajoče tehnologije, ki bi lahko zagotovile večjo stopnjo varovanja okolja, mora imeti pristojni organ tudi možnost, da odobri začasno odstopanje od vrednosti emisij, ki se nanašajo na najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

13. Spremembe v obratu lahko povzročijo večjo stopnjo onesnaževanja okolja. Zato mora biti pristojni organ obveščen o vsaki načrtovani spremembi, ki bi lahko vplivala na okolje. Znatne spremembe obratov, ki imajo lahko pomembne negativne vplive na ljudi ali okolje, morajo biti predmet ponovnega preverjanja dovoljenja, da se zagotovi, da zadevni obrati še naprej izpolnjujejo zahteve te direktive.

14. Trošenje živinskega gnojila in gnojevke ima lahko velik učinek na kakovost okolja. Za zagotovitev celostnega preprečevanja in nadzora teh učinkov je treba, da gnojilo ali gnojevko, ki nastane zaradi dejavnosti, ki jih zajema ta direktiva, trosijo upravljavec ali tretje stranke, ki uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije. Da se državam članicam omogoči prožnost pri izpolnjevanju teh zahtev, se lahko uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij pri trošenju upravljavca ali tretje stranke določi v dovoljenju ali v drugih ukrepih.

15. Da se upošteva razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij ali druge spremembe na obratu, je treba pogoje v dovoljenju redno preverjati in po potrebi posodobiti, zlasti če Komisija sprejme nov ali posodobljen referenčni dokument NRT.

16. Treba je zagotoviti, da delovanje obrata ne povzroča poslabšanja kakovosti tal ali podtalnice. Pogoji v dovoljenju morajo zato vključevati spremljanje stanja tal in podtalnice, upravljavec pa mora ob dokončnem prenehanju dejavnosti sanirati lokacijo.

17. Da se zagotovi učinkovito izvajanje in izvrševanje te direktive, morajo upravljavci pristojnemu organu redno poročati o skladnosti s pogoji v dovoljenju. Države članice morajo zagotoviti, da v primeru neskladnosti s to direktivo upravljavec in pristojni organ sprejmeta potrebne ukrepe ter zagotovita sistem okoljskih inšpekcijskih pregledov.

18. Potrebno je učinkovito sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev, da se omogoči, da javnost izrazi mnenja in skrbi, ki lahko zadevajo te odločitve, nosilec odločitev pa se jih zaveda ter tako poveča odgovornost in transparentnost procesa odločanja in prispeva k zavesti javnosti o okoljskih vprašanjih in podpori sprejetim odločitvam. Člani zadevne javnosti morajo imeti dostop do sodišč, da bi prispevali k varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.

19. Velike kurilne naprave znatno prispevajo k emisijam onesnaževal v zrak, kar močno vpliva na zdravje ljudi in okolje. Za zmanjšanje tega učinka in nadaljnje delo v smeri izpolnjevanja zahtev Direktive 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka[20] in ciljev, določenih v Sporočilu Komisije o Tematski strategiji o onesnaževanju zraka je treba za nekatere vrste kurilnih naprav in onesnaževal določiti strožje mejne vrednosti emisij na ravni Skupnosti.

20. V primeru nenadne prekinitve v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla ali plina, ki je posledica hudega pomanjkanja, mora imeti pristojni organ možnost, da odobri začasna odstopanja, ki omogočijo, da emisije zadevnih kurilnih naprav presežejo mejne vrednosti emisij, ki so določene v tej direktivi.

21. Zadevni upravljavec ne sme uporabljati kurilne naprave več kot 24 ur po okvari ali izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov in obratovanje brez čiščenja odpadnih plinov ne sme presegati 120 ur v katerem koli dvanajst mesečnem obdobju, da se omejijo negativni učinki onesnaženja na okolje. Vendar, če obstaja nujna potreba po oskrbi z energijo ali če se je treba izogniti splošnemu povečanju emisij z uporabo druge kurilne naprave, morajo imeti pristojni organi možnost, da odobrijo odstopanje od teh časovnih omejitev.

22. Da se zagotovi visoka raven varstva okolja in varovanja zdravja ljudi in da se odpravi čezmejno premeščanje odpadkov v tiste naprave, ki obratujejo v okviru nižjih okoljskih standardov, je treba ohraniti in določiti stroge obratovalne pogoje, tehnične zahteve in mejne vrednosti emisij za sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov v Skupnosti.

23. Uporaba organskih topil v nekaterih dejavnostih in obratih povečuje emisije organskih spojin v zrak, ki prispevajo k lokalnemu in čezmejnemu nastajanju fotokemijskih oksidantov, kar škoduje naravnim virom in škodljivo učinkuje na zdravje ljudi. Zato je treba proti uporabi organskih topil preventivno ukrepati in določiti obveznost upoštevanja mejnih vrednosti emisij za organske spojine ter ustrezne obratovalne pogoje. Zato mora obstajati možnost, da se upravljavcem odobri odstopanje od upoštevanja mejnih vrednosti emisij, če drugi ukrepi, kot je uporaba izdelkov ali postopkov z malo ali brez topil, zagotavljajo nadomestne načine doseganja enakovrednih omejitev za emisije.

24. Obrati, ki proizvajajo titanov dioksid, lahko povzročijo znatno onesnaževanje zraka in vode. Za zmanjšanje teh učinkov je treba za nekatere vrste onesnaževal določiti strožje mejne vrednosti emisij na ravni Skupnosti.

25. Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o postopkih za izvajanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji[21].

26. Zlasti je treba Komisiji dodeliti pooblastila za določitev meril za odobritev odstopanj od vrednosti emisij, ki so povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT in za določanje pogostosti rednega spremljanja in vsebine izhodiščnega poročila ter meril, ki se bodo uporabila pri ocenjevanju okoljskih tveganj. Komisiji je prav tako treba dodeliti pooblastila za sprejemanje ukrepov glede razvoja in uporabe nastajajočih tehnologij, v nekaterih primerih za določanje povprečnih mejnih vrednosti emisij za žveplov dioksid, za določanje datuma od katerega se izvajajo stalne meritve emisij težkih kovin, dioksinov in furanov v zrak, za določanje vrste in oblike informacij, ki jih morajo države članice dati na voljo Komisiji o izvajanju te direktive in za prilagajanje prilog V do VIII znanstvenemu in tehničnemu napredku. V primeru sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov to lahko vključuje določanje meril, na podlagi katerih se lahko dovolijo odstopanja od rednega spremljanja celotnih emisij prahu. Ker so navedeni ukrepi splošnega obsega in je njihov namen sprememba nebistvenih elementov te direktive ali dopolnitev te direktive z dodajanjem novih nebistvenih elementov, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES.

27. Države članice naj določijo pravila o kaznih za kršitve določb te direktive in zagotovijo njihovo izvajanje. Navedene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

28. Da se obstoječim obratom zagotovi dovolj časa, da se tehnično prilagodijo novim zahtevam te direktive, se morajo nove zahteve uporabljati za te obrate po določenem obdobju od datuma začetka uporabe te direktive. Kurilne naprave potrebujejo dovolj časa, da namestijo naprave za zmanjševanje emisij za upoštevanje mejnih vrednosti emisij iz Priloge V.

29. Ker države članice ne morejo v zadostni meri doseči ciljev ukrepa za zagotovitev visoke ravni varovanja in izboljšanja kakovosti okolja, in ker je zaradi čezmejne narave onesnaževanja zaradi industrijskih dejavnosti cilj mogoče bolje doseči na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega okvirov, ki so potrebni za dosego navedenih ciljev.

30. Ta direktiva spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela Listine o temeljnih pravicah Evropske unije. Ta direktiva si zlasti prizadeva spodbujati uporabo člena 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

31. Obveznost prenosa te direktive v nacionalno zakonodajo je treba omejiti na tiste določbe, ki v primerjavi s prejšnjimi direktivami pomenijo vsebinsko spremembo. Obveznost prenosa nespremenjenih določb izhaja iz predhodnih direktiv.

32. Ta direktiva ne sme posegati v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, določenih v delu B Priloge IX –

ê 96/61/ES (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

POGLAVJE I

√ Skupne določbe Õ

Člen 1

Namen in področje uporabe √ Vsebina Õ

Namen teTa direktivae je doseči √ določa pravila o Õ celovitemo preprečevanjue in nadzorovanjue onesnaževanja okolja, ki je posledica √ industrijskih Õ dejavnosti, navedenih v Prilogi I.

Ta direktiva določa √ tudi Õ ukrepe √ pravila Õ za preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla pri navedenih dejavnostih, vključno z ukrepi glede √ ter za preprečevanje proizvodnje Õ odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote, brez poseganja v Direktivo 85/337/EGS in druge ustrezne določbe Skupnosti.

ò novo

Člen 2

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za industrijske dejavnosti, ki povzročajo onesnaževanje okolja, iz poglavij II do VI.

2. Ta direktiva se ne uporablja za raziskovalne dejavnosti, razvojne dejavnosti ali preizkušanje novih proizvodov in postopkov.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

Člen 2 3

Opredelitve

Za namene te direktive pomeni izraz √ se uporabljajo naslednje opredelitve Õ :

(1)1. „snov“ pomeni kakršenkoli kemični element in njegove spojine, razen √ naslednjih snovi: Õ

(a) radioaktivnih snovi v smislu √ , kot jih opredeljuje Õ Direktivae Sveta 80/836/Euratom 96/29/Euratom z dne 13. maja 1996 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja[22]; in

(b) gensko spremenjenih organizmov v smislu √ mikroorganizmov, kot jih opredeljuje Õ Direktivae Sveta 90/219/EGS z dne 23. aprila 1990 o uporabi gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih[23]; in

√ (c) gensko spremenjenih organizmov, kot jih opredeljuje Õ Direktivae 90/220/EGS[24] 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS[25];

(2)2. „onesnaževanje okolja“ pomeni neposredno ali posredno vnašanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa v zrak, vodo ali tla, ki je posledica človekove dejavnosti in lahko škoduje zdravju ljudi ali kakovosti okolja, poškoduje materialno lastnino ali škoduje ali posega v uživanje in druge dovoljene rabe okolja;

(3)3. „obrat“ pomeni nepremično tehnično enoto, kjer √ v kateri Õ poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I √ ali v delu 1 Priloge VII Õ , in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti √ na istem mestu Õ, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu √ so navedene v teh prilogah Õ in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja;

4. „obstoječi obrat“ obrat, ki obratuje, ali obrat, ki že ima dovoljenje, izdano v skladu z zakonodajo, ki je veljala pred začetkom veljavnosti te direktive, ali katerega vloga za dovoljenje je po mnenju pristojnega organa popolna, če ta obrat začne obratovati najkasneje eno leto po začetku veljavnosti te direktive;

(4)5. „emisija“ pomeni neposreden ali posreden izpust ali oddajanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega ali razpršenih virov v obratu, v zrak, vodo ali tla;

(5)6. „mejna vrednost emisij“ pomeni maso, izraženo z nekaterimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali višino emisije, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena. Mejna vrednost emisije je lahko določena tudi za posamezne skupine, družine ali vrste snovi, posebej za tiste, navedene v Prilogi III. Mejna vrednost emisij za snovi navadno velja na mestu izpusta emisije iz obrata, pri njenem določanju pa se razredčenje ne upošteva. Če je zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne vodi k večjemu onesnaženju okolja, lahko pri določanju mejne vrednosti emisij za posamezni obrat pri posrednih izpustih v vodo upoštevamo učinek čistilne naprave, kar pa ne vpliva na Direktivo 76/464/EGS ali direktive za njeno izvajanje;

(6)7. „predpisana kakovost okolja“ pomeni zbir zahtev, ki jih mora okolje ali posamezen del okolja v določenem času izpolnjevati, kot je določeno v zakonodaji Skupnosti;

8. „pristojni organ“ organ, organe ali telesa, ki so v skladu s pravnim redom držav članic odgovorni za izvajanje obveznosti, izhajajočih iz te direktive;

(7)9. „dovoljenje“ pomeni celotno pisno odločbo ali tisti njen del (ali več takih odločb), ki dovoljenjeuje za obratovanje celotnega ali dela obrata √ ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov Õ pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo, da obrat izpolnjuje zahteve te direktive. Dovoljenje lahko zajema enega ali več obratov ali delov obratov na istem kraju, ki jih upravlja isti upravljavec;

(8)10. (a)„sprememba v obratovanju“ spremembo v vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata, ki bi lahko vplivala na okolje;

(b) „znatna sprememba“ pomeni spremembo v obratovanju √ vrsti ali delovanju obrata ali razširitev obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov Õ, ki ima lahko po mnenju pristojnega organa pomembne negativne vplive na ljudi ali okolje;

V tej opredelitvi se šteje za znatno spremembo vsaka sprememba v obratovanju ali razširitev, če se z njo samo po sebi dosega pragove iz Priloge 1;

(9)11. „najboljša razpoložljiva tehnologija“ pomeni najbolj učinkovito in napredno stopnjo v razvoju dejavnosti in načinov obratovanja, ki kažejo praktično primernost posamezne tehnologije, na podlagi katere se načeloma določa mejna vrednost emisij √ in drugi pogoji v dovoljenju Õ za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij na splošno ter vpliva na okolje kot celoto:

(a) „tehnologija“ vključuje tako uporabljen tehnološki postopek kot tudi način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, upravljanja in razgradnje obrata;,

(b) „razpoložljiva“ tehnologija pomeni tehnologijo na takšni ravni, ki omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji, ob upoštevanju stroškov in prednosti, ne glede na to, ali se tehnologija uporablja ali razvija znotraj posamezne države članice, če je le upravljavcu primerno dostopna;

(c) „najboljša“ pomeni najučinkovitejša pri doseganju visoke splošne ravni varstva okolja kot celote.

Pri določanju najboljše razpoložljive tehnologije je treba posebej upoštevati točke iz Priloge IV;

(10)12. „upravljavec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje obrat √ ali kurilno napravo, sežigalnico odpadkov ali napravo za sosežig odpadkov Õ ali na katero je bilo, če je to predvideno v nacionalni zakonodaji, preneseno odločilno gospodarsko razpolaganje v zvezi s tehničnim delovanjem obrata √ ali naprave Õ ;

ê 2003/35/ES člen 4.1(b) (prilagojeno)

(11)13. „javnost“ pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb in v skladu z nacionalno zakonodajo ali prakso, njihova združenja, organizacije ali skupine;

(12)14. „zadevna javnost“ pomeni javnost, na katero vpliva ali bi verjetno vplivalo odločanje o izdaji ali obnavljanju dovoljenja ali pogojev v dovoljenju, ali ima interes pri takem odločanju; v tej opredelitvi se šteje, da imajo interes nevladne organizacije, ki pospešujejo varstvo okolja in izpolnjujejo katere koli zahteve nacionalne zakonodaje;

ò novo

(13) „nastajajoča tehnologija“ pomeni novo tehnologijo za industrijsko dejavnost, ki bi pod pogojem, da bi bila tržno razvita, lahko zagotovila večjo stopnjo varovanja okolja ali večje prihranke pri stroških kot obstoječe najboljše razpoložljive tehnologije

(14) „nevarne snovi“ pomenijo nevarne snovi ali pripravke, kot jih opredeljujeta Direktiva Sveta 67/548/ES z dne 27. junija 1967 o približevanju zakonov in drugih predpisov v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi[26] in Direktiva 1999/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. maja 1999 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih pripravkov[27];

(15) „izhodiščno poročilo“ pomeni količinsko opredeljene informacije o stanju onesnaženja tal in podtalnice z nevarnimi snovmi;

(16) „redni inšpekcijski pregled“ pomeni inšpekcijski pregled okolja, ki se izvaja kot del načrtovanega inšpekcijskega programa;

(17) „izredni inšpekcijski pregled“ pomeni inšpekcijski pregled, ki se izvaja kot odgovor na pritožbo ali pri preiskavi nesreč, izrednih dogodkov in primerov neskladnosti;

ê 2001/80/ES člen2 (prilagojeno)

(18)6. „gorivo“ pomeni katero koli trdno, tekoče ali plinasto gorljivo snov, ki se uporabi za kurjenje v kurilni napravi, razen odpadkov, ki jih urejajo Direktiva Sveta 89/369/EGS z dne 8. junija 1989 o preprečevanju onesnaževanja zraka iz novih sežigalnic komunalnih odpadkov[28], Direktiva Sveta 89/429/EGS z dne 21. junija 1989 o zmanjševanju onesnaževanja zraka iz obstoječih sežigalnic komunalnih odpadkov[29] in Direktiva Sveta 94/67/ES z dne 16. decembra 1994 o sežiganju nevarnih odpadkov[30] ali katerem koli naknadnem predpisu Skupnosti, ki razveljavlja in nadomešča eno ali več navedenih direktiv;

(19)(7) „kurilna naprava“ pomeni vsako tehnično napravo, v kateri goriva oksidirajo, da se uporabi tako nastala toplota;.

(20)(11) „biomasa“ pomeni √ kar koli od naslednjega: Õ

(a) proizvode iz rastlin ali njihovih delov iz kmetijstva ali gozdarstva, ki se lahko z namenom energetske izrabe uporabljajo kot gorivo;, ter

(b) naslednji odpadki, uporabljeni kot gorivo:

(ai) rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva;

(bii) rastlinski odpadki iz živilskopredelovalne industrije, če se uporabljajo za pridobivanje toplote,

(ciii) odpadna rastlinska vlakna iz proizvodnje celuloze in papirja, če se sosežigajo na kraju proizvodnje in se uporabljajo za pridobivanje toplote;

(div) odpadna pluta;

(ev) lesni odpadki, ki vključujejo zlasti lesne odpadke iz gradnje in rušenja, razen lesnih odpadkov, ki lahko vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine zaradi obdelave s sredstvi za zaščito lesa ali premazi;

(21)8. „ √ kurilna Õ naprava s kombiniranim kurivom“ pomeni katero koli kurilno napravo, v kateri hkrati ali izmenično zgorevata dve ali več vrst goriv;

(22)12. „plinska turbina“ pomeni katero koli rotirajočo napravo za pretvorbo toplotne energije v mehansko delo, ki jo sestavljajo predvsem kompresor, toplotna naprava, v kateri gorivo oksidira, da segreva delovno tekočino, ter turbina;.

ê 2000/76/ES člen 3 (prilagojeno)

1(23) „odpadki“ pomenijo katere koli trdne ali tekoče odpadke, kot so opredeljeni v členu 3(a)1(a) Direktive 20../…/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih [31] 75/442/EGS;

2(24) „nevarni odpadki“ pomenijo kakršne koli trdne ali tekoče √ nevarne Õ odpadke, kot so opredeljeni v členu 3(b)1(4) Direktive 20../…/ES Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih.

(25)3. „mešani komunalni odpadki“ pomenijo odpadke iz gospodinjstev ter odpadke iz trgovine, industrije in ustanov, ki so zaradi svoje narave in sestave podobni odpadkom iz gospodinjstev, razen frakcij, navedenih v Prilogi k Odločbi 94/3/ES pod poglavjem 20 01 Priloge k Odločbi Komisije 2000/532/ES z dne 3. maja 2000 o oblikovanju seznama odpadkov[32], ki se ločeno zbirajo pri viru, in ostalih odpadkov, navedenih v omenjeni prilogi pod poglavjem 20 02;

(26)4. „sežigalnica √ odpadkov Õ “ pomeni katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega. √ s Õ To vključuje sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimie postopkie toplotne obdelave, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo;.

(27)5. „naprava za sosežig √ odpadkov Õ “ pomeni katero koli nepremično ali premično napravo √ tehnično enoto Õ , katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov in: ki uporablja odpadke kot običajno ali dodatno gorivo; ali v kateri se odpadki termično obdelajo z namenom odstranitve √ s sežigom z oksidacijo odpadkov in drugimi postopki toplotne obdelave, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo Õ ;.

(28)7. „nazivna zmogljivost“ pomeni vsoto sežigalnih zmogljivosti peči v sestavi sežigalnice √ odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, Õ kot jo je določil projektant in potrdil upravljavec, zlasti ob upoštevanju kurilne vrednosti odpadkov, izražene kot količina v eni uri sežganih odpadkov;

(29)10. „dioksini in furani“ pomenijo vse poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane, naštete v Prilogi I delu 2 Priloge VI;

(30)13. „ostanek“ pomeni katereikoli tekočei ali trdnei √ odpadke Õ material (vključno s pepelom in žlindro, letečim pepelom in kotlovnim prahom, trdnimi reakcijskimi produkti čiščenja plinov, blatom iz čiščenja odpadne vode, izrabljenimi katalizatorji in izrabljenim aktivnim ogljem), opredeljen kot odpadek v členu 1(a) Direktive 75/442/EGS, ki nastane pri sežiganju ali sosežiganju √ jih proizvede sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov Õ , čiščenju odpadnih plinov ali odpadne vode ali drugih postopkih v sežigalnici ali napravi za sosežig;.

ê 1999/13/ES člen 2 (prilagojeno)

16(31) „organska spojina“ je pomeni kakršnoa koli spojinoa, ki vsebuje vsaj ogljik in enega ali več od naslednjih elementov: vodik, kateri koli halogen, kisik, žveplo, fosfor, silicij ali dušik, razen ogljikovih oksidov ter anorganskih karbonatov in bikarbonatov;

(32)17. „hlapna organska spojina“ (HOS) je pomeni kateroa koli organskoa spojinoa √ in frakcijo kreozota Õ s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K ali z ustrezno hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe. Za namen te direktive se šteje, da je frakcija kreozota z večjim parnim tlakom pri 293,15 K hlapna organska spojina;

(33)18. „organsko topilo“ je pomeni kateroa koli HOS √ hlapno organsko spojino Õ , ki se uporablja √ za kar koli od naslednjega: Õ

(a) sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje surovin, izdelkov ali odpadnega materiala;

(b) ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč;,

(c) kot sredstvo za raztapljanje;,

(d) kot disperzni medij;,

(e) kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti;

(f) ali kot sredstvo za uravnavanje površinske napetosti;,

(g) kot plastifikator;

(h) ali kot konzervans;

(34)20. „premazno sredstvo“ je pomeni kateri koli pripravek, skupaj z vsemi organskimi topili ali pripravki, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, s katerim se doseže dekorativni, zaščitni ali kakšen drug funkcionalni učinek na površini √ premazno sredstvo, kot je določeno v členu 2(8) Direktive 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o omejevanju emisij hlapnih organskih spojin zaradi uporabe organskih topil v nekaterih barvah in lakih in proizvodih za ličenje vozil Õ ;

Člen 5

Zahteve za izdajanje dovoljenj obstoječim obratom

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni organi z dovoljenji v skladu s členi 6 in 8 ali, kadar je to primerno, tako da na novo proučijo pogoje in jih po potrebi posodobijo, poskrbijo, da obstoječi obrati delujejo v skladu z zahtevami členov 3, 7, 9, 10, 13, prve in druge alinee člena 14 in člena 15(2), najkasneje v osmih letih od dne začetka uporabe te direktive, kar pa ne vpliva na posebno zakonodajo Skupnosti.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi se določbe členov 1, 2, 11, 12, tretje alinee člena 14, členov 15(1), (3) in (4), 16, 17 in 18(2) uporabljajo za obstoječe obrate od dne začetka uporabe te direktive.

ê 96/61/ES člen 4 (prilagojeno)

Člen 4

Dovoljenja za nove obrate √ Obvezna pridobitev dovoljenja Õ

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da noben nov obrat √ ali kurilna naprava, sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov Õ ne obratuje brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo, kar pa ne vpliva na izjeme, predvidene v Direktivi Sveta 88/609/EGS z dne 24. novembra 1988 o omejevanju emisij nekaterih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav[33].

ê 1999/13/ES člen 3 (prilagojeno)

√ Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice določijo postopek za registracijo obratov, ki jih zajema samo poglavje V. Õ

ê 1999/13/ES člen 2 (prilagojeno)

8. registracija je Ppostopek, √ za registracijo je Õ določen v √ zavezujočem Õ pravnem aktu, ki vključuje √ in vključuje Õ vsaj uradno obvestilo upravljavca pristojnemu organu, da namerava upravljati obrat ali izvajati dejavnost, ki sodi na področje te direktive; .

ê 96/61/ES člen 2(9) (prilagojeno)

2. Dovoljenje lahko zajema √ dva Õ enega ali več obratov ali delov obratov na istem kraju, ki jih upravlja isti upravljavec √ na istem kraju ali na različnih krajih Õ ;

ò novo

Če dovoljenje zajema dva ali več obratov, mora vsak obrat obratovati skladno z zahtevami te direktive.

Člen 5

Upravljavci

Dve ali več fizičnih ali pravnih oseb so lahko skupni upravljavci obrata ali kurilne naprave, sežigalnice komunalnih odpadkov ali naprave za sosežig komunalnih odpadkov ali upravljavci različnih delov obrata ali naprave.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

Člen 6 8

Odločitve √ Izdaja dovoljenja Õ

1. Brez vpliva na druge zahteve nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti Ppristojni organ izda dovoljenje, v katerem so navedeni pogoji, ki zagotavljajo, da √ če Õ obrat obratuje skladno z zahtevami te direktive, v nasprotnem primeru pa zavrne izdajo dovoljenja.

Vsa izdana in vsa spremenjena dovoljenja morajo vsebovati podrobne podatke o vseh ukrepih za varstvo zraka, vode in tal, kot je navedeno v tej direktivi.

Člen 7

Celostni pristop k izdajanju dovoljenj

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pogoji v dovoljenju in √ postopki Õ postopek za njegovo izdajo popolnoma usklajeni, kadar je vključenih več pristojnih organov √ ali upravljavcev ali je izdanih več dovoljenj Õ , tako da se zagotovi učinkovit celostni pristop vseh organov, pristojnih za ta postopek.

ê 96/61/ES člen 9 (prilagojeno)

3.2. Pri izdajanju dovoljenj za nove obrate ali znatne spremembe obratov, za katere se uporablja člen 4 Direktive 85/337/EGS, se upoštevajo √ proučijo in uporabijo Õ vsi ustrezni podatki ali ugotovitve, pridobljene na podlagi členov 5, 6, in 7 in 9 navedene direktive.

Člen 7

√ Splošni zavezujoči predpisi Õ

8. Brez vpliva na obveznost, da se izvaja postopek za izdajo √ za pridobitev Õ dovoljenja na podlagi te direktive, države članice lahko predpišejo √ vključijo Õ nekatere zahteve za nekatereposamezne vrste obratov √ , kurilnih naprav, sežigalnic odpadkov ali naprav za sosežig odpadkov Õ v obliki splošnih predpisov, namesto da jih vključijo v pogoje posameznih dovoljenj, vendar pa morata biti pri tem zagotovljena celostni pristop in enakovredno visoka stopnja varstva okolja kot celote.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

√ Če so sprejeti splošni zavezujoči predpisi, lahko dovoljenje vključuje le sklic na takšne predpise. Õ

ò novo

Člen 8

Poročanje o skladnosti

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo:

(1) da upravljavec pristojnemu organu zagotovi poročilo o skladnosti s pogoji v dovoljenju najmanj vsakih dvanajst mesecev;

ê 96/61/ES člen 14 (prilagojeno)

(2) √ da Õ upravljavec redno obvešča pristojni organ o rezultatih spremljanja in nadzorovanja izpustov ter ga nemudoma obvesti o vsakem izrednem dogodku ali nesreči, ki pomembno vpliva na okolje,

Člen 9 14

√ Neizpolnjevanje Õ Izpolnjevanje pogojev v dovoljenju

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da: upravljavec pri upravljanju obrata izpolnjuje so pogojie iz dovoljenja izpolnjeni.,

ê 1999/13/ES člen10 (prilagojeno)

ð novo

2. Če se ugotovi, da zahteve te direktive niso izpolnjene, države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev √ zagotovijo Õ :

(a) da upravljavec √ takoj Õ obvesti pristojni organ; in

(b) √ da upravljavec Õ ð in pristojni organ ï sprejme √ sprejmeta ustrezne Õ ukrepe, s katerimi zagotovita, da se skladnost v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi.;

(b) da se dejavnost prekine, Čče neskladnost √ kršitev Õ povzroča neposredno nevarnost za zdravje ljudi √ ali okolje Õ in če skladnost ni ponovno vzpostavljena pod pogoji iz točke (a) v skladu s točko (b) prvega pododstavka, se dejavnost √ obrata ali kurilne naprave, sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov Õ prekine.

ê 2003/87/ES člen 26 (prilagojeno)

Člen 10

√ Emisije toplogrednih plinov Õ

1. Kadar so emisije toplogrednih plinov iz naprave določene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES v zvezi s katero koli dejavnostjo, ki se izvaja v tej napravi, dovoljenje ne vključuje mejne vrednosti emisij za neposredne emisije tega plina, če to ni potrebno za zagotovitev, da se ne povzroči znatno lokalno onesnaženje.

2. Za dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES[34] se države članice lahko odločijo, da ne bodo naložile zahtev glede energetske učinkovitosti za kurilne naprave ali druge naprave, ki izpuščajo ogljikov dioksid na lokaciji.

3. Kadar je potrebno, pristojni organi ustrezno spremenijo dovoljenje.

4. Predhodni trije odstavki Odstavki 1 do 3 se ne uporabljajo za naprave, ki so v skladu s členom 27 Direktive 2003/87/ES začasno izključeni iz sistema trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

POGLAVJE II

√ Posebne določbe za dejavnosti iz Priloge I Õ

ò novo

Člen 11

Področje uporabe

To poglavje se uporablja za dejavnosti iz Priloge I in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage zmogljivosti iz navedene priloge.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

Člen 123

Splošna načela, ki urejajo osnovne obveznosti upravljavca

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko pristojni organi zagotovijo tak način delovanja obratov obrati delujejo √ v skladu z naslednjimi načeli Õ , da:

(1)(a) se izvajajo se vsi ustrezni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja okolja;,

(2) zlasti z uporabo √ uporabljajo se Õ najboljše razpoložljive tehnologije;

(3)(b) ni povzročeno pomembno onesnaževanje okolja;

(4)(c) se prepreči se nastajanje odpadkov v skladu z Direktivo 20../../ES Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih;

(5) če so odpadki nastali, se predelajo ali, če to tehnično in ekonomsko ni mogoče, se odstranijo brez vpliva ali z zmanjšanjem vpliva na okolje;

(6)(d) se energija se rabi učinkovito;

(7)(e) se izvajajo se potrebni ukrepi za preprečevanje nesreč in omejevanje njihovih posledic;

(8)(f) se ob dokončnem prenehanju dejavnosti se izvedejo potrebni ukrepi, s katerimi se prepreči nevarnost onesnaževanja okolja in se na kraju obratovanja ponovno vzpostavi zadovoljivo stanje √ , kot je opredeljeno v členu 23(2) in (3) Õ .

Za usklajenost s tem členom zadošča, če države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju pogojev v dovoljenju upoštevajo splošna načela iz tega člena.

Člen 136

Vloge za dovoljenja

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vloga pristojnemu organu za dovoljenje vključuje opis:

(a) obrata in njegovih dejavnosti;

(b) surovin in pomožnih materialov, drugih snovi in energije, uporabljenih ali proizvedenih v obratu;

(c) virov emisij iz obrata;

(d) stanja na kraju obrata;

ò novo

(e) kjer je primerno, izhodiščnega poročila;

ê 96/61/ES

(f) vrste in količine predvidenih emisij iz obrata v vsako prvino okolja kot tudi opredelitev pomembnih vplivov emisij na okolje;

(g) predlaganega tehnološkega postopka in drugih tehnologij za preprečevanje ali, če to ni mogoče, zmanjševanje emisij iz obrata;

(h) ukrepov za preprečevanje in predelavo odpadkov, nastalih v obratu, če je potrebno;

(i) nadaljnjih ukrepov, načrtovanih za uskladitev s splošnimi načeli o osnovnih obveznostih upravljavca, kot je predvideno v členu 3 12;

(j) ukrepov, načrtovanih za nadzorovanje in spremljanje emisij v okolje;

ê 2003/35/ES člen 4.2 (prilagojeno)

(k) morebitne glavne alternative √ predlaganim tehnološkim postopkom, tehnologijam in ukrepom Õ , ki jih je vlagatelj preučil v osnutku.

ê 96/61/ES

Vloga za dovoljenje vsebuje tudi poljuden povzetek vsebin, navedenih v prvem pododstavku alineah tega člena.

2. Če podatki v skladu z zahtevami iz Direktive 85/337/EGS ali varnostno poročilo v skladu z Direktivo 96/82/ES Sveta 82/501/EGS z dne 24. junija 1982 o nevarnostih večjih nesreč pri nekaterih industrijskih dejavnostih ali drugi podatki, zbrani na podlagi drugih predpisov, izpolnjujejo katero koli od zahtev iz odstavka 1 tega člena, se jih lahko vključi v vlogo ali se jih tej vlogi priloži.

ò novo

Člen 14

Referenčni dokumenti NRT

1. Komisija sprejme referenčne dokumente, ki temeljijo na rezultatih izmenjave informacij iz člena 29.

2. Referenčni dokumenti NRT opisujejo zlasti najboljše razpoložljive tehnologije, z njimi povezane vrednosti emisij in spremljanje, spremljanje stanja tal in podtalnice ter sanacijo lokacije in nastajajoče tehnologije, pri čemer posebej upoštevajo merila iz Priloge III. Komisija pregleda in dopolni referenčne dokumente NRT, kadar je to primerno.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

Člen 159

Pogoji v dovoljenju

1. Države članice zagotovijo, da dovoljenje vsebuje vse ukrepe, potrebne za skladnost z zahtevami za izdajo dovoljenj iz členov 123 in 1910, da bi z varstvom zraka, vode in tal dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

2. Pri izdajanju dovoljenj za nove obrate ali znatne spremembe obratov, za katere se uporablja člen 4 Direktive 85/337/EGS, se upoštevajo vsi ustrezni podatki ali ugotovitve, pridobljene na podlagi členov 5, 6 in 7 navedene direktive.

3. √ Ti ukrepi Õ Dovoljenje vključujejo √ najmanj naslednje: Õ

(a) mejne vrednosti emisij za onesnaževala, predvsem za tista, našteta v Prilogi III II √ in za druga onesnaževala Õ , za katera je verjetno, da jih bo posamezni obrat izpuščal v pomembnih količinah, pri čemer je treba upoštevati njihovo vrsto in zmožnost prenašanja onesnaženja iz ene prvine okolja v drugo (voda, zrak in tla). ;

(b) Če je treba, dovoljenje vključuje ustrezne zahteve, ki zagotavljajo varstvo tal in podzemne vode ter ukrepe za ravnanje z odpadki, nastalimi v obratu;. Če je primerno, se mejne vrednosti lahko dopolnijo ali nadomestijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi.

(c) 5. Dovoljenje vsebuje primerne zahteve za spremljanje in nadzorovanje izpustov, ki določajo metodologijo in pogostnost merjenja, postopek vrednotenja in obveznost, da se pristojnemu organu √ redno Õ zagotavljajo √ rezultati spremljanja in nadzorovanja izpustov in drugi Õ podatki, potrebni za preverjanje skladnosti z dovoljenjem;.

Za obrate iz točke 6.6 v Prilogi I se lahko pri ukrepih iz tega odstavka upošteva analiza stroškov in koristi.

ò novo

(d) zahteve po rednem spremljanju glede nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na lokaciji, ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na lokaciji obrata;

ê 96/61/ES (prilagojeno)

(e) 6. Dovoljenje vsebuje ukrepe, ki se nanašajo na razmere, ki niso normalne razmere obratovanja. Tako se pri tveganju za okolje ustrezno poskrbi za zagon, puščanje, okvare v delovanju, trenutne zaustavitve in dokončno prenehanje obratovanja;.

(f) Pogoji v dovoljenju vedno vključujejo določbe o zmanjševanju onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja okolja na najnižjo možno raven in zagotavljajo visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

Dovoljenje lahko vsebuje tudi začasna odstopanja od zahtev iz odstavka 4, če je s sanacijskim programom, ki ga odobri pristojni organ, zagotovljeno, da bodo te zahteve izpolnjene v šestih mesecih, in je projekt usmerjen k zmanjševanju onesnaževanja okolja.

7. Dovoljenje lahko za namene te direktive vsebuje tudi druge posebne pogoje, kot se državi članici ali pristojnemu organu zdi primerno.

2. Če je primerno, √ Za namene točke (a) prvega odstavka Õ se mejne vrednosti √ emisij Õ lahko dopolnijo ali nadomestijo z enakovrednimi parametri ali tehničnimi ukrepi.

Za obrate iz točke 6.6 v Prilogi I se pri mejnih vrednostih emisij, določenih v skladu s tem odstavkom, upoštevajo ustrezne razmere delovanja za tovrstne obrate.

ò novo

3. Referenčni dokumenti NRT so referenca za določanje pogojev v dovoljenju.

4. Če obrat ali del obrata ni zajet v referenčnih dokumentih NRT ali če navedeni dokumenti ne obravnavajo vseh možnih vplivov dejavnosti na okolje, pristojni organ določi najboljše razpoložljive tehnologije za zadevni obrat ali dejavnosti na podlagi meril iz Priloge III in temu ustrezno določi pogoje v dovoljenju.

5. Za obrate iz točke 6.6 Priloge I se odstavki 1 do 4 uporabljajo brez poseganja v zakonodajo, ki zadeva dobro počutje živali.

ê 96/61/ES člen 2 (prilagojeno)

Člen 16

Mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi

1.6. Mejna vrednost emisij za snovi √ onesnaževala Õ navadno velja na mestu izpusta emisije iz obrata, √ in Õ pri njenem določanju pa se razredčenje √ pred tem mestom Õ ne upošteva.

Če je zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne vodi k večjemu onesnaženju okolja, lahko pri določanju mejne vrednosti emisij za √ zadevni Õ posamezni obrat pri posrednih izpustih √ onesnaževal Õ v vodo upoštevamo učinek čistilne naprave, kar pa ne vpliva na Direktivo 76/464/EGS ali direktive za njeno izvajanje;.

ê 96/61/ES člen 9 (prilagojeno)

24. Brez vpliva na člen 19 10 temeljijo mejne vrednosti emisij, enakovredni parametri in tehnični ukrepi iz odstavkov 1 in 2 člena 15 odstavka 3 na najboljših razpoložljivih tehnologijah brez predpisovanja uporabe katerekoli metode ali določenega tehnološkega postopka, upoštevajo pa se tehnične lastnosti posameznega obrata, njegova umestitev v prostoru in krajevne okoljske razmere. Pogoji v dovoljenju vedno vključujejo določbe o zmanjševanju onesnaževanja na velike razdalje ali čezmejnega onesnaževanja okolja na najnižjo možno raven in zagotavljajo visoko stopnjo varstva okolja kot celote.

ò novo

Pristojni organ določi mejne vrednosti emisij, ki ne presegajo vrednosti emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

3. Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 2 lahko pristojni organ v posebnih primerih na podlagi ocene okoljskih in ekonomskih stroškov in koristi ter ob upoštevanju tehničnih značilnosti zadevnega obrata, njegovega geografskega položaja in lokalnih okoljskih pogojev določi mejne vrednosti emisij, ki presegajo vrednosti emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

Vendar, kjer je primerno, te mejne vrednosti emisij ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz prilog V do VIII.

Komisija lahko določi merila za odobritev odstopanj iz tega odstavka.

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

4. Odstavka 2 in 3 se uporabljata za trošenje živinskega gnojila in gnojevke izven lokacije obrata iz točke 6.6 Priloge I. Države članice lahko te zahteve vključijo v druge ukrepe poleg dovoljenja.

5. Pristojni organ lahko odobri začasna odstopanja od zahtev iz odstavka 2 in od točk (1) in (2) prvega pododstavka člena 12 za povečanje emisij, ki nastajajo pri preizkušanju in uporabi nastajajočih tehnologij, pod pogojem da se v šestih mesecih od odobritve odstopanja uporaba teh tehnologij ustavi ali da dejavnost doseže najmanj vrednost emisij, ki je povezana z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami.

Člen 17

Zahteve za spremljanje in nadzorovanje

1. Zahteve za spremljanje in nadzorovanje iz člena 15(1)(c) in (d), kjer je primerno, temeljijo na zaključkih o spremljanju, kot so opisani v referenčnih dokumentih NRT.

2. Pogostost rednega spremljanja iz člena 15(1)(d) določi pristojni organ v dovoljenju za vsak posamezni obrat ali v splošnih zavezujočih predpisih.

Brez poseganja v prvi pododstavek se redno spremljanje izvaja vsaj enkrat vsakih sedem let.

Komisija lahko določi merila za določanje pogostosti rednega spremljanja.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

Člen 18

Splošni zavezujoči predpisi

ê 96/61/ES člen 9(8) (prilagojeno)

1. √ Pri sprejemanju Õ Brez vpliva na obveznost, da se izvaja postopek za izdajo dovoljenja na podlagi te direktive, države članice lahko predpišejo nekatere zahteve za posamezne vrste obratov v obliki splošnih predpisov, namesto da jih vključijo v pogoje posameznih dovoljenj, vendar pa morata biti pri tem zagotovljena √ države članice zagotovijo Õ celostni pristop in enakovredno visokoa stopnjoa varstva okolja √ , enakovredno tisti, ki jo je mogoče doseči s posameznimi pogoji v dovoljenju Õ kot celote.

ò novo

2. Splošni zavezujoči predpisi temeljijo na najboljših razpoložljivih tehnologijah brez predpisovanja uporabe katere koli metode ali določenega tehnološkega postopka.

Države članice zagotovijo, da splošni zavezujoči predpisi vsebujejo mejne vrednosti emisij ali enakovredne parametre ali tehnične ukrepe, ki ne presegajo vrednosti emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

3. Države članice zagotovijo, da se splošni zavezujoči predpisi posodabljajo, tako da sledijo razvoju dogodkov na področju najboljših razpoložljivih tehnologij.

Če Komisija sprejme nove ali posodobljene referenčne dokumente NRT, države članice v štirih letih po objavi po potrebi ponovno preverijo in posodobijo splošne zavezujoče predpise za zadevne obrate.

4. Splošni zavezujoči predpisi, sprejeti v skladu z odstavki 1 do 3 se sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 1910

Najboljše razpoložljive tehnologije in Ppredpisana kakovost okolja

Kadar predpisana kakovost okolja zahteva pogoje, strožje od tistih, dosegljivih z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij, se v dovoljenjeu posebej zahtevajo √ vključijo Õ dodatni ukrepi, kar pa ne vpliva na druge morebitne ukrepe za doseganje skladnosti s predpisano kakovostjo okolja.

Člen 2011

Razvoj najboljših razpoložljivih tehnologij

Države članice zagotovijo, da pristojni organ sledi razvoju najboljših razpoložljivih tehnologij ali je o njem obveščen. ð ter da je obveščen o morebitnih novih ali posodobljenih referenčnih dokumentih. ï

Člen 2112

Spremembe obrata, ki jih izvede upravljavec

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec obvesti pristojnie √ organ Õ organe o vsaki načrtovani spremembi √ v vrsti ali delovanju obrata ali razširitvi Õ obratovanja obrata √ , ki bi lahko vplivala na okolje Õ v smislu člena 2(10)(a). Če je primerno, pristojni √ organ Õ organi posodobijo dovoljenje ali pogoje v njem.

2. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da upravljavec ne izvede nobene načrtovane znatne spremembe obratovanja obrata v smislu člena 2(10)(b) brez dovoljenja, izdanega v skladu s to direktivo.

Vloga za dovoljenje in odločitev pristojnega organa morata zajematai tiste dele obrata in vsebine √ podrobnosti Õ iz člena 136, na katere bi √ znatna Õ sprememba lahko vplivala. Smiselno se uporabljajo ustrezne določbe členov 3 in 6 do 10 in člena 15(1), (2) in (4).

ê 96/61/ES člen 2(10)(b) (prilagojeno)

3.(b) V tej opredelitvi se šteje za znatno spremembo Vvsaka sprememba v √ vrsti ali delovanju obrata Õ obratovanju ali razširitev √ obrata Õ se šteje za znatno spremembo, če se z njo samo po sebi dosega pragove √ zmogljivosti Õ iz Priloge 1.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

Člen 2213

Ponovno preverjanje in posodobitev pogojev v dovoljenju

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pristojni √ organ Õ organi v rednih časovnih presledkih ponovno √ preveri Õ preverijo in √ za zagotovitev skladnosti s to direktivo Õ po potrebi √ posodobi Õ posodobijo pogoje v dovoljenju .

ò novo

2. Na prošnjo pristojnega organa upravljavec predloži vse potrebne informacije za ponovno preverjanje pogojev v dovoljenju.

Pri ponovnem preverjanju pogojev v dovoljenju pristojni organ uporabi katero koli informacijo, ki izhaja iz spremljanja in inšpekcijskih pregledov.

3. Če Komisija sprejme nove ali posodobljene referenčne dokumente NRT, države članice v štirih letih po objavi zagotovijo, da pristojni organ po potrebi ponovno preveri ali posodobi pogoje v dovoljenju za zadevne obrate.

Prvi pododstavek se uporablja za vsako odstopanje, odobreno v skladu s členom 16(3).

ê 96/61/ES (prilagojeno)

ð novo

42. √ Pogoje Õ v dDovoljenjue je vsekakor treba preveriti, če √ je treba ponovno preveriti in po potrebi posodobiti, najmanj v naslednjih primerih Õ :

(a) je onesnaževanje okolja, ki ga povzroča obrat, je tako pomembno, da je treba v dovoljenju popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove;,

(b) znatne spremembe ð razvoj ï najboljših razpoložljivih tehnologij omogočajo √ omogoča pomembno zmanjšanje Õ , da se emisije brez velikih stroškov pomembno zmanjšajo,

(c) varnost obratovanja procesa ali dejavnosti zahteva uporabo drugih tehnologij;,

(d) ð če je potrebna skladnost s predpisano kakovostjo okolja v skladu s členom 19. ï

- to zahtevajo nove določbe zakonodaje Skupnosti ali nacionalne zakonodaje.

ò novo

Člen 23

Zaprtje in sanacija lokacije

1. Brez poseganja v Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode[35] in Direktivo 20../../ES Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za varstvo tal in spremembi Direktive 2004/35/ES[36] pristojni organ zagotovi, da se ob dokončnem prenehanju dejavnosti izvajajo pogoji v dovoljenju, določeni za zagotovitev upoštevanja načela iz točke (8) člena 12.

2. Če dejavnost vključuje uporabo, proizvodnjo ali izpust nevarnih snovi, upravljavec ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice na kraju obrata pripravi izhodiščno poročilo, preden začne z obratovanjem obrata ali preden je dovoljenje za obrat posodobljeno. Poročilo vsebuje količinsko opredeljene informacije, ki so potrebne za določitev začetnega stanja tal in podtalnice.

Komisija določi merila za vsebino izhodiščnega poročila.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

3. Ob dokončnem prenehanju dejavnosti upravljavec oceni stanje onesnaženja tal in podtalnice z nevarnimi snovmi. Če je obrat v primerjavi z začetnim stanjem, določenim v izhodiščnem poročilu iz odstavka 2, povzročil kakršno koli onesnaženje tal ali podtalnice z nevarnimi snovmi, upravljavec sanira lokacijo in jo povrne v navedeno začetno stanje.

4. Če se od upravljavca ne zahteva, da pripravi izhodiščno poročilo iz odstavka 2, upravljavec ob dokončnem prenehanju dejavnosti sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da lokacija ne predstavlja pomembnega tveganja za zdravje ljudi in okolje.

ò novo

Člen 24

Poročanje o skladnosti

Poročilo o skladnosti iz točke (1) člena 8 vključuje primerjavo med delovanjem obrata, vključno z vrednostjo emisij, in najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT.

Člen 25

Inšpekcijski pregledi

1. Države članice vzpostavijo sistem inšpekcijskih pregledov obratov.

Sistem vključuje inšpekcijske preglede na kraju samem.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

Člen 14

Izpolnjevanje pogojev v dovoljenju

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da:

- upravljavec pri upravljanju obrata izpolnjuje pogoje iz dovoljenja,

- upravljavec redno obvešča pristojni organ o rezultatih spremljanja in nadzorovanja izpustov ter ga nemudoma obvesti o vsakem izrednem dogodku ali nesreči, ki pomembno vpliva na okolje,

- upravljavec da predstavnikom pristojnimega organa √ organom Õ vso potrebno pomoč, da jim omogoči izvajanje kakršnih koli pregledov √ na kraju samem Õ v obratu, vzorčenje in zbiranje informacij, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog za namene te direktive.

ò novo

2. Države članice zagotovijo, da so vsi obrati zajeti v inšpekcijskem načrtu.

3. Inšpekcijski načrt vključuje:

(a) splošno oceno pomembnih zadevnih okoljskih vprašanj;

(b) geografsko območje, ki ga zajema inšpekcijski načrt;

(c) register obratov, ki jih zajema inšpekcijski načrt, in splošno oceno njihove skladnosti z zahtevami te direktive;

(d) določbe za njegovo revizijo;

(e) osnutek programov za redne inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 5;

(f) postopke za izredne inšpekcijske preglede v skladu z odstavkom 6;

(g) po potrebi določbe glede sodelovanja med različnimi inšpekcijskimi organi.

4. Pristojni organ na podlagi inšpekcijskih načrtov redno pripravlja inšpekcijske programe, ki določajo pogostost obiskov na kraju samem za različne vrste obratov.

Navedeni programi za vsak obrat vključujejo vsaj en obisk na kraju samem vsakih dvanajst mesecev, razen če navedeni programi ne temeljijo na sistematičnem ocenjevanju okoljskih tveganj posameznega zadevnega obrata.

Komisija določi merila za oceno okoljskih tveganj.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

5. Redni inšpekcijski pregledi so dovolj za preučitev vseh pomembnih vplivov zadevnih obratov na okolje.

Redni inšpekcijski pregledi zagotavljajo, da upravljavec upošteva pogoje v dovoljenju.

Namen rednih inšpekcijskih pregledov je tudi ocena učinkovitosti zahtev v dovoljenju.

6. Izredni inšpekcijski pregledi se izvajajo z namenom preiskave resnih okoljskih pritožb, resnih okoljskih nesreč, izrednih dogodkov in primerov neskladnosti, takoj ko je mogoče in, kjer je primerno, pred izdajo, ponovnim preverjanjem ali posodobitvijo dovoljenja.

7. Pristojni organ po vsakem rednem ali izrednem inšpekcijskem pregledu pripravi poročilo, ki opisuje ugotovitve glede skladnosti obrata z zahtevami te direktive in zaključke glede tega, ali je potrebno nadaljnje ukrepanje.

O poročilu se obvesti zadevnega upravljavca in se v dveh mesecih po pregledu omogoči javni dostop do poročila.

Pristojni organ zagotovi, da se v razumnem roku izvedejo vsi potrebni ukrepi, opredeljeni v poročilu

ê 96/61/ES

Člen 2615

Dostop do informacij in sodelovanje javnosti v postopku izdaje dovoljenja

ê 2003/35/ES člen 4.3 (prilagojeno)

1. Države članice zagotovijo, da dobi prizadeta javnost zgodnje in učinkovite možnosti sodelovanja v postopku √ naslednjih postopkih Õ :

(a) izdajae dovoljenja za nove naprave;,

(b) izdajao dovoljenja za vsako večjo spremembo v obratovanju naprave;,

(c) posodobitev dovoljenja ali pogojev v njem v skladu s prvo alineo odstavka 2 člena 13. točko (a) člena 22(4).

ò novo

(d) sprejetje splošnih zavezujočih predpisov, kot določata člena 7 in 18.

ê 2003/35/ES člen 4.3 (prilagojeno)

Postopek, določen v Prilogi IV V, se uporablja za namene takšnoega sodelovanjea.

ò novo

2. Točki (a) in (b) odstavka 1 se ne uporabljata, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) za novi obrat ali znatno spremembo obrata velja Direktiva 85/337/EGS;

(b) splošni zavezujoči predpisi zajemajo vse potrebne pogoje v dovoljenju;

(c) ni potrebe po vzpostavitvi strožjih zahtev za skladnost s členom 19.

ê 2003/35/ES člen 4.3 (prilagojeno)

35. Ko je odločitev √ o izdaji, ponovnemu preverjanju ali posodobitvi dovoljenja ali o sprejetju ali posodobitvi splošnih zavezujočih predpisov Õ sprejeta, pristojni organ obvesti javnost v skladu s primernimi postopki in da javnosti na razpolago naslednje podatke:

(a) vsebino odločitve, vključno s kopijo dovoljenja in vsakršnih pogojev ter nadaljnjih obnavljanj; in

(b) po pregledu pomislekov in mnenj prizadete javnosti, razloge in premisleke, na katerih temelji odločitev, vključno s podatki o poteku sodelovanja javnosti.

ò novo

(c) rezultate posvetovanj, opravljenih preden je bila sprejeta odločitev, in obrazložitev tega, kako so bili upoštevani pri odločitvi;

(d) naslov referenčnih dokumentov NRT, ki se nanašajo na zadevni obrat ali dejavnost;

(e) kako so bile določene mejne vrednosti emisij, vključene v dovoljenje, ali splošni zavezujoči predpisi glede na najboljše razpoložljive tehnologije in z njimi povezane vrednosti emisij, kot so opisane v referenčnih dokumentih NRT;

(f) če se odobri odstopanje v skladu s členom 16(3), razloge za to odstopanje in določeni pogoji;

(g) rezultat ponovnega preverjanja splošnih zavezujočih predpisov iz člena 18(3) in dovoljenj iz člena 22 (1), (3) in (4);

ê 96/61/ES (prilagojeno)

(h)2. rRezultatei spremljanja in nadzorovanja izpustov, ki ga zahtevajo pogoji v dovoljenju iz člena 9, in jih hrani pristojni organ, morajo biti dostopni javnosti.

43. Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo ob upoštevanju omejitev iz člena 4(1) in (2) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju 3(2) in (3) Direktive 90/313/EGS.

ê 2003/35/ES člen 4.3 (prilagojeno)

Člen 2715a

Dostop do sodišč

1. Države članice v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo zagotovijo članom zadevne javnosti √ dostop do revizije postopka pred sodiščem ali pa pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ki ga je vzpostavil zakon, da izpodbijajo materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju člena 26, ko je izpolnjen eden od naslednjih pogojev Õ :

(a) √ če Õ ki imajo zadosten interes; ali drugače,

(b) √ če Õ ki uveljavljajo kršeno pravico, kadar jo upravno postopkovno pravo države članice zahteva kot predpogoj.,

dostop do revizije postopka pred sodiščem ali pa pred drugim neodvisnim in nepristranskim organom, ki ga je vzpostavil zakon, da izpodbijajo materialno in postopkovno zakonitost odločitev, dejanj ali opustitev ob upoštevanju določb te direktive o sodelovanju javnosti.

2. Države članice določijo, na kateri stopnji se lahko izpodbijajo odločitve, dejanja ali opustitve.

3. Kaj predstavlja zadosten interes in kršitev pravice, določijo države članice skladno s ciljem omogočiti zadevni javnosti dostop do sodišč.

S tem ciljem se interes katere koli nevladne organizacije, √ ki spodbuja varstvo okolja in Õ ki izpolnjuje zahteve iz člena 2(14) √ v okviru nacionalnega prava Õ , šteje za zadosten za namen pododstavka točke (a) tega člena odstavka 1.

Za take organizacije se šteje, da imajo lahko kršene pravice za namen pododstavka točke (b) tega člena odstavka 1.

4. Določbe tega člena odstavkov 1, 2 in 3 ne izključujejo možnosti postopka predhodne revizije upravnega organa in ne vpliva na zahtevo izčrpanja upravnih revizijskih postopkov pred prizivom k sodnim revizijskim postopkom, kjer taka zahteva obstaja po nacionalnem pravu.

Vsak tak postopek mora biti pošten, nepristranski, pravočasen in ne nedopustno drag.

5. Da bi povečali učinkovitost določb tega člena, Ddržave članice zagotovijo, da so praktični podatki dostopni javnosti ob dostopu do upravnih in sodnih revizijskih postopkov.

ê 96/61/ES

Člen 2817

Čezmejni vplivi

ê 2003/35/ES člen 4.5(a) (prilagojeno)

1. Če se država članica zaveda, da obratovanje naprave verjetno povzroča pomembne negativne vplive na okolje druge države članice ali, če tako zahteva država članica, ki bo verjetno pod pomembnim vplivom, država članica, na katere ozemlju je bila vložena vloga za dovoljenje v skladu s členom 4 ali členom 12(2) 21(2), posreduje drugi državi članici vse podatke, ki jih je treba poslati ali dati na razpolago v skladu s Prilogo V IV, istočasno, kot jih da na razpolago svojim državljanom √ javnosti Õ .

Taki podatki služijo za osnovo za kakršna koli potrebna posvetovanja v okviru dvostranskih odnosov med dvema državama članicama na osnovi vzajemnosti in enakovrednosti.

ê 96/61/ES

2. Države članice v okviru svojih dvostranskih odnosov zagotovijo, da so v primerih iz odstavka 1 vloge primeren čas dostopne tudi javnosti države članice, ki bi lahko bila prizadeta, tako da bo ta imela pravico dati pripombe, preden pristojni organ sprejme odločitev.

ê 2003/35/ES člen 4.5(b)

3. Rezultate vsakršnih posvetovanj v skladu z odstavkoma 1 in 2 je treba upoštevati, ko pristojni organ sprejme odločitev o vlogi.

4. Pristojni organ obvesti državo članico, s katero se je posvetoval v skladu z odstavkom 1, o odločitvi v zvezi z vlogo, in ji posreduje podatke iz člena 15(5) 26(3). Država članica sprejme potrebne ukrepe, da na svojem ozemlju zagotovi zadevni javnosti dostopnost podatkov v primerni obliki.

ê 96/61/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 2916

Izmenjava informacij

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za izmenjavo informacij, da vsaka tri leta, prvič pa v 18 mesecih od dne začetka uporabe te direktive, pošljejo Komisiji razpoložljive reprezentativne podatke o mejnih vrednostih za posamezne vrste dejavnosti v skladu s Prilogo I in, če je to primerno, najboljše razpoložljive tehnologije, iz katerih te vrednosti izhajajo, zlasti v skladu s členom 9. Pozneje se podatki dopolnijo v skladu s postopki, določenimi v odstavku 3 tega člena.

2. Komisija organizira izmenjavo informacij √ z Õ med državami članicami, in zadevnimi panogami o najboljših razpoložljivih tehnologijah, z njimi povezanem spremljanju stanja in njihovem razvoju. ð in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, glede: ï

ò novo

(a) delovanja obratov v smislu emisij, onesnaževanja, porabe in vrste surovin, rabe energije in proizvodnje odpadkov;

ê 96/61/ES (prilagojeno)

(b) o najboljših razpoložljivih √ uporabljenih Õ tehnologijah, z njimi povezanegam spremljanjau stanja in njihovegam razvojau.

Komisija vsaka tri leta objavi rezultate izmenjave informacij.

3. Poročila o izvajanju te direktive in njeni učinkovitosti v primerjavi z drugimi okoljskimi instrumenti Skupnosti se oblikujejo v skladu s postopkom, določenim v členih 5 in 6 Direktive 91/692/EGS. Prvo poročilo zajema prva tri leta od dne začetka uporabe te direktive, kot je določeno v členu 21. Komisija predloži poročilo Svetu, skupaj s predlogi, če so potrebni.

4. Države članice ustanovijo ali imenujejo organ ali organe, ki bodo odgovorni za izmenjavo informacij po odstavkih 1, 2 in 3, ter o tem obvestijo Komisijo.

ò novo

Člen 30

Nastajajoče tehnologije

Države članice določijo pobude za upravljavce za razvoj in uporabo nastajajočih tehnologij.

Za namene prvega pododstavka Komisija sprejme ukrepe za določitev:

(a) vrste industrijskih dejavnosti za prednostni razvoj in uporabo nastajajočih tehnologij;

(b) okvirnih ciljev za države članice glede razvoja in uporabe nastajajočih tehnologij;

(c) orodij za ocenjevanje opravljenega napredka pri razvoju in uporabi nastajajočih tehnologij;

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembi nebistvenih določb te direktive z njeno dopolnitvijo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

ê 96/61/ES (prilagojeno)

Člen 18

Mejne vrednosti emisij Skupnosti

1. Na predlog Komisije bo Svet v skladu s postopki, določenimi v Pogodbi, določil mejne vrednosti emisij za:

- vrste obratov iz Priloge I, razen za odlagališča odpadkov iz točk 5.1 in 5.4 Priloge,

in

- onesnaževala, navedena v Prilogi III,

za katere je bila ugotovljena potreba po ukrepanju Skupnosti, predvsem na podlagi izmenjave informacij, določene v členu 16.

2. Če v Skupnosti ni določenih mejnih vrednosti emisij na podlagi te direktive, se za obrate, naštete v Prilogi I, kot najmanjše mejne vrednosti emisij v skladu s to direktivo uporabljajo ustrezne mejne vrednosti emisij iz direktiv, navedenih v Prilogi II, in druge zakonodaje Skupnosti.

Brez vpliva na zahteve te direktive Svet na podlagi predloga Komisije in v skladu s postopki, predpisanimi v Pogodbi, določi tehnične zahteve za odlagališča odpadkov iz točk 5.1 in 5.4 Priloge I.

ê 2001/80/ES člen 1 (prilagojeno)

POGLAVJE III

√ Posebne določbe za kurilne naprave Õ

Člen 311

√ Področje uporabe Õ

Ta direktiva To poglavje se uporablja za kurilne naprave √ , ki so namenjene proizvodnji energije, Õ z nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več, ne glede na vrsto uporabljenega goriva (trdno, tekoče ali plinasto).

Člen 2

V tej direktivi pomeni:

(1)„emisija“ izpust snovi iz kurilne naprave v zrak;

(2)„odpadni plini“ plinaste izpuste, ki vsebujejo trdne, tekoče ali plinaste delce; njihovi volumski pretoki so izraženi v kubičnih metrih na uro pri normalni temperaturi (273 K) in tlaku (101,3 kPa), po korekciji za vsebnost vodnih hlapov, v nadaljevanju (Nm3/h);

(3)"mejna vrednost emisij" dovoljeno količino snovi v odpadnih plinih iz kurilne naprave, ki se lahko izpušča v zrak v danem časovnem obdobju; računa se kot masa na prostornino odpadnih plinov, izraženo v mg/Nm3, pri čemer je vsebnost kisika po prostornini pri odpadnem plinu 3 % pri tekočih in plinastih gorivih, 6 % pri trdnih gorivih in 15 % pri plinskih turbinah;

(4)„stopnja razžveplanja“ razmerje med količino žvepla, ki se na lokaciji kurilne naprave v določenem časovnem obdobju ne izpušča v zrak, in količino žvepla, dovedeno v kurilno napravo z gorivom, ki je uporabljeno v istem časovnem obdobju;

(5)„upravljavec“ katero koli fizično ali pravno osebo, ki upravlja kurilno napravo, ali osebo, ki ima pooblastilo za odločanje ali je bilo to pooblastilo nanjo preneseno.

(6)„gorivo“ katero koli trdno, tekoče ali plinasto gorljivo snov, ki se uporabi za kurjenje v kurilni napravi, razen odpadkov, ki jih urejajo Direktiva Sveta 89/369/EGS z dne 8. junija 1989 o preprečevanju onesnaževanja zraka iz novih sežigalnic komunalnih odpadkov[37], Direktiva Sveta 89/429/EGS z dne 21. junija 1989 o zmanjševanju onesnaževanja zraka iz obstoječih sežigalnic komunalnih odpadkov[38] in Direktiva Sveta 94/67/ES z dne 16. decembra 1994 o sežiganju nevarnih odpadkov[39] ali katerem koli naknadnem predpisu Skupnosti, ki razveljavlja in nadomešča eno ali več navedenih direktiv;

(7)„kurilna naprava“ vsako tehnično napravo, v kateri goriva oksidirajo, da se uporabi tako nastala toplota.

Ta direktiva se uporablja le za kurilne naprave, ki so namenjene proizvodnji energije, razen za tiste, pri katerih se produkti zgorevanja uporabljajo neposredno v proizvodnih procesih. Zlasti se ta direktiva To poglavje se ne uporablja za naslednje kurilne naprave:

(a) naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali drugo obdelavoe predmetov ali materialov, npr. peči za ponovno segrevanje, peči za toplotno obdelavo;

(b) naprave za naknadno zgorevanje, to je kakršne koli tehnične naprave, namenjene čiščenju odpadnih plinov s sežigom, ki ne obratujejo kot samostojnea kurilnea naprava √ naprave Õ ;

(c) naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov;

(d) naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo;

(e) reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji;

(f) koksarniške peči;

(g) rekuperatorje toplote pri plavžih;

(h) katere koli tehnične naprave, ki se uporabljajo za pogon vozila, ladje ali zrakoplova;

(i) plinske turbine, ki se uporabljajo na naftnih ploščadih;

√ (j) naprave, ki kot gorivo uporabljajo kakršne koli trdne ali tekoče odpadke, ki niso omenjeni v točki (a) člena 38(2) Õ

(j) plinske turbine z dovoljenjem, izdanim pred 27. novembrom 2002, ali plinske turbine, ki so po mnenju pristojnega organa predmet popolne vloge za dovoljenje pred 27. novembrom 2002, če naprava začne obratovati najkasneje 27. novembra 2003, kar pa ne vpliva na člen 7(1) in Prilogo VIII(A) in (B);

Naprave, ki jih poganjajo dizelski, bencinski in plinski motorji, niso vključene v to direktivo.

(8)„naprava s kombiniranim kurivom“ katero koli kurilno napravo, v kateri hkrati ali izmenično zgorevata dve ali več vrst goriv;

(9)„nova naprava“ katero koli kurilno napravo, za katero je bilo originalno gradbeno dovoljenje ali, če tak postopek ne obstaja, originalno obratovalno dovoljenje pridobljeno 1. julija 1987 ali kasneje;

(10)„obstoječa naprava“ katero koli kurilno napravo, za katero je bilo pridobljeno originalno gradbeno dovoljenje ali, če tak postopek ne obstaja, originalno obratovalno dovoljenje, pred 1. julijem 1987;

(11)„biomasa“ proizvode iz rastlin ali njihovih delov iz kmetijstva ali gozdarstva, ki se lahko z namenom energetske izrabe uporabljajo kot gorivo, ter naslednji odpadki, uporabljeni kot gorivo:

(a) rastlinski odpadki iz kmetijstva in gozdarstva;

(b) rastlinski odpadki iz živilskopredelovalne industrije, če se uporabljajo za pridobivanje toplote,

(c) odpadna rastlinska vlakna iz proizvodnje celuloze in papirja, če se sosežigajo na kraju proizvodnje in se uporabljajo za pridobivanje toplote;

(d) odpadna pluta;

(e) lesni odpadki, ki vključujejo zlasti lesne odpadke iz gradnje in rušenja, razen lesnih odpadkov, ki lahko vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine zaradi obdelave s sredstvi za zaščito lesa ali premazi;

(12)„plinska turbina“ katero koli rotirajočo napravo za pretvorbo toplotne energije v mehansko delo, ki jo sestavljajo predvsem kompresor, toplotna naprava, v kateri gorivo oksidira, da segreva delovno tekočino, ter turbina.

(13)„najbolj obrobne regije“ francoske prekomorske departmaje za Francijo, Azore in Madeiro za Portugalsko in Kanarske otoke za Španijo.

ò novo

Člen 32

Agregacijska pravila

1. Kadar se odpadni plini dveh ali več ločenih kurilnih naprav izpuščajo skozi skupen odvodnik, se šteje, da je kombinacija takih naprav ena kurilna naprava, njihove zmogljivosti pa se seštevajo.

ê 2001/80/ES člen 2(7) (prilagojeno)

2. Kadar se dve ali več ločenih √ kurilnih naprav, ki so pridobile dovoljenje ali predložile popolno vlogo po datumu iz člena 72(2) Õ novih naprav namesti tako, da bi se ob upoštevanju tehničnih in ekonomskih dejavnikov njihovi odpadni plini po mnenju pristojnih organov lahko izpuščali skozi skupen odvodnik, se šteje, da je kombinacija takih naprav ena √ kurilna naprava Õ enota √ , njihove zmogljivosti pa se seštevajo. Õ;

ê 2001/80/ES

Člen 3

1. Najkasneje 1. julija 1990 države članice pripravijo ustrezne programe za postopno zmanjševanje skupnih letnih emisij iz obstoječih naprav. V programih so določeni časovni okvir in postopki za izvajanje.

2. Skladno s programi iz odstavka 1 države članice še naprej upoštevajo zgornje meje emisij in ustrezna odstotna zmanjšanja, določena za žveplov dioksid v Prilogi I, stolpci 1 do 6, in za dušikove okside v Prilogi II, stolpci 1 do 4, do datumov, navedenih v teh prilogah, dokler niso izpolnjene določbe člena 4, ki se uporabljajo za obstoječe naprave.

3. Države članice pri izvajanju programov določijo tudi skupne letne emisije skladno s Prilogo VIII(C).

4. 4. Če znatna in nepričakovana sprememba glede potreb po energiji ali razpoložljivosti posameznih vrst goriva ali posameznih obratov za proizvodnjo energije državam članicam povzroči resne tehnične težave pri izvajanju njihovih programov po odstavku 1, Komisija na prošnjo zadevne države članice in ob upoštevanju pogojev v prošnji sprejme odločitev, s katero za to državo članico spremeni zgornje meje emisij in/ali datume, določene v prilogah I in II ter svojo odločitev sporoči Svetu in državam članicam. Katera koli država članica lahko v treh mesecih odločitev Komisije predloži Svetu. Svet lahko s kvalificirano večino v treh mesecih odloči drugače.

Člen 4

1. Brez poseganja v člen 17 države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da so v vseh gradbenih dovoljenjih ali, če tak postopek ne obstaja, obratovalnih dovoljenjih za nove naprave, ki so po mnenju pristojnega organa predmet popolne vloge za dovoljenje pred 27. novembrom 2002, če naprava začne obratovati najkasneje 27. novembra 2003, vsebovani pogoji, ki se nanašajo na skladnost z mejnimi vrednostmi emisij iz dela A prilog III do VII glede žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu.

ê 2001/80/ES člen 9 (prilagojeno)

Člen 33

√ Mejne vrednosti emisij Õ

1. Odpadni plini iz kurilnih naprav se morajo nadzorovano izpuščati skozi odvodnik √ , ki vsebuje eno ali več odvodnih cevi Õ . Dovoljenje iz člena 4 ter dovoljenja za kurilne naprave iz člena 10 določajo pogoje izpuščanja. Pristojni organ zagotovi zlasti, da se √ in katerega Õ višina odvodnika se izračuna tako, da se varujeta zdravje ljudi in okolje.

ê 2001/80/ES (prilagojeno)

2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da so v vseh gradbenih dovoljenjih ali, če tak postopek ne obstaja, obratovalnih dovoljenjih za nove naprave, ki niso vključene v odstavek 1, vsebovani pogoji, ki se nanašajo na skladnost z √ Vsa dovoljenja za naprave, ki vsebujejo kurilne naprave, ki so pridobile dovoljenje ali predložile popolno vlogo pred datumom iz člena 72(2), vključujejo, pod pogojem, da je takšna naprava pričela delovati najpozneje eno leto po tem datumu, pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo Õ mejnihmi vrednostimi emisij iz dela 1B Ppriloge VIII do VII glede žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu.

√ 3. Vsa dovoljenja za naprave, ki vsebujejo kurilne naprave, ki niso zajete v odstavku 2, vključujejo pogoje, ki zagotavljajo, da emisije v zrak iz teh naprav ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 2 Priloge V. Õ

ê 2001/80/ES člen 7 (prilagojeno)

42. Pristojni organ lahko za največ 6 mesecev dovoli √ odobri Õ odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3 člena 4 za žveplov dioksid za √ kurilno Õ napravo, ki v ta namen navadno uporablja gorivo z nizko vsebnostjo žvepla, kadar upravljavec ne more dosegati teh mejnih vrednosti zaradi motenj v dobavi goriva z nizko vsebnostjo žvepla, ki so posledica hudega pomanjkanja.

√ Države članice Õ Komisijo √ nemudoma obvestijo o morebitnem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim pododstavkom Õ je treba takoj obvestiti o takih primerih.

53. Pristojni organ lahko dovoli √ odobri Õ odstopanje od obveznosti izpolnjevanja zahtev glede doseganja mejnih vrednosti emisij iz odstavkov 2 in 3 člena 4, kadar √ kurilna Õ naprava, ki običajno uporablja samo plinasto gorivo in bi sicer morala biti opremljena z napravo za čiščenje odpadnih plinov, zaradi nenadnih motenj v oskrbi s plinom izjemoma, in ne za več kot 10 dni, razen če gre za nujno potrebo po neprekinjeni oskrbi z energijo, zaradi nenadne prekinitve v dobavi plina uporablja druge vrste goriva √ in bi zato morala biti opremljena z napravo za čiščenje odpadnih plinov Õ . √ Obdobje, za katero se takšno odstopanje odobri, ne sme biti daljše od 10 dni, razen če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo. Õ

√ Upravljavec takoj obvesti Õ pPristojni organ je treba takoj obvestiti o vsakem posameznem primeru √ iz prvega pododstavka Õ , ko se ta pojavi.

Države članice takoj obvestijo Komisijo o √ morebitnem odstopanju, odobrenem v skladu s prvim Õ primerih iz tega pododstavkoma.

ê 2001/80/ES (prilagojeno)

Člen 10

6. Kadar se zmogljivost kurilne naprave poveča za vsaj 50 MW, se mejne vrednosti emisij, kot so določene v delu 2B Ppriloge VVIII do VII, uporabljajo za nov del naprave √ , ki ga zadeva sprememba, Õ ter določijo glede na vhodno toplotno moč celotne √ kurilne Õ naprave. Ta določba se ne uporablja v primerih iz člena 8(2) in (3).

Kadar upravljavec kurilne naprave predvideva spremembo skladno s členoma 2(10)(b) in 12(2) Direktive 96/61/ES, se uporabljajo mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid, dušikove okside in prah, kot so določene v delu B prilog III do VII..

ê 2001/80/ES člen 4 (prilagojeno)

3. Brez poseganja v Direktivo 96/61/ES in Direktivo Sveta 96/62/ES z dne 27. septembra 1996 o ocenjevanju in upravljanju kakovosti zunanjega zraka[40] države članice najkasneje do 1. januarja 2008 pomembno zmanjšajo emisije tako, da:

(a) sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da so v vseh obratovalnih dovoljenjih za obstoječe naprave vsebovani pogoji, ki se nanašajo na skladnost z mejnimi vrednostmi emisij, določenimi za nove naprave iz odstavka 1; ali

(b) zagotovijo, da so obstoječe naprave vključene v nacionalni program za zmanjševanje emisij iz odstavka 6;

ter, kadar je to primerno, uporabijo člene 5, 7 in 8.

4. Brez poseganja v Direktivi 96/61/ES in 96/62/ES obstoječim napravam ni treba upoštevati mejnih vrednosti emisij iz odstavka 3 in jih ni treba vključiti v nacionalni program za zmanjševanje emisij, če:

(a) se upravljavec obstoječe naprave s pisno izjavo, ki jo najkasneje do 30. junija 2004 predloži pristojnemu organu, zaveže, da naprava od 1. januarja 2008 do najkasneje 31. decembra 2015 ne bo obratovala več kot 20000 obratovalnih ur;

(b) upravljavec mora pristojnemu organu vsako leto predložiti poročilo o izrabljenem in neizrabljenem času obratovanja v dovoljeni preostali življenjski dobi naprave..

5. Države članice lahko zahtevajo skladnost z mejnimi vrednostmi emisij in roki za izvajanje, ki so strožji od tistih iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 ter člena 10. Vključijo lahko druga onesnaževala ter predpišejo dodatne zahteve ali prilagoditev naprave tehničnemu napredku.

6. Države članice lahko brez poseganja v to direktivo in Direktivo 96/61/ES ter ob upoštevanju stroškov in koristi ter njihovih obveznosti po Direktivi 2001/81/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za določena onesnaževala[41] in Direktivo 96/62/ES, opredelijo in izvedejo nacionalni program za zmanjševanje emisij za obstoječe naprave, ob upoštevanju, med drugim, skladnosti z zgornjimi mejami emisij, kot so določene v prilogah I in II.

Z nacionalnim programom za zmanjševanje emisij se zmanjšajo skupne letne emisije dušikovih oksidov (NOx), žveplovega dioksida (SO2) in prahu iz obstoječih naprav na ravni, ki bi se dosegle, če bi se obstoječe naprave, ki so obratovale v letu 2000 (skupaj z obstoječimi napravami, ki so bile leta 2000 vključene v sanacijski načrt, ki ga je odobril pristojni organ, da se uresniči zmanjšanje emisij, ki je potrebno po nacionalni zakonodaji) na podlagi dejanskega letnega obratovalnega časa posamezne naprave, uporabljenega goriva in toplotne moči, določenih na podlagi povprečja zadnjih petih let obratovanja do vključno leta 2000, prilagodile mejnim vrednostim emisij iz odstavka 3.

Prenehanje obratovanja naprave, vključene v nacionalni program za zmanjševanje emisij, ne sme povzročiti povečanja skupnih letnih emisij iz preostalih naprav, vključenih v program.

Zaradi vključenosti naprave v nacionalni program za zmanjševanje emisij se pod nobenim pogojem ne sme presegati zahtev določb ustrezne zakonodaje Skupnosti, kar med drugim vključuje tudi Direktivo 96/61/ES.

Za nacionalne programe za zmanjševanje emisij veljajo naslednji pogoji:

(a) program vsebuje naloge in z njimi povezane cilje, ukrepe in časovni okvir za doseganje teh nalog in ciljev ter mehanizme spremljanja stanja;

(b) države članice svoj nacionalni program za zmanjševanje emisij sporočijo Komisiji najkasneje 27. novembra 2003;

(c) v šestih mesecih po prejemu sporočila iz točke (b) Komisija oceni, ali program izpolnjuje zahteve tega odstavka. Če Komisija meni, da temu ni tako, obvesti državo članico in v naslednjih treh mesecih država članica sporoči vse ukrepe, ki jih je sprejela, da je zagotovila izpolnitev zahtev iz tega odstavka;

(d) Komisija najkasneje 27. novembra 2002 pripravi smernice za pomoč državam članicam pri pripravi njihovih programov.

7. Najkasneje 31. decembra 2004 in ob upoštevanju napredka glede na varovanje zdravja ljudi in doseganje okoljskih ciljev Skupnosti glede zakisljevanja ter glede kakovosti zraka, na podlagi Direktive 96/62/ES Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem oceni:

(a) potrebo po nadaljnjih ukrepih;

(b) količino težkih kovin, ki jih izpuščajo velike kurilne naprave;

(c) stroškovno učinkovitost ter stroške in prednosti nadaljnjega zmanjševanja emisij na področju kurilnih naprav v državah članicah v primerjavi z drugimi sektorji;

(d) tehnično in ekonomsko izvedljivost takega zmanjševanja emisij;

(e) učinke standardov, določenih za področje velikih kurilnih naprav, vključno z zahtevami za domača trdna goriva, in učinke konkurenčnosti na energetskem trgu, na okolje in notranji trg;

(f) vse nacionalne programe za zmanjševanje emisij, ki so jih države članice zagotovile skladno z odstavkom 6.

Komisija vključi v svoje poročilo primeren predlog za možne roke ali nižje mejne vrednosti glede odstopanja, navedenega v opombi 2 Priloge VI A.

8. Poročilu iz odstavka 7 se po potrebi priložijo ustrezni predlogi ob upoštevanju Direktive 96/61/ES.

ê 2001/80/ES

Člen 5

Z odstopanjem od Priloge III:

(1) za naprave z nazivno vhodno toplotno močjo, večjo ali enako 400 MW, ki ne obratujejo več kot navedeno število ur na leto (povprečje v obdobju petih let),

- do 31. decembra 2015, 2000 ur;

- od 1. januarja 2016, 1500 ur;

velja mejna vrednost za emisije žveplovega dioksida 800 mg/Nm3.

Ta določba ne velja za nove naprave, za katere je bilo dovoljenje dano na podlagi člena 4(2).

(2) Do 31. decembra 1999 lahko Kraljevina Španija odobri gradnjo novih elektrarn z nazivno vhodno toplotno močjo, večjo ali enako 500 MW, ki kurijo domača ali uvožena trdna goriva in bodo začele obratovati pred koncem leta 2005 ter izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) pri uvoženem trdnem gorivu je mejna vrednost emisije žveplovega dioksida 800 mg/Nm3;

(b) pri domačem trdnem gorivu je stopnja razžveplanja najmanj 60 %,

pod pogojem, da skupna dovoljena zmogljivost naprav, za katere se uporablja to odstopanje, ne presega:

- 2000 MWe, če naprave kurijo domača trdna goriva;

- pri napravah, ki kurijo uvoženo trdno gorivo 7500 ali 50 % celotne nove zmogljivosti vseh naprav, ki kurijo trdna goriva in so pridobile dovoljenje do 31. decembra 1999, kar od tega je manj.

Člen 6

Za nove naprave, za katere je dovoljenje dano na podlagi člena 4(2), ali naprave iz člena 10 države članice zagotovijo, da se preveri tehnična in ekonomska izvedljivost zagotavljanja soproizvodnje toplotne in električne energije. Kadar je izvedba možna, ob upoštevanju trga in distribucijskih razmer, se obrati primerno opremijo.

ê 2001/80/ES (prilagojeno)

Člen 347

√ Okvara ali izpad naprave za čiščenje odpadnih plinov Õ

1. Države članice zagotovijo, da so v dovoljenjih iz člena 4 navedeni postopki v primeru okvare ali izpada naprave za čiščenje odpadnih plinov.

2. V primeru izpada pristojni organ zlasti zahteva, da upravljavec zmanjša ali ustavi obratovanje, če v 24 urah ne more vzpostaviti normalnega obratovanja, ali za obratovanje naprave uporabi goriva, ki malo onesnažujejo.

V vsakem primeru √ Upravljavec Õ mora biti pristojni organ o tem obvestitiščen √ pristojni organ Õ v 48 urah √ po okvari ali izpadu naprave za čiščenje odpadnih plinov Õ .

V nobenih okoliščinah ne sme Sskupni čas obratovanja brez čiščenja odpadnih plinov √ ne sme Õ presegati 120 ur v katerem koli dvanajst mesečnem obdobju.

Pristojni organ lahko dopusti izjeme √ odobri odstopanja Õ glede navedenih 24 in 120 urnih √ časovnih Õ omejitev √ iz prvega in tretjega pododstavka Õ , če po njegovem mnenju √ v enem od naslednjih primerov Õ :

(a) če obstaja nujna potreba po neprekinjeni oskrbi z energijo, ali

(b) če druga √ kurilna Õ naprava, s katero bi se nadomestil izpad naprave z okvaro, lahko povzroči skupno povečanje emisij.

ê 2001/80/ES (prilagojeno)

Člen 3512

√ Spremljanje emisij v zrak Õ

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da skladno zs delom 3 Prilogeo VVIII(A) zagotovijo √ , da se izvaja Õ spremljanje √ snovi, ki onesnažujejo zrak Õ stanja emisij iz kurilnih naprav, vključenih v to direktivo, ter vseh drugih vrednosti, ki so zahtevane pri izvajanju te direktive. Države članice lahko zahtevajo, da stroške takega spremljanja stanja krije upravljavec.

ò novo

2. Namestitev in delovanje opreme za avtomatizirano spremljanje je treba nadzorovati in vsako leto opraviti nadzorni preskus, kot določa del 3 Priloge V.

3. Pristojni organ določi, kje so vzorčevalna ali merilna mesta, ki bodo uporabljena pri spremljanju emisij.

4. Vsi rezultati spremljanja se zapišejo, obdelajo in predstavijo tako, da se pristojnim organom omogoči preverjanje skladnosti s pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, ki so vključeni v dovoljenje.

ê 2001/80/ES (prilagojeno)

Člen 36

√ Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij Õ

√ Za mejne vrednosti emisij za zrak se šteje, da so upoštevane, če so izpolnjeni pogoji iz dela 4 Priloge V. Õ

ê 2001/80/ES (prilagojeno)

ð novo

Člen 378

√ Kurilne naprave s kombiniranim kurivom Õ

1. Pri izdaji dovoljenja iz člena 4(1) ali 4(2) in za naprave, ki jih ureja člen 4(3) ali 10, Ppristojni organ za √ kurilne Õ naprave s kombiniranim kurivom, v katerih se hkrati uporabljata dve ali več vrst goriva, določi mejne vrednosti emisij √ v skladu z naslednjimi koraki Õ , kot sledi:

(a) prvič, uporabi mejno vrednost emisij, ki velja za posamezno vrsto goriva in onesnaževala glede na nazivno vhodno toplotno moč √ celotne Õ kurilne naprave, kot je √ določena Õ navedena v delih 1 in 2 Pprilogeah VIII do VII,

(b) drugič, določi utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo, tako da pomnoži omenjeno posamezno mejno vrednost √ iz točke (a) Õ z deležem vhodne toplotne energije, ki jo prispeva posamezno gorivo, zmnožek pa deli z vsoto vhodne toplotne energije, ki jo prispevajo vsa goriva,

(c) tretjič, sešteje utežne mejne vrednosti √ emisij Õ za posamezno gorivoa.

2. Za √ kurilne Õ naprave s kombiniranim kurivom, v katerih se samostojno ali z drugimi gorivi uporabljajo kot gorivo ostanki destilacij in pretvorb surove nafte, pridobljena energija pa se rabi za lastne potrebe rafinerije, ð lahko Komisija spremeni odstavek 1, da določi povprečno mejno vrednost emisij za žveplov dioksid, ki zajema vse takšne naprave z nazivno vhodno toplotno močjo 50 MW ali več. ï veljajo mejne vrednosti emisij goriva, za katerega so predpisane najvišje mejne vrednosti (odločilno gorivo), ne glede na odstavek 1, če je med obratovanjem kurilne naprave delež, ki ga to gorivo prispeva k vsoti vhodne toplotne energije vseh goriv, vsaj 50 %.

ò novo

Navedeni ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

ê 2001/80/ES (prilagojeno)

Kadar je delež odločilnega goriva manj od 50 %, se mejna vrednost emisij določi na osnovi razmerja med toplotno energijo, ki jo prispevajo posamezne vrste goriva, in vsoto toplotne energije, ki jo prispevajo vsa goriva, kot sledi:

(a) prvič, uporabi se mejna vrednost emisij, ki velja za posamezno vrsto goriva in onesnaževala glede na nazivno vhodno toplotno moč kurilne naprave, kot je določena v prilogah III do VII,

(b) drugič, izračuna se mejna vrednost emisij za odločilno gorivo (gorivo z najvišjo mejno vrednostjo emisije, skladno s prilogami III do VII, in pri dveh vrstah goriva z enako mejno vrednostjo emisij, gorivo z večjim deležem vhodne toplotne energije); ta vrednost se izračuna tako, da se mejna vrednost emisij iz prilog III do VII za to gorivo pomnoži s faktorjem 2, od zmnožka pa se odšteje mejna vrednost emisij za gorivo z najnižjo mejno vrednostjo emisij,

(c) tretjič, določijo se utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo tako, da se izračunana mejna vrednost emisij za to gorivo pomnoži z deležem vhodne toplotne energije odločilnega goriva ter druge posamezne mejne vrednosti emisij z deležem vhodne toplotne energije, ki jo prispeva vsako gorivo, zmnožek pa se deli z vsoto vhodne toplotne energije, ki jo prispevajo vsa goriva,

(d) četrtič, seštejejo se utežne mejne vrednosti emisij za posamezno gorivo.

3. Kot druga možnost za odstavek 2 se lahko uporabljajo naslednje povprečne mejne vrednosti emisij za žveplov dioksid (ne glede na uporabljeno kombinacijo goriv):

(a) za naprave iz člena 4(1) in (3): 1000 mg/Nm3, povprečno na vse take naprave znotraj rafinerije;

(b) za nove naprave iz člena 4(2): 600 mg/Nm3, povprečno na vse take naprave v rafineriji, razen plinskih turbin.

Pristojni organi zagotovijo, da se zaradi uporabe te določbe ne povečajo emisije iz obstoječih naprav.

4. Pri izdajanju dovoljenja iz člena 4(1) in (2) in za naprave, iz člena 4(3) ali 10 veljajo za naprave s kombiniranim kurivom, v katerih se izmenično uporabljata dve ali več vrst goriva, mejne vrednosti emisij, določene v prilogah III do VII, glede na posamezno uporabljeno vrsto goriva.

Člen 11

Pri gradnji kurilnih naprav, za katere obstaja verjetnost, da bodo pomembno vplivale na okolje druge države članice, države članice zagotovijo ustrezno obveščanje in posvetovanje skladno s členom 7 Direktive Sveta 85/337/EGS z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje[42].

Člen 13

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da upravljavec v primernih rokih obvešča pristojne organe o rezultatih neprekinjenih meritev, o preverjanju merilne opreme, posameznih meritvah in vseh ostalih meritvah, ki se opravijo, da se oceni skladnost s to direktivo.

Člen 15

1. Države članice najkasneje 31. decembra 1990 obvestijo Komisijo o programih, izdelanih skladno s členom 3(1).

Najkasneje eno leto po zaključku različnih faz za zmanjšanje emisij iz obstoječih naprav države članice pošljejo Komisiji zbirno poročilo o rezultatih izvajanja programov.

Med izvajanjem posamezne faze je potrebno tudi vmesno poročilo.

2. Poročila iz odstavka 1 vsebujejo pregled nad:

(a) vsemi kurilnimi napravami, ki jih ureja ta direktiva,

(b) emisijami žveplovega dioksida in dušikovih oksidov, izraženimi v tonah na leto ter kot koncentracije teh snovi v odpadnih plinih,

(c) meritvami, ki so že bile opravljene ali so predvidene z namenom zmanjšanja emisij ter sprememb pri izbiri uporabljenega goriva,

(d) spremembami v načinu obratovanja, ki so že bile izvedene ali so predvidene,

(e) dokončnim zaprtjem kurilnih naprav, ki je bilo že izvedeno ali je predvideno, in

(f) kadar je to primerno, mejnimi vrednostmi emisij, ki so v programih določene za obstoječe naprave.

Pri določanju letnih emisij in koncentracij onesnaževal v odpadnih plinih države članice upoštevajo člene 12, 13 in 14.

3. Države članice, ki se sklicujejo na člen 5 ali določbe iz opombe v Prilogi III ali opomb v Prilogi VI.A, o tem letno poročajo Komisiji.

Člen 17

1. Direktiva 88/609/EGS se razveljavi z učinkom od 27. novembra 2002 dalje, ne da bi to posegalo v odstavek 2 ali v obveznosti držav članic glede časovnih omejitev za prenos in uporabo navedene direktive, navedenih v Prilogi IX.

2. V primeru novih naprav, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002, kot je določeno v členu 4(1) te direktive, člen 4(1), člen 5(2), člen 6, člen 15(3), priloge III, VI, VIII in točka A.2 Priloge IX k Direktivi 88/609/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/66/ES, ostanejo v veljavi do 1. januarja 2008 in bodo po tem razveljavljeni.

3. Sklicevanje na Direktivo 88/609/EGS se razlaga kot sklicevanje na to direktivo in ga je treba brati v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X.

ê 2000/76/ES (prilagojeno)

Poglavje IV

√ Posebne določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov Õ

ê 2000/76/ES (prilagojeno)

Člen 1

Cilji

Cilj te direktive je pri sežiganju in sosežiganju odpadkov preprečiti ali omejiti negativne učinke na okolje, zlasti onesnaževanje z emisijami v zrak, tla, površinsko vodo in podzemno vodo, kolikor je to izvedljivo, ter iz tega izvirajoče tveganje za zdravje ljudi.

Ta cilj se doseže s strogimi pogoji obratovanja in tehničnimi zahtevami, z določitvijo mejnih vrednosti emisij za sežigalnice in naprave za sosežig odpadkov v Skupnosti ter z izpolnjevanjem zahtev Direktive 75/442/EGS.

ê 2000/76/ES (prilagojeno)

Člen 382

Področje uporabe

1. Toa direktiva poglavje √ se uporablja za Õ vključuje sežigalnice √ odpadkov Õ in naprave za sosežig √ odpadkov, ki sežigajo ali sosežigajo trdne ali tekoče odpadke Õ .

Člen 3

Opredelitve

Za namene tega poglavja direktive pomeni izraz: √ vključujejo sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov Õ

1. "odpadki" katere koli trdne ali tekoče odpadke, kot so opredeljeni v členu 1(a) Direktive 75/442/EGS;

2. "nevarni odpadki" kakršne koli trdne ali tekoče odpadke, kot so opredeljeni v členu 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih [19].

Posebne zahteve za nevarne odpadke v tej direktivi se ne uporabljajo za naslednje nevarne odpadke:

(a) gorljive tekoče odpadke, vključno z odpadnimi olji, kot so opredeljena v členu 1 Direktive Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj [20], pod pogojem da izpolnjujejo naslednja merila:

(i) masna vsebnost polikloriranih aromatskih ogljikovodikov, kot so poliklorirani bifenili (PCB) ali pentaklorirani fenoli (PCP), ne dosega višjih koncentracij kot so določene v ustrezni zakonodaji Skupnosti;

(ii) ti odpadki niso nevarni zato, ker vsebujejo druge sestavine iz Priloge II k Direktivi 91/689/EGS v količinah ali koncentracijah, ki niso skladne z doseganjem ciljev iz člena 4 Direktive 75/442/EGS; in

(iii) čista kurilna vrednost dosega vsaj 30 MJ na kilogram,

(b) katere koli gorljive tekoče odpadke, ki v zgorevalnem plinu, nastalem pri njihovem gorenju, ne morejo povzročiti drugih emisij kot tistih zaradi plinskega olja, kot je opredeljeno v členu 1(1) Direktive 93/12/EGS [21], ali višjih koncentracij emisij, kot jih povzroča gorenje tako opredeljenega plinskega olja;

3. "mešani komunalni odpadki" odpadke iz gospodinjstev ter odpadke iz trgovine, industrije in ustanov, ki so zaradi svoje narave in sestave podobni odpadkom iz gospodinjstev, razen frakcij, navedenih v Prilogi k Odločbi 94/3/ES [22] pod poglavjem 20 01, ki se ločeno zbirajo pri viru, in ostalih odpadkov, navedenih v omenjeni prilogi pod poglavjem 20 02;

4. "sežigalnica" katero koli nepremično ali premično tehnično enoto in opremo, namenjeno toplotni obdelavi odpadkov z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote ali brez njega. To vključuje sežig z oksidacijo odpadkov in druge postopke toplotne obdelave, kot so piroliza, uplinjanje ali obdelava v plazmi, če se snovi, ki nastanejo pri obdelavi, naknadno sežgejo.

Ta opredelitev vključuje kraj in celotno napravo za sežiganje, vključno z vsemi linijeami za sežiganje √ ali linije za sosežiganje Õ , sprejemom odpadkov, skladiščem, napraveami za predobdelavo na kraju samem, sistemei za oskrbo z odpadki-gorivom in zrakom, kotellom, napraveami za čiščenje odpadnih plinov, napraveami za obdelavo ali skladiščenje ostankov in odpadne vode na kraju samem, odvodnikom, napraveami in sistemei za nadziranje postopkov sežiganja √ ali sosežiganja Õ , zapisovanje in spremljanje pogojev sežiganja √ ali sosežiganja Õ .;

5. "naprava za sosežig" katero koli nepremično ali premično napravo, katere glavni namen je proizvodnja energije ali izdelkov in: ki uporablja odpadke kot običajno ali dodatno gorivo; ali v kateri se odpadki termično obdelajo z namenom odstranitve.

Če sosežiganje poteka tako, da glavni namen naprave ni proizvodnja energije ali izdelkov, ampak toplotna obdelava odpadkov, se naprava šteje za sežigalnico √ odpadkov Õ v smislu točke 4.

Ta opredelitev vključuje kraj in celotno napravo, vključno z vsemi linijami za sosežig, sprejemom odpadkov, skladiščem, napravami za predobdelavo na kraju samem, sistemi za oskrbo z odpadki, gorivom in zrakom, kotlom, napravami za čiščenje odpadnih plinov, napravami za obdelavo ali skladiščenje ostankov in odpadne vode na kraju samem, odvodnikom, napravami in sistemi za nadziranje postopkov sežiganja, zapisovanje in spremljanje pogojev sežiganja;

6. "obstoječa sežigalnica ali naprava za sosežig" sežigalnico ali napravo za sosežig,:

(a) ki obratuje in ima dovoljenje v skladu z obstoječo zakonodajo Skupnosti pred 28. decembrom 2002, ali

(b) ki je odobrena ali registrirana za sežiganje ali sosežiganje in ima dovoljenje, izdano pred 28. decembrom 2002 v skladu z obstoječo zakonodajo Skupnosti, pod pogojem, da naprava začne obratovati najkasneje 28. decembra 2003, ali

(c) za katero je bila po mnenju pristojnega organa pred 28. decembrom 2002 vložena popolna vloga za dovoljenje, pod pogojem, da naprava začne obratovati najkasneje 28. decembra 2004;

7. "nazivna zmogljivost" vsoto sežigalnih zmogljivosti peči v sestavi sežigalnice kot jo je določil projektant in potrdil upravljavec, zlasti ob upoštevanju kurilne vrednosti odpadkov, izražene kot količina v eni uri sežganih odpadkov;

8. "emisija" neposreden ali posreden izpust snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posamičnega ali razpršenih virov v napravi v zrak, vodo ali tla;

9. "mejne vrednosti emisij" maso, izraženo z določenimi posebnimi parametri, koncentracijo in/ali raven emisije, ki se v enem ali več časovnih obdobjih ne sme preseči.

10. "dioksini in furani" vse poliklorirane dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane, naštete v Prilogi I;

11. "upravljavec" katero koli fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali nadzoruje napravo ali na katero je bilo preneseno pooblastilo za odločanje o tehničnem delovanju naprave, če to določa nacionalna zakonodaja;

12. "dovoljenje" pisno odločitev (ali več takih odločitev) pristojnega organa, s katero je ta odobril obratovanje naprave pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo skladnost naprave z vsemi zahtevami te direktive. Dovoljenje se lahko nanaša na eno ali več naprav ali delov naprave na istem kraju, ki jih upravlja isti upravljavec;

13. "ostanek" katerikoli tekoči ali trdni material (vključno s pepelom in žlindro, letečim pepelom in kotlovnim prahom, trdnimi reakcijskimi produkti čiščenja plinov, blatom iz čiščenja odpadne vode, izrabljenimi katalizatorji in izrabljenim aktivnim ogljem), opredeljen kot odpadek v členu 1(a) Direktive 75/442/EGS, ki nastane pri sežiganju ali sosežiganju, čiščenju odpadnih plinov ali odpadne vode ali drugih postopkih v sežigalnici ali napravi za sosežig.

ê 2000/76/ES člen 2 (prilagojeno)

2. Vseeno so iz področja uporabe te direktive izključene naslednje naprave: √ To poglavje se ne uporablja za naslednje naprave: Õ

(a) nNaprave, ki obdelujejo le naslednje odpadke:

√ (i) odpadke iz točke (b) člena 3(21); Õ

(i) rastlinske odpadke iz kmetijstva in gozdarstva,

(ii) rastlinske odpadke iz živilskopredelovalne industrije, če se pridobljena toplota uporabi,

(iii) vlaknate rastlinske odpadke iz proizvodnje primarne papirne kaše in proizvodnje papirja iz papirne kaše, če se sosežigajo na kraju nastanka in se pridobljena toplota uporabi,

(iv) lesne odpadke, ki vključujejo zlasti lesne odpadke pri graditvi in rušenju, razen lesnih odpadkov, ki lahko zaradi obdelave lesa z zaščitnimi sredstvi ali premazi vsebujejo halogenirane organske spojine ali težke kovine,

(v) odpadke iz plute,

(iivi) radioaktivne odpadke;,

(iiivii) živalska trupla, kot jih ureja Direktiva 90/667/EGS, brez vpliva na prihodnje spremembe navedene Uredba (ES) št. 1774/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. oktobra 2002 o določitvi zdravstvenih pravil za živalske stranske proizvode, ki niso namenjeni prehrani ljudi [43] ;

(ivviii) odpadke, nastale pri iskanju in izkoriščanju virov nafte in plina na vrtalnih ploščadih ter sežgane na teh ploščadih;

(b) eEksperimentalne naprave, ki se uporabljajo za raziskovanje, razvoj in preskušanje z namenom zboljšanja postopka sežiganja in obdelajo manj kot 50 ton odpadkov na leto.

ê 2000/76/ES (prilagojeno)

Člen 394

Vloga √ za Õ in dovoljenje

1. Brez poseganja v člen 11 Direktive 75/442/EGS ali člen 3 Direktive 91/689/EGS nobena sežigalnica ali naprava za sosežig ne sme obratovati brez dovoljenja za izvajanje teh dejavnosti.

2. Brez poseganja v Direktivo 96/61/ES vVloga za dovoljenje za sežigalnico √ odpadkov Õ ali napravo za sosežig √ odpadkov Õ pristojnemu organu vključuje opis predvidenih ukrepov, ki zagotavljajo, da √ so izpolnjene naslednje zahteve Õ :

(a) je naprava je načrtovana in opremljena ter bo obratovala √ se vzdržuje Õ in upravlja tako, da so ob upoštevanju vrst odpadkov, ki se bodo sežigali √ ali sosežigali Õ , izpolnjene zahteve tega poglavja te direktive;

(b) se pri sežigu ali sosežigu pridobljena toplota, se izrabi, kolikor je to izvedljivo, na primer s soproizvodnjo toplote in energije, proizvodnjo procesne √ toplote, Õ pare ali √ energije Õ daljinskim ogrevanjem;

(c) sta količina in škodljivost ostankov sta čim bolj zmanjšani in se se ostanki reciklirajo, če je to primerno;

(d) se ostanki, katerih ni mogoče preprečiti ali zmanjšati ali jih reciklirati, se odstranijo skladno z nacionalno zakonodajo in zakonodajo Skupnosti.

3. Dovoljenje se izda le, če je iz vloge razvidno, da so predlagane metode merjenja emisij v zrak v skladu s Prilogo III in glede voda z odstavki 1 in 2 Priloge III.

Člen 40

√ Pogoji za dovoljenje Õ

14. V dovoljenju za sežigalnico ali napravo za sosežig, ki ga izda pristojni organ, je treba poleg vseh ustreznih zahtev, določenih v direktivah 91/271/EGS, 96/61/ES, 96/62/ES, 76/464/EGS in 1999/31/ES √ Dovoljenje vključuje Õ :

(a) izrecno našteti vrste √ seznam vseh vrst Õ odpadkov, ki se lahko obdelujejo, Za naštevanje √ pri čemer Õ se uporablja vsaj vrste odpadkov, določene v evropskem seznamu odpadkov, določenem z Odločbo Komisije 2000/532/ES Evropskem katalogu odpadkov (EWC), če je to mogoče, in vključi podatke o količini √ vsake vrste Õ odpadkov, kadar je to primerno;

(b) vključiti skupno zmogljivost sežigalnice ali naprave za sosežig;

ê 2000/76/ES člen 8(6) (prilagojeno)

6. V dovoljenju se določi naslednje:

(ca) mejne vrednosti emisij √ v zrak in vodo Õ za v Prilogi IV navedene snovi, ki onesnažujejo okolje, skladno z odstavkom 2 in zato da se izpolnijo zahteve iz odstavka 3(a);

(db) kontrolni parametri za odpadno vodo, vsaj √ zahteve glede Õ pH, temperaturea in pretoka √ izpustov odpadne vode; Õ

⎢ 2000/76/EC (prilagojeno)

(ec) natančno določiti postopke vzorčenja in merjenja √ ter njihovo pogostost Õ , ki se uporabljajo za izpolnitev obveznosti glede meritev v rednih časovnih presledkih vsakega onesnaževala zraka in vode √ da so izpolnjeni pogoji za spremljanje emisij Õ ;.

ê 2000/76/ES člen 13 (prilagojeno)

(f) 1. Pristojni organ v dovoljenju določi najdaljši dovoljeni čas kakršnih koli tehnično neizogibnih ustavitev, motenj ali okvar čistilnih ali merilnih naprav, v katerem √ emisije Õ koncentracije nadzorovanih snovi v izpustih v zrak in √ izpusti odpadne vode Õ očiščeni odpadni vodi lahko presežejo predpisane mejne vrednosti emisij.

ê 2000/76/EC (prilagojeno)

25. √ Poleg zahtev iz odstavka 1 Õ V dovoljenjeu, ki ga pristojni organ izdano za sežigalnico √ odpadkov Õ ali napravo za sosežig √ odpadkov Õ , ki sežiga nevarne odpadke, je treba poleg zahtev iz odstavka 4 √ vključuje naslednje Õ :

(a) našteti √ seznam Õ količine različnih vrst nevarnih odpadkov, ki se lahko obdelujejo;

(b) natančno določiti najmanjši in največji masni pretok teh nevarnih odpadkov, njihovo najmanjšo in največjo kurilno vrednost ter največjo vsebnost onesnaževal v njih, na primer PCB, PCT, klora, fluora, žvepla, težkih kovin √ in drugih onesnaževal Õ .

36. Države članice lahko brez poseganja v določbe Pogodbe določijo vrste odpadkov, ki se √ vključijo Õ navedejo v dovoljenjeu in ki se lahko sosežigajo v √ nekaterih Õ določenih vrstah naprav za sosežig √ odpadkov Õ .

7. 4. Pristojni organ brez poseganja v Direktivo 96/61/ES v rednih časovnih presledkih ponovno preuči in posodobi pogoje v dovoljenju, kadar je potrebno.

9. Če sežigalnica ali naprava za sosežig ne izpolnjuje pogojev iz dovoljenja, zlasti glede mejnih vrednosti emisij v zrak in vodo, pristojni organ ukrepa, da tako zagotovi skladnost.

Člen 417

√ Spremljanje emisij Õ Mejne vrednosti emisij v zrak

ê 2000/76/ES člen 6(5) (prilagojeno)

15. Sežigalnice in naprave za sosežig se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se preprečijo emisije v zrak, ki povzročajo znatno povečanje onesnaženja prizemne plasti zraka; zlasti oOdpadni plini √ iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov Õ se morajo izpuščati nadzorovano skladno z ustreznimi standardi Skupnosti za kakovost zraka skozi odvodnik z višino, ki se izračuna tako, da se varujeta zdravje ljudi in okolje.

⎢ 2000/76/EC (prilagojeno)

21.√ Emisije v zrak iz sežigalnic odpadkov in naprav za sosežig odpadkov ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz delov 3 in 4 Priloge VI ali emisij, določenih v skladu z delom 4 navedene priloge. Õ Sežigalnice se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da v odpadnem plinu niso presežene mejne vrednosti emisij iz Priloge V.

2. Naprave za sosežig se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da v odpadnem plinu niso presežene mejne vrednosti emisij, določene skladno s Prilogo II ali v njej.

Če v napravi za sosežig √ odpadkov Õ več kot 40 % toplote nastane iz nevarnih odpadkov √ ali če se v napravi sosežigajo neobdelani mešani komunalni odpadki Õ , se uporabljajo mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI V.

3. Rezultati meritev, opravljenih za preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij, se standardizirajo glede na pogoje iz člena 11.

4. Pri sosežiganju neobdelanih mešanih komunalnih odpadkov se bodo mejne vrednosti določale skladno s Prilogo V in se Priloga II ne bo uporabljala.

5. Države članice lahko brez poseganja v določbe Pogodbe določijo mejne vrednosti emisij za policiklične aromatske ogljikovodike ali druga onesnaževala.

Člen 8

Odvajanje vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov

1. Za odvajanje odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, iz sežigalnice ali naprave za sosežig je potrebno dovoljenje, ki ga izdajo pristojni organi.

32. Odvajanje odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, v vodno okolje se omeji, kolikor je to izvedljivo, √ koncentracije onesnaževal pa ne presegajo Õ vsaj skladno z mejnihmi vrednostmi emisij iz dela 5 Priloge VI IV.

3. Če je to posebej določeno v dovoljenju, se lahko odpadna voda, nastala pri čiščenju odpadnih plinov, odvaja v vodno okolje po ločenem čiščenju take vode, pod pogojem da:

(a) so izpolnjene zahteve ustreznih predpisov Skupnosti ter nacionalnih in lokalnih predpisov glede mejnih vrednosti emisij; in

(b) masne koncentracije v Prilogi IV navedenih snovi, ki onesnažujejo okolje, ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz Priloge.

4. Mejne vrednosti emisij se uporabljajo na točki, kjer se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov in vsebujejo v Prilogi IV navedene snovi, ki onesnažujejo okolje, odvajajo iz sežigalnice √ odpadkov Õ ali naprave za sosežig √ odpadkov Õ .

Kadar se odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo na kraju samem skupaj z odpadno vodo iz drugih virov na kraju samem, upravljavec opravi meritve iz člena 11:

(a) po iztoku odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnega plina in pred njenim vstopom v skupno čistilno napravo;

(b) na vsakem drugem iztoku odpadne vode pred vstopom v skupno čistilno napravo;

(c) na končnem iztoku odpadne vod iz sežigalnice ali naprave za sosežig po njenem čiščenju.

Upravljavec izračuna ustrezne masne bilance, da določi vrednosti emisij na končnem iztoku, ki se lahko pripišejo odpadni vodi, nastali pri čiščenju odpadnih plinov, zato da preveri skladnost z mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge IV za iztok odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnega plina.

Odpadne vode se nikakor ne smejo redčiti, zato da bi ustrezale mejnim vrednostim emisij iz Priloge IV.

5. Kadar se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov in vsebujejo v Prilogi IV navedene snovi, ki onesnažujejo okolje, čistijo zunaj sežigalnice √ odpadkov Õ ali naprave za sosežig √ odpadkov Õ v čistilni napravi, namenjeni le čiščenju te vrste odpadne vode, je treba uporabljati mejne vrednosti emisij iz dela 5 Priloge VI IV na točki, kjer se odpadne vode odvajajo iz čistilne naprave. √ Če se odpadne vode, ki so nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo skupaj z odpadno vodo iz drugih virov, na kraju samem ali drugje, Õ

Če ta zunanja čistilna naprava ni namenjena le čiščenju odpadne vode iz sežiganja, upravljavec √ na podlagi meritev iz točke 2 dela 6 Priloge VI Õ izračuna ustrezne masne bilance, kot je predvideno v odstavkih 4(a), (b) in (c), da določi vrednosti emisij na končnem iztoku, ki se lahko pripišejo odpadni vodi, nastali pri čiščenju odpadnih plinov, zato da preveri skladnost z mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge IV za iztok odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnih plinov.

Odpadne vode se nikakor ne smejo redčiti, zato da bi ustrezale mejnim vrednostim emisij iz dela 5 Priloge VI IV.

57. Zemljišče za sežigalnice √ odpadkov Õ ali naprave za sosežig √ odpadkov Õ , skupaj s pripadajočo površino za skladiščenje odpadkov, se projektira √ in upravlja Õ tako, da se preprečita nedovoljeno in nenamerno izpuščanje katere koli snovi, ki onesnažuje okolje, v tla, površinsko vodo in podzemno vodo.

skladno z določbami iz ustrezne zakonodaje Skupnosti. Poleg tega se pPredvidi se skladiščni prostor za onesnaženo padavinsko vodo, ki odteka z zemljišča sežigalnice √ odpadkov Õ ali naprave za sosežig √ odpadkov Õ , ali onesnažene vode zaradi razlitja ali gašenja požarov. Skladiščni prostor mora biti primeren, da omogoča preskušanje in čiščenje take vode pred odvajanjem, kadar je to potrebno.

8. Države članice lahko brez poseganja v določbe Pogodbe določijo mejne vrednosti emisij za policiklične aromatske ogljikovodike ali druga onesnaževala.

ê 2000/76/ES člen 13 (prilagojeno)

63. Brez poseganja v člen 6(3)(c)45(4)(c) sežigalnica √ odpadkov Õ ali naprava za sosežig √ odpadkov Õ ali √ posamezne peči, ki so del sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov Õ linija za sežiganje v nobenih okoliščinah ne smejo nadaljevati s sežiganjem odpadkov več kot štiri ure neprekinjeno, kadar so mejne vrednosti emisij presežene.; poleg tega

skupen Skupni čas obratovanja v teh pogojih v enem letu ne sme biti daljši od √ presegati Õ 60 ur.

Obdobje √ iz drugega pododstavka Õ 60 ur velja za tiste √ peči Õ linije celotne naprave, ki so povezane z eno samo napravo za čiščenje √ odpadnih Õ zgorevalnih plinov.

⎢ 2000/76/EC (prilagojeno)

Člen 4213

Nenormalne razmere obratovanja √ Okvare Õ

2. Pri veliki okvari upravljavec, takoj ko je mogoče, zmanjša ali ustavi obratovanje do takrat, ko se ponovno lahko začne normalno obratovanje.

⎢ 2000/76/EC (prilagojeno)

Člen 4311

Zahteve za meritve √ Spremljanje emisij Õ

1. Države članice z določanjem pogojev v dovoljenju ali s splošnimi zavezujočimi pravili zagotovijo √ , da se spremljanje emisij izvaja v skladu z deloma 6 in 7 Priloge VI Õ skladnost z odstavki 2 do 12 in 17 v zvezi z zrakom ter odstavki 9 in 14 do 17 v zvezi z vodo.

2. V sežigalnici in napravi za sosežig se skladno s Prilogo III opravljajo naslednje meritve onesnaževal zraka:

(a) neprekinjene meritve naslednjih snovi: NOx, pod pogojem da so mejne vrednosti emisij določene, CO, celotni prah, TOC, HCl, HF, SO2;

(b) neprekinjene meritve naslednjih procesnih parametrov: temperatura blizu notranje stene ali na drugi reprezentativni točki sežigalne komore, kot to odobri pristojni organ, koncentracija kisika, tlak, temperatura odpadnega plina in vsebnost vodnih hlapov v odpadnem plinu;

(c) vsaj dve meritvi težkih kovin, dioksinov in furanov na leto; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece. Države članice lahko določijo merilna obdobja za policiklične aromatske ogljikovodike ali druga onesnaževala, če so zanje določile mejne vrednosti emisij.

3. Zadrževalni čas ter najnižjo temperaturo odpadnih plinov in vsebnost kisika v odpadnih plinih je treba ustrezno preveriti vsaj enkrat ob začetku obratovanja sežigalnice ali naprave za sosežig in v najbolj neugodnih pogojih obratovanja, ki se lahko pričakujejo.

4. Neprekinjene meritve HF se lahko opustijo, če je v obdelavo vključena faza odstranjevanja HCl, ki zagotavlja, da se mejna vrednost emisije HCl ne presega. V tem primeru je treba emisije HF meriti redno, kot je določeno v odstavku 2(c).

5. Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov niso potrebne, če vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posušen.

6. Namesto neprekinjenih meritev HCl, HF in SO2 lahko pristojni organ v dovoljenju odobri meritve v rednih časovnih presledkih v sežigalnici ali napravi za sosežig, kot so določene v odstavku 2(c), če upravljavec lahko dokaže, da emisije teh onesnaževal nikakor ne morejo biti večje od predpisanih mejnih vrednosti emisij.

7. Pristojni organ lahko v dovoljenju odobri, da se pogostnost meritev v rednih časovnih presledkih težkih kovin zmanjša z dvakrat na leto na enkrat na vsaki dve leti in pogostnost meritev v rednih časovnih presledkih dioksinov in furanov z dvakratletno na enkratletno, pod pogojem da so emisije pri sosežiganju ali sežiganju manjše od 50 % mejnih vrednosti emisij, določenih v skladu s Prilogo II ali Prilogo V, in da so na voljo merila za izpolnitev zahtev, pripravljena v skladu s postopkom iz člena 17. Ta merila temeljijo vsaj na določbah drugega pododstavka, točk (a) in (d).

Do 1. januarja 2005 se zmanjšanje pogostnosti lahko odobri, tudi če ni na voljo takih meril, pod pogojem, da:

(a) odpadke, ki se bodo sežigali ali sosežigali, sestavljajo le nekateri izločeni gorljivi deli nenevarnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in kažejo določene lastnosti ter so nadalje opredeljeni na podlagi ocene iz pododstavka (d);

(b) so za te odpadke na voljo nacionalna merila kakovosti, ki so bila sporočena Komisiji;

(c) sta sosežiganje in sežiganje teh odpadkov usklajena z ustreznimi načrti ravnanja z odpadki iz člena 7 Direktive 75/442/EGS;

(d) upravljavec lahko dokaže pristojnemu organu, da so emisije v vseh razmerah znatno pod mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge II ali Priloge V za težke kovine, dioksine in furane; ta ocena temelji na podatkih o kakovosti zadevnih odpadkov in meritvah emisij navedenih onesnaževal;

(e) so merila kakovosti in novo obdobje za meritve v rednih časovnih presledkih določeni v dovoljenju; in

(f) se Komisiji vsako leto sporočijo vse odločitve o pogostnosti meritev iz tega odstavka, dopolnjene s podatki o količini in kakovosti zadevnih odpadkov.

8. Rezultati meritev, opravljenih za preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij, se standardizirajo pri naslednjih pogojih in za kisik po enačbi iz Priloge VI: (a) pri odpadnem plinu iz sežigalnic:

(a) temperatura 273 K, tlak 101,3 kPa, 11 % kisika, suh plin;

(b) pri odpadnem plinu iz sežiganja odpadnega olja, kot je opredeljeno v Direktivi 75/439/EGS: temperatura 273 K, tlak 101,3 kPa, 3 % kisika, suh plin;

(c) kadar se odpadki sežigajo ali sosežigajo v s kisikom obogateni atmosferi, se rezultati meritev lahko standardizirajo pri vsebnosti kisika, ki jo določi pristojni organ glede na posebne razmere v posameznem primeru;

(d) pri sosežiganju se rezultati meritev standardizirajo pri skupni vsebnosti kisika, kot je izračunana v Prilogi II.

Kadar se v sežigalnici ali napravi za sosežig, ki sežiga nevarne odpadke, emisije onesnaževal zmanjšajo s čiščenjem odpadnih plinov, se standardizacija glede na vsebnost kisika, predvideno v prvem pododstavku, opravi le, če vsebnost kisika, izmerjena v istem obdobju kot za zadevno onesnaževalo, presega ustrezno standardno vsebnost kisika.

⎢ 2000/76/EC (prilagojeno)

Člen 10

Nadzor in spremljanje stanja

1. Za spremljanje parametrov, pogojev in masnih koncentracij, pomembnih za sežiganje ali sosežiganje, se namesti merilna oprema in uporabijo ustrezne metode.

2. Zahteve za meritve se določijo v dovoljenju ali pogojih, priloženih dovoljenju, ki ga izda pristojni organ.

23. Ustrezno nNamestitev in delovanje √ avtomatiziranih merilnih sistemov Õ opreme za avtomatizirano spremljanje stanja emisij v zrak in vodo je treba nadzorovati in vsako leto opraviti nadzornei preskuse √ iz točke 1 dela 6 Priloge VI Õ . Umerjati je treba z vzporednimi meritvami po referenčnih metodah vsaj vsaka tri leta.

34. Pristojni organ določi, kje so vzorčevalna ali merilna mesta √ za spremljanje emisij Õ .

5. Redne meritve emisij v zrak in vodo se opravijo v skladu s točkama 1 in 2 Priloge III.

ê 2000/76/ES člen 11 (prilagojeno)

49. Vsi rezultati √ spremljanja Õ meritev se zapišejo, obdelajo in predstavijo na primeren način, da se pristojnim organom √ ki pristojnemu organu Õ omogoči preverjanje skladnosti s z dovoljenimi pogoji obratovanja in mejnimi vrednostmi emisij, √ ki so vključene v dovoljenje Õ določenimi v tej direktivi, skladno s postopki, ki jih določijo ti organi.

10. Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak izpolnjene, če:

(a) - nobena od dnevnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz Priloge V(a) ali Priloge II;

- 97 % dnevnih povprečnih vrednosti v letu ne presega mejne vrednosti emisij iz Priloge V(e), prva alinea;

(b) nobena od polurnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca A v Prilogi V(b) ali, kadar je to ustrezno, 97 % polurnih povprečnih vrednosti v letu ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca B Priloge V(b),;

(c) nobena od povprečnih vrednosti v vzorčevalnem obdobju, določenem za težke kovine ter dioksine in furane, ne presega mejnih vrednosti emisij iz Priloge V(c) in (d) ali Priloge II;

(d) so izpolnjene določbe druge alinee Priloge V(e) ali Priloge II.

11. Polurne in 10-minutne povprečne vrednosti se določijo v času dejanskega obratovanja (razen v obdobju zagona in ustavitve, če se odpadki ne sežigajo) na podlagi izmerjenih vrednosti, potem ko se odštejejo vrednosti intervala zaupanja iz točke 3 Priloge III. Dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi teh validiranih povprečnih vrednosti.

Za določitev veljavnih dnevnih povprečnih vrednosti se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev v nobenem dnevu ne zavrže več kot pet polurnih vrednosti. V letu se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev ne zavrže več kot deset dnevnih povprečnih vrednosti.

12. Povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju in povprečne vrednosti pri meritvah v rednih časovnih presledkih HF, HCl in SO2 se določijo v skladu z zahtevami člena 10(2) in (4) in Priloge III.

513. Takoj, ko so v Skupnosti na voljo ustrezne merilne metode, Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 določi datum, od katerega se opravljajo neprekinjene meritve mejnih vrednosti emisij v zrak za težke kovine, dioksine in furane , opravljajo v skladu s Prilogo III.

∫novo

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

ê 2000/76/ES člen 11 (prilagojeno)

Člen 44

√ Skladnost z mejnimi vrednostmi emisij Õ

10. Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak √ in vodo Õ izpolnjene, če √ so izpolnjeni pogoji iz dela 8 priloge VI Õ .

14. Naslednje meritve se opravljajo na mestu odvajanja odpadne vode:

(a) neprekinjene meritve parametrov iz člena 8(6)(b);

(b) dnevne meritve skupnih neraztopljenih trdnih snovi v naključnem vzorcu; države članice lahko namesto tega predvidijo meritve v pretoku sorazmernem reprezentativnem vzorcu v obdobju 24 ur;

(c) vsaj mesečne meritve onesnaževal iz člena 8(3) glede na točke 2 do 10 iz Priloge IV v pretoku sorazmernem reprezentativnem vzorcu izpusta v obdobju 24 ur;

(d) meritve dioksinov in furanov vsaj vsakih šest mesecev; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece. Države članice lahko določijo merilna obdobja za policiklične aromatske ogljikovodike ali druga onesnaževala, če so zanje določile mejne vrednosti emisij.

15. Spremljanje stanja mase onesnaževal v očiščeni odpadni vodi se izvaja skladno z zakonodajo Skupnosti in se določi v dovoljenju skupaj s pogostnostjo meritev.

16. Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za vodo izpolnjene, če:

(a) za skupne neraztopljene trdne snovi (snov, ki onesnažuje okolje, številka 1) 95 % in 100 % izmerjenih vrednosti ne presega mejnih vrednosti emisij, kot so določene v Prilogi IV;

(b) za težke kovine (snovi, ki onesnažujejo okolje, številka 2 do 10) največ ena meritev na leto presega mejne vrednosti emisij iz Priloge IV; ali, če država članica predvidi več kot 20 vzorcev na leto, največ 5 % teh vzorcev presega mejne vrednosti emisij iz Priloge IV;

(c) za dioksine in furane (snov, ki onesnažuje okolje, številka 11) meritve, ki se opravijo dvakrat letno, ne presegajo mejne vrednosti emisij iz Priloge IV.

ê 2000/76/EC (prilagojeno)

Člen 456

Pogoji obratovanja

1. Sežigalnice √ odpadkov Õ obratujejo tako, da se doseže stopnja sežiga, pri kateri je delež skupnega organskega ogljika (TOC) v žlindri in pepelu manj kot 3 % ali je žarilna izguba manj kot 5 % suhe teže materiala. Če je potrebno, se uporabijo ustrezne metode predobdelave odpadkov.

2. Sežigalnice √ odpadkov in naprave za sosežig odpadkov Õ se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se po zadnjem dovodu zraka za sežig plin, ki nastane pri √ sežigu ali sosežigu odpadkov Õ postopku, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za vsaj dve sekundi segreje na temperaturo √ vsaj Õ 850 °C, merjeno blizu notranje stene ali na drugi reprezentativni točki sežigalne komore, kot to odobri pristojni organ.

Če se sežigajo √ ali sosežigajo Õ nevarni odpadki, ki vsebujejo več kot 1 % halogeniranih organskih snovi, izraženih kot klor, √ je za skladnost s prvim pododstavkom potrebna temperatura vsaj 1 100 °C Õ je treba temperaturo za vsaj dve sekundi dvigniti na 1100 °C.

√ Pri sežigalnicah odpadkov se temperature iz prvega in drugega pododstavka merijo blizu notranje stene sežigalne komore. Pristojni organ lahko odobri meritve na drugi reprezentativni točki sežigalne komore. Õ

3. Vsaka √ sežigalna komora Õ linija sežigalnice √ odpadkov Õ mora biti opremljena z vsaj enim pomožnim gorilnikom. Ta gorilnik se mora samodejno vklopiti, kadar po zadnjem dovodu zraka za sežig temperatura zgorevalnih plinov pade pod √ temperature iz odstavka 2 Õ 850 °C oziroma 1.100 °C. Gorilnik se uporabi tudi ob zagonu in ustavitvi naprave, da se zagotovi, da se √ te Õ temperaturea 850 °C oziroma 1.100 °C vzdržujejo ves čas teh postopkov in dokler so nesežgani odpadki v sežigalni komori.

Med zagonom in ustavitvijo ali ko temperatura zgorevalnega plina pade pod 850 °C ali 1.100 °C, se pPomožni gorilnik se ne sme polniti z gorivi, ki lahko povzročijo višje emisije od tistih, nastalih pri sežigu plinskega olja, kot je opredeljeno v členu 1(1) Direktive Sveta 93/12/EGS z dne 23. marca 1993 o vsebnosti žvepla v nekaterih tekočih gorivih [44] 5/716/EGS, utekočinjenega plina ali zemeljskega plina.

2. Naprave za sosežig se projektirajo, opremijo, zgradijo in upravljajo tako, da se plin, ki nastane pri sosežiganju odpadkov, na nadzorovan in homogen način ter tudi v najbolj neugodnih pogojih za dve sekundi segreje na 850 °C. Če se sosežigajo nevarni odpadki, ki vsebujejo več kot 1 % halogeniranih organskih snovi, izraženih kot klor, je treba temperaturo dvigniti na 1.100 °C.

43. Sežigalnice √ odpadkov Õ in naprave za sosežig √ odpadkov v naslednjih primerih Õ imajo in uporabljajo samodejni sistem za preprečevanje doziranja odpadkov:

(a) ob zagonu, dokler se ne doseže temperatura √ iz odstavka 2 Õ 850 °C ali 1.100 °C ali temperatura, določena v skladu s členom 46(1) z odstavkom 4;

(b) kadar se temperatura √ iz odstavka 2 Õ 850 °C ali 1 100 °C ali temperatura, določena v skladu s členom 46(1) z odstavkom 4, ne vzdržuje;

(c) kadar neprekinjene meritve, predpisane v tej direktivi, kažejo, da je zaradi motenj ali okvar čistilnih naprav √ za čiščenje odpadnih plinov Õ presežena katera koli mejna vrednost emisij.

56. Vsa toplota, pridobljena pri sežiganju ali sosežiganju √ v sežigalnicah odpadkov ali napravah za sosežig odpadkov Õ , se uporabi, kolikor je le izvedljivo.

67. Infektivni bolnišnični odpadki naj bi se naložili √ se naložijo Õ neposredno v peč, ne da bi se prej mešali z drugimi vrstami odpadkov in brez neposrednega rokovanja z njimi.

78. √ Države članice zagotovijo, da Õ Ssežigalnicoa √ odpadkov Õ ali napravoa za sosežig √ odpadkov upravlja in nadzoruje Õ vodi fizična oseba, ki je za to usposobljena.

Člen 46

Dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja

1.4. Pristojni organ lahko za nekatere vrste odpadkov ali za nekatere toplotne postopke odobri pogoje, ki se razlikujejo od pogojev iz odstavkova 1, 2 in 3 člena 45 in glede temperature iz odstavka 4 navedenega člena 3 in so določeni v dovoljenju, pod pogojem, da so izpolnjene √ druge Õ zahteve tega poglavja te direktive. Države članice lahko določijo pravila, ki urejajo te odobritve.

2. √ Pri sežigalnicah odpadkov Õ Ttaka sprememba pogojev obratovanja ne sme povzročiti več ostankov ali ostankov z večjo vsebnostjo organskih onesnaževal, kot bi jih lahko pričakovali pri pogojih iz odstavkova 1, 2 in 3 člena 45.

Pristojni organ lahko za nekatere vrste odpadkov ali za nekatere toplotne postopke odobri pogoje, ki se razlikujejo od pogojev iz odstavka 2 in glede temperature, iz odstavka 3 in so določeni v dovoljenju, če so izpolnjene zahteve te direktive. Za tako odobritev je treba izpolniti vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz Priloge V za skupni organski ogljik in CO.

√ 3. Naprave za sosežig odpadkov, ki imajo dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI za skupni organski ogljik in CO. Õ

Kadar obrati Kotli celulozne in papirne industrije sosežigajo svoje odpadke na kraju proizvodnje v obstoječih kotlih s kuriščem na lubje √ , ki sosežigajo odpadno lubje na kraju proizvodnje, ki so obratovali in imeli dovoljenje pred 28. decembrom 2002 ter imajo dovoljenje za spremembo pogojev obratovanja v skladu z odstavkom 1, morajo izpolnjevati Õ , je treba za tako odobritev izpolniti vsaj določbe za mejne vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VI V za skupni organski ogljik.

√ 4. Õ Države članice √ sporočijo Komisiji Õ vse pogoje obratovanja, √ odobrene Õ določene po tem odstavku v skladu z odstavki 1, 2 in 3, in rezultate opravljenih preverjanj sporočijo Komisiji kot del podatkov, zagotovljenih skladno z zahtevami za poročanje √ iz člena 67 Õ .

Člen 475

Dostava in sprejem odpadkov

1. Upravljavec sežigalnice √ odpadkov Õ ali naprave za sosežig √ odpadkov Õ sprejme vse potrebne previdnostne ukrepe v zvezi z dostavo in sprejemom odpadkov, da prepreči ali omeji, kolikor je to izvedljivo, negativne učinke na okolje, zlasti onesnaževanje zraka, tal, površinske vode in podzemne vode, kakor tudi √ druge negativne učinke na okolje, Õ vonjave in hrup, ter neposredna tveganja za zdravje ljudi. Ti ukrepi izpolnjujejo vsaj zahteve iz odstavkov 3 in 4.

2. Upravljavec določi maso vsake vrste odpadkov v skladu z evropskim seznamom odpadkov, določenem z Odločbo Komisije 2000/532/ES , če je mogoče skladno z EWC, preden sprejme odpadke v sežigalnico √ odpadkov Õ ali napravo za sosežig √ odpadkov Õ .

3. Preden upravljavec sprejme nevarne odpadke v sežigalnico √ odpadkov Õ ali napravo za sosežig √ odpadkov Õ , mora √ zbrati razpoložljive Õ imeti na voljo podatke o odpadkih, da lahko med drugim preveri skladnost z zahtevami v dovoljenju, določenimi v členu 40(2) 4(5).

Ti podatki zajemajo naslednje:

(a) vse upravne podatke o proizvodnem procesu iz dokumentacije iz odstavka 4(a);

(b) fizikalno in, če je izvedljivo, kemično sestavo odpadkov ter vse druge podatke, potrebne za oceno primernosti za nameravani sežig;

(c) nevarne lastnosti odpadkov, snovi, s katerimi se ne smejo mešati, ter previdnostne ukrepe za rokovanje z njimi.

4. Pred sprejemom nevarnih odpadkov v sežigalnico √ odpadkov Õ ali napravo za sosežig √ odpadkov Õ upravljavec izvede vsaj naslednje postopke za sprejem:

(a) preveritev dokumentov, predpisanih v Direktivi √ 20../…/ES Õ 91/689/EGS in, kadar je to primerno, dokumentov, predpisanih v Uredbi Sveta (EGS) št. 259/93 z dne 1. februarja 1993 o nadzorovanju in kontroli pošiljk odpadkov znotraj Evropske skupnosti, v Skupnost in iz nje[45] in √ zakonodaji Õ predpisih o prevozu nevarnega blaga;

(b) odvzem reprezentativnih vzorcev, razen kadar to ni primerno, kot na primer za infektivne bolnišnične odpadke, če je le mogoče pred raztovarjanjem, da se s kontrolami preveri skladnost s podatki iz odstavka 3, in omogoči pristojnim organom, da ugotovijo naravo obdelanih odpadkov.

Ti vVzorci √ iz točke (b) Õ se hranijo vsaj še en mesec po sežigu ali sosežigu √ zadevnih odpadkov Õ .

5. Pristojni √ organ Õ organi lahko odobrijo izjeme glede odstavkov 2, 3 in 4 za √ sežigalnice odpadkov ali naprave za sosežig odpadkov, ki so del obrata iz poglavja II in v katerih se sežigajo ali sosežigajo samo odpadki, ki nastanejo v tem obratu Õ industrijske obrate in podjetja, ki sežigajo ali sosežigajo samo svoje odpadke na kraju nastanka odpadkov, pod pogojem da so izpolnjene zahteve te direktive.

Člen 489

Ostanki

1. Količina in škodljivost ostankov, nastalih pri obratovanju sežigalnice ali naprave za sosežig, morata biti čim manjši. Če je to primerno, se ostanki reciklirajo neposredno v napravi ali zunaj nje skladno z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

2. Prevoz in vmesno skladiščenje suhih ostankov v obliki prahu, kot so kotlovni prah in suhi ostanki iz čiščenja zgorevalnih plinov, se opravita tako, da se prepreči njihovo širjenje √ teh ostankov Õ v okolje, npr. v zaprtih posodah.

3. Pred določanjem poti za odstranitev ali reciklažo ostankov iz sežigalnic in naprav za sosežig se opravijo ustrezni preskusi, da se ugotovijo fizikalne in kemijske lastnosti ter onesnaževalni potencial različnih ostankov sežiganja. Analizirata se √ Ti preskusi se nanašajo na Õ celotnoa topnoa frakcijoa in topnoa frakcijoa težkih kovin.

ê 2000/76/ES člen 4 (prilagojeno)

Člen 49

√ Znatna sprememba Õ

8. Kadar upravljavec √ Sprememba obratovanja Õ sežigalnice √ odpadkov Õ ali naprave za sosežig √ odpadkov, ki obdeluje samo Õ nenevarneih odpadkeov √ v obratu iz poglavja II Õ načrtuje spremembo v obratovanju, ki bi vključevala √ vključuje Õ sežiganje ali sosežiganje nevarnih odpadkov, se to šteje za znatno spremembo v smislu člena 2(10)(b) Direktive 96/61/ES in uporablja člen 12(2) te direktive.

⎢ 2000/76/ES (prilagojeno)

Člen 5012

√ Poročanje ter javne informacije o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov Õ Dostop do informacij in sodelovanje javnosti

1. Brez poseganja v Direktivo Sveta 90/313/EGS[46] in Direktivo 96/61/ES se mora zZa vloge za nova dovoljenja za sežigalnice √ odpadkov Õ in naprave za sosežig √ odpadkov se mora za Õ primerno dolgo časovno obdobje omogočiti vpogled javnosti na enem ali več mestih, na primer na uradih lokalnih oblasti, tako da javnost lahko poda svoje mnenje √ o vlogah Õ , preden pristojni organ sprejme odločitev. Ta odločitev, ki vključuje vsaj kopijo dovoljenja, ter vse nadaljnje posodobitve morajo biti prav tako dostopne javnosti.

2. Pri sežigalnicah √ odpadkov Õ ali napravah za sosežig √ odpadkov Õ z nazivno zmogljivostjo dve toni ali več na uro √ poročilo iz člena 67 vključuje informacije Õ in ne glede na člen 15(2) Direktive 96/61/ES je letno poročilo o delovanju in spremljanju naprave , ki ga upravljavec zagotovi pristojnemu organu, √ , opis poteka procesa sežiga ali sosežiga, navaja pa tudi količino emisij v zrak in vodo glede na mejne vrednosti emisij. Te informacije so Õ dostopneo javnosti. V tem poročilu morajo biti vsaj opis poteka procesa ter emisije v zrak in vodo v primerjavi z emisijskimi standardi v tej direktivi.

3. Pristojni organ sestavi seznam sežigalnic √ odpadkov Õ ali naprav za sosežig √ odpadkov Õ z nazivno zmogljivostjo manj kot dve toni na uro in ga da na voljo javnosti.

⎢ 2000/76/EC (prilagojeno)

Člen 14

Klavzula o pregledu

Brez poseganja v Direktivo 96/61/ES Komisija pred 31. decembrom 2008 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, ki temelji na izkušnjah pri uporabi te direktive, zlasti za nove naprave, na napredku, doseženem pri metodah nadzora nad emisijami, in na izkušnjah pri ravnanju z odpadki. Poročilo temelji tudi na razvoju tehnologije, izkušnjah pri upravljanju naprav in okoljskih zahtevah. V poročilo bo vključen poseben oddelek o uporabi Priloge II.1.1., zlasti pa mora biti navedeno, ali je ekonomsko in tehnično izvedljivo, da obstoječe cementne peči iz opombe v Prilogi II.1.1. upoštevajo mejno vrednost emisij NOx za nove cementne peči, ki je določena v Prilogi. Poročilu so, če je to primerno, priloženi predlogi za spremembo ustreznih določb te direktive. Vendar pa Komisija, če je to primerno, predlaga spremembo Priloge II.3. pred predložitvijo navedenega poročila, če so glavni tokovi odpadkov usmerjeni v vrste naprav za sosežig, ki niso obravnavane v Prilogah II.1. in II.2.

Člen 15

Poročanje

Poročila o izvajanju te direktive se pripravijo skladno s postopkom iz člena 5 Direktive Sveta 91/692/EGS. Prvo poročilo zajema vsaj prvo polno triletno obdobje po 28. decembru 2002 in je skladno z obdobji iz člena 17 Direktive 94/67/ES in člena 16(3) Direktive 96/61/ES. V ta namen Komisija pravočasno pripravi ustrezen vprašalnik.

Člen 16

Prihodnje prilagoditve direktive

Komisija skladno s postopkom iz člena 17(2) spremeni člene 10, 11 in 13 ter prilogi I in III, da jih prilagodi tehničnemu napredku ali novim odkritjem v zvezi s koristmi, ki jih ima zmanjšanje emisij za zdravje.

⎢ 1999/13/ES (prilagojeno)

Poglavje V

√ Posebne določbe za obrate in dejavnosti, pri katerih se uporabljajo organska topila Õ

Člen 511

Namen in pPodročje uporabe

Namen te direktive je preprečiti ali zmanjšati neposredne in posredne učinke emisij hlapnih organskih spojin v okolje, predvsem v zrak, in možno tveganje za zdravje ljudi z ukrepi in postopki, ki se izvajajo pri dejavnostih iz Priloge I, če njihova poraba topil presega pragove iz Priloge IIA.

√ To poglavje se uporablja za dejavnosti iz dela 1 Priloge VII in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage porabe iz dela 2 navedene priloge. Õ

Člen 522

Definicije

Posamezni pojmi v tej direktivi tem poglavju imajo naslednji pomen:

1. obrat je nepremična tehnična enota, v kateri se izvaja ena ali več dejavnosti, ki sodijo na področje, opredeljeno v členu 1, in kakršne koli druge neposredno povezane dejavnosti, ki so tehnično vezane na dejavnosti, izvedene na lokaciji, in bi lahko vplivale na emisije;

„obstoječi obrat“ je delujoči obrat ali, skladno z zakonodajo, ki je veljala pred uveljavitvijo te direktive, obrat, ki ima dovoljenje, ali je registriran, ali je po mnenju pristojnega organa predmet popolne vloge za dovoljenje, pod pogojem, da začne delovati najpozneje eno leto po datumu uveljavitve te direktive; √ , ki je pridobil dovoljenje pred 1. aprilom 2001, ali je pred 1. aprilom 2001 predložil popolno vlogo za pridobitev dovoljenja, pod pogojem, da je pričel delovati najkasneje 1. aprila 2002 Õ;

3. majhen obrat je obrat, ki sodi na spodnje območje pragov iz točk 1, 3, 4, 5, 8, 10, 13, 16 ali 17 Priloge IIA ali pri katerem je poraba topil manj kakor 10 ton na leto pri drugih dejavnostih iz Priloge IIA;

4. znatna sprememba

- pri obratih, ki sodijo na področje Direktive 96/61/ES, pomeni znatno spremembo, kakršna je opredeljena v omenjeni direktivi,

- pri majhnih obratih pomeni spremembo nazivne zmogljivosti, ki povzroči več kakor 25 % povečanje emisij hlapnih organskih spojin. Znatna sprememba je tudi kakršna koli sprememba, ki bi po mnenju pristojnega organa lahko imela občuten škodljiv učinek na zdravje ljudi ali okolje,

- pri vseh drugih obratih pomeni spremembo nazivne zmogljivosti, ki povzroči več kakor 10 % povečanje emisij hlapnih organskih spojin. Znatna sprememba je tudi kakršna koli sprememba, ki bi po mnenju pristojnega organa lahko imela občuten škodljiv učinek na zdravje ljudi ali okolje;

5. pristojni organ je organ ali organi ali telesa, ki so po zakonskih določbah držav članic odgovorni za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive;

6. upravljavec je katera koli fizična ali pravna oseba, ki upravlja ali nadzoruje obrat ali, če je to predvideno v državni zakonodaji, na katero je bilo preneseno pooblastilo za odločanje o tehničnem delovanju obrata;

7. dovoljenje je pisna odločba, s katero pristojni organ dovoli delovanje celega ali dela obrata;

8. registracija je postopek, določen v pravnem aktu, ki vključuje vsaj uradno obvestilo upravljavca pristojnemu organu, da namerava upravljati obrat ali izvajati dejavnost, ki sodi na področje te direktive;

9. emisija je kakršen koli izpust hlapnih organskih spojin iz obrata v okolje;

11.(2) „odpadni plini“ so končni plinasti izpust, ki vsebuje hlapne organske spojine ali druga onesnaževala, iz dimnika ali naprave za zmanjševanje emisij v zrak;. Volumenski pretok se izraža v m3/h pri normalnih pogojih;

10.(3) „nezajete emisije“ so kakršne koli emisije hlapnih organskih spojin v zrak, tla ali vodo, ki niso zajete v odpadnih plinih, in, če ni drugače navedeno v Prilogi IIA, topila v katerih koli izdelkih √ , če v delu 2 Priloge VII ni navedeno drugače Õ . Vključujejo nezajete emisije v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine;

12.(4) „skupne emisije“ so vsota nezajetih emisij in emisij v odpadnih plinih;

13. mejna vrednost emisij je masa hlapnih organskih spojin, izražena z določenimi posebnimi parametri, koncentracijo, odstotkom in/ali stopnjo emisije, izračunano pri normalnih pogojih N, ki v enem ali več časovnih obdobjih ne sme biti presežena;

14. snovi so kateri koli kemični element in njegove spojine, kakršni se pojavljajo v naravi ali so industrijsko izdelani, v trdnem, tekočem ali plinastem stanju;

15.(5) pripravek so zmesi ali raztopine, sestavljene iz dveh ali več snovi; √ „zmes“ je zmes, kot je opredeljena v členu 3(2) Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)[47]; Õ

16. organska spojina je kakršna koli spojina, ki vsebuje vsaj ogljik in enega ali več od naslednjih elementov: vodik, kateri koli halogen, kisik, žveplo, fosfor, silicij ali dušik, razen ogljikovih oksidov ter anorganskih karbonatov in bikarbonatov;

17. hlapna organska spojina (HOS) je katera koli organska spojina s parnim tlakom 0,01 kPa ali več pri 293,15 K ali z ustrezno hlapnostjo pri določenih pogojih uporabe. Za namen te direktive se šteje, da je frakcija kreozota z večjim parnim tlakom pri 293,15 K hlapna organska spojina;

18. organsko topilo je katera koli HOS, ki se uporablja sama ali skupaj z drugimi snovmi, ne da bi se pri tem kemijsko spremenila, za raztapljanje surovin, izdelkov ali odpadnega materiala ali se uporablja kot čistilno sredstvo za raztapljanje nečistoč, kot sredstvo za raztapljanje, kot disperzni medij, kot sredstvo za uravnavanje viskoznosti ali površinske napetosti, kot plastifikator ali kot konzervans;

19. halogenirano organsko topilo je organsko topilo, ki vsebuje vsaj en atom broma, klora, fluora ali joda v molekuli;

20. premazno sredstvo je kateri koli pripravek, skupaj z vsemi organskimi topili ali pripravki, ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, s katerim se doseže dekorativni, zaščitni ali kakšen drug funkcionalni učinek na površini;

(6)21. „lepilo“ je katerai koli pripravek √ zmes Õ , skupaj z vsemi organskimi topili ali pripravki √ zmesmi Õ , ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja za lepljenje posameznih delov izdelka;

(7)22. „črnilo“ je pripravek √ zmes Õ , skupaj z vsemi organskimi topili ali pripravki √ zmesmi Õ , ki vsebujejo organska topila, potrebna za njegovo ustrezno uporabo, ki se uporablja v tiskarstvu za odtiskovanje besedila ali slik na površino;

(8)23. „lak“ je prozorno premazno sredstvo;

(9)24. „poraba“ je celoten vnos organskih topil v obrat v koledarskem letu ali katerem koli drugem 12-mesečnem obdobju brez vseh HOS hlapnih organskih spojin, ki se regenerirajo za ponovno uporabo;

(10)25. „vnos“ je količina organskih topil in njihova količina v pripravkih √ zmeseh Õ , ki se uporabljajo pri izvajanju dejavnosti, skupaj s topili, recikliranimi v obratu ali zunaj njega, in ki se štejejo vsakokrat, ko se uporabijo pri izvajanju dejavnosti;

(11)26. „ponovna uporaba organskih topil“ je uporaba organskih topil, regeneriranih v obratu za kakršne koli tehnične ali komercialne namene, skupaj z uporabo kot gorivo, vendar brez končne odstranitve takega regeneriranega organskega topila kot odpadka;

27. masni pretok je količina izpuščenih HOS v masnih enotah na uro;

28. nazivna zmogljivost je največji masni vnos organskih topil v obrat, izražen kot dnevno povprečje, če obrat deluje v razmerah normalnega obratovanja ob projektiranem obsegu proizvodnje;

29. normalno obratovanje so vsa obdobja delovanja obrata ali izvajanja dejavnosti, razen zagona in ustavitve ter vzdrževanja naprav;

30.(12) „zaprti pogoji“ so razmere, v katerih obrat deluje tako, da se hlapne organske spojine HOS, sproščene pri dejavnosti, zbirajo in odvajajo nadzorovano skozi dimnik ali naprave za zmanjševanje emisij in torej niso povsem nezajete;

31. normalni pogoji so temperatura 273,15 K in tlak 101,3 kPa;

32. 24-urno povprečje je aritmetična sredina vseh veljavnih odčitkov v 24-urnem obdobju normalnega obratovanja;

(13)33. „zagon in ustavitev“ so postopki, √ razen rednega nihanja v delovanju, Õ s katerimi se dejavnost, oprema ali rezervoar požene ali ustavi oziroma privede v prazni tek ali iz njega. Šteje se, da redno nihanje v delovanju niso zagoni in ustavitve.

Člen 3

Obveznosti za nove obrate

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo:

1. 1. skladnost vseh novih obratov s členi 5, 8 in 9;

2. registracijo ali pridobitev dovoljenja za vse nove obrate, ki niso zajeti z Direktivo 96/61/ES, preden začnejo obratovati.

Člen 4

Obveznosti za obstoječe obrate

Brez poseganja v Direktivo 96/61/ES države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev:

1. da so obstoječi obrati skladni s členi 5, 8 in 9 najpozneje do 31. oktobra 2007;

2. da se obstoječi obrati registrirajo ali pridobijo dovoljenje najpozneje do 31. oktobra 2007;

3. da obrati, ki bodo dobili dovoljenje ali se bodo registrirali in uporabljajo program zmanjševanja emisij iz Priloge IIB, o tem uradno obvestijo pristojne organe najpozneje do 31. oktobra 2005;

4. da se:

- kadar se obrat znatno spremeni, ali

- kadar je obrat po znatni spremembi prvič vključen v področje te direktive,

del obrata, ki se znatno spremeni, obravnava kot nov obrat ali kot obstoječ obrat pod pogojem, da skupne emisije celega obrata ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se znatno spremenjeni del obravnaval kot nov obrat.

ê 1999/13/ES člen 5(6) (prilagojeno)

Člen 53

√ Nadomeščanje nevarnih snovi Õ

6. Snovi ali pripravki √ zmesi Õ , za katere so predpisani stavki R45, R46, R49, R60 in ali R61 ali morajo biti označeni s temi stavki zaradi deleža hlapnih organskih spojin HOS in ki so skladno z Direktivo 67/548/EGS[48] uvrščeni med kancerogene ali mutagene snovi ali za razmnoževanje strupene snovi, se v najkrajšem možnem času nadomestijo z manj škodljivimi snovmi ali pripravki √ zmesmi Õ , kolikor je to mogoče in ob upoštevanju smernic iz člena 7(1).

⎢ 1999/13/ES (prilagojeno)

Člen 545

Zahteve √ Nadzor emisij Õ

1. Države članice sprejmejo ustrezne √ potrebne Õ ukrepe, √ da zagotovijo eno izmed naslednjega: Õ ali z določanjem pogojev za dovoljenje ali s splošnimi obvezujočimi predpisi, da zagotovijo ravnanje skladno z odstavki 2 do 12.

2. Vsi obrati upoštevajo:

(a) √ emisije hlapnih organskih spojin iz obratov ne presegajo Õ mejnihe vrednosti emisij v odpadnih plinih in √ mejnih Õ vrednosti nezajetih emisij ali mejnihe vrednosti skupnih emisij in √ izpolnjene pa so tudi Õ druge zahteve, določene v Prilogi IIA delih 2 in 3 Priloge VII;

ali

(b) √ obrati izpolnjujejo Õ zahteve programa zmanjševanja emisij, določenega v Prilogi IIBdelu 5 Priloge VII √ pod pogojem, da se doseže enakovredno zmanjšanje emisij glede na tisto, ki se doseže z uporabo mejnih vrednosti emisij iz točke (a) Õ .

⎢ 1999/13/ES Priloga IIB.1 (prilagojeno)

√ Države članice v skladu s členom 67(1) poročajo Komisiji o napredku pri doseganju enakovrednega zmanjšanja emisij iz točke (b). Õ

⎢ 1999/13/ES (prilagojeno)

2.3.(a) √ Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1, če upravljavec Õ Države članice pri obratih uporabljajo vrednosti nezajetih emisij kot mejne vrednosti emisij za nezajete emisije. Vendar če se √ dokaže Õ pristojnemu organu prepričljivo dokaže, da ta vrednost √ mejna vrednost emisij za nezajete emisije Õ za posamezen obrat ni tehnično in ekonomsko sprejemljiva, √ lahko Õ pristojni organ √ dovoli, da emisije presegajo mejno vrednost emisij, Õ lahko za tak posamezen obrat naredi izjemo pod pogojem, da se ne pričakuje večje tveganje za zdravje ljudi ali okolje. √ in da Õ Uupravljavec mora za vsako izjemo prepričljivo dokazati pristojnemu organu √ dokaže Õ , da se uporablja √ uporabljajo Õ najboljši razpoložljivi postopek √ postopki Õ ;

3. √ Z odstopanjem od odstavka 1 lahko pristojni organ za površinsko zaščito iz točke 8 tabele iz dela 2 Priloge VII, ki se ne more izvesti v zaprtih pogojih, dovoli, da emisije iz obratov niso skladne z zahtevami iz navedenega odstavka, če upravljavec pristojnemu organu dokaže, da taka skladnost ni tehnično in ekonomsko izvedljiva ter da se uporabljajo najboljši razpoložljivi postopki. Õ

3.(b) dejavnosti, ki jih ni mogoče izvajati v zaprtih pogojih, se lahko izvzamejo iz mejnih vrednosti emisij iz Priloge IIA, če je ta možnost izrecno navedena v tej prilogi. V tem primeru se uporabi program zmanjševanja emisij iz Priloge IIB, razen če se pristojnemu organu prepričljivo dokaže, da ta možnost ni tehnično in ekonomsko izvedljiva. Pri tem mora upravljavec prepričljivo dokazati pristojnemu organu, da se uporablja najboljši razpoložljivi postopek.

4. Države članice poročajo Komisiji o odstopanju v zvezi s √ odstopanjih iz Õ točkama odstavkov (a)2 in (b)3 skladno s členom 11 67(2).

4. Pri obratih, ki ne uporabljajo programa zmanjševanja emisij, vse naprave za zmanjševanje emisij, nameščene po datumu uveljavitve te direktive, izpolnjujejo vse zahteve Priloge IIA.

5. Izpuščanje √ Emisije Õ hlapnih organskih spojin HOS iz odstavkov 6 in 8 √ , za katere so predpisani stavki R40, R45, R46, R49, R60, R61 ali R68 ali morajo biti označeni s temi stavki, Õ se nadzirajo kot emisije iz obrata v zaprtih pogojih, če je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, da se zavaruje zdravje ljudi in okolje √ , ter ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 4 Priloge VII Õ .

6.5. Obrati, v katerih se izvajata dve ali več dejavnosti, pri čemer vsaka presega pragove iz Priloge IIA dela 2 Priloge VII :

(a) glede snovi, določenih v odstavkih 6, 7 in 8 odstavku 5, izpolnjujejo zahteve tega odstavka teh odstavkov za vsako dejavnost posebej;

(b) glede vseh drugih snovi:

(i) izpolnjujejo zahteve odstavka 12 za vsako dejavnost posebej; ali

(ii) njihove skupne emisije √ hlapnih organskih spojin Õ ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se uporabljala točka (i).

7. Pri izpustih HOS iz odstavka 6 se upošteva mejna vrednost emisij 2 mg/Nm3, če je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih so potrebne oznake iz odstavka 6, večji ali enak 10 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

8. Pri izpustih halogeniranih HOS, za katere je predpisan stavek R40, se upošteva mejna vrednost emisij 20 mg/Nm3, če je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih je potrebna oznaka R40, večji ali enak 100 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

9. Izpusti tistih HOS, za katere je predpisan eden od stavkov R iz odstavkov 6 in 8 ali ki morajo biti označene s takim stavkom po začetku veljavnosti te direktive, morajo biti skladni z mejnimi vrednostmi emisij iz odstavka 7 oziroma 8 v najkrajšem možnem času.

7.10. Sprejmejo se vsi ustrezni varnostni ukrepi, da se čim bolj zmanjšajo emisije √ hlapnih organskih spojin Õ med zagonom in ustavitvijo.

11. Obstoječim obratom, v katerih delujejo obstoječe naprave za zmanjševanje emisij in ki upoštevajo naslednje mejne vrednosti emisij:

- 50 mg C/Nm3 pri sežigu,

- 150 mg C/Nm3 pri kakršnih koli drugih napravah za zmanjševanje emisij,

ni treba upoštevati mejnih vrednosti emisij odpadnih plinov iz tabele v Prilogi IIA v obdobju 12 let po datumu iz člena 15 pod pogojem, da skupne emisije celega obrata ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se upoštevale vse zahteve iz tabele.

12. Niti program zmanjševanja emisij, niti uporaba odstavka 11, niti člen 6 ne omogoča obratom, ki izpuščajo snovi, določene v odstavkih 6, 7 in 8, da opustijo izpolnjevanje zahtev teh odstavkov.

13. Če se skladno z Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93[49] in Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94[50] ali Direktivo Sveta 67/548/EGS in Direktivo Komisije 93/67/EGS[51] oceni tveganje katerih koli snovi, zaradi katerih je potrebna oznaka R40, R60 ali R61 in ki jih nadzoruje ta direktiva, Komisija preuči zaključke ocene tveganja in po potrebi sprejme ustrezne ukrepe.

⎢ 1999/13/ES

Člen 6

Nacionalni načrti

1. Brez poseganja v Direktivo 96/61/ES lahko države članice pripravijo in izvedejo nacionalne načrte za zmanjševanje emisij iz dejavnosti in industrijskih obratov iz člena 1, razen dejavnosti 4 in 11 iz Priloge IIA. Nobena druga dejavnost se z nacionalnim načrtom ne sme izvzeti s področja te direktive. Z izvedbo načrtov se letne emisije HOS iz obstoječih obratov, zajetih s to direktivo, zmanjšajo za vsaj enako količino in v enakem času, kakor če bi se upoštevale mejne vrednosti emisij iz člena 5(2) in (3) in Priloge II v obdobju veljavnosti nacionalnega načrta. Nacionalni načrt, če je potrebno prilagojen zadnjemu stanju, se ponovno predloži Komisiji vsaka tri leta.

Država članica, ki pripravi in izvede nacionalne načrte, lahko oprosti obstoječe obrate upoštevanja mejnih vrednosti emisij, določenih v členu 5(2) in (3) ter Prilogi II. Nacionalni načrt nikakor ne sme oprostiti obstoječi obrat izpolnjevanja določb Direktive 96/61/ES.

2. Nacionalni načrt vključuje seznam ukrepov, ki so bili ali bodo sprejeti, da se doseže cilj, določen v odstavku 1, vključno s podrobnostmi predlaganega mehanizma za spremljanje načrta. Vključuje tudi zavezujoče začasne cilje zmanjševanja, s katerimi se lahko meri napredek pri doseganju cilja. Načrt je združljiv z ustrezno veljavno zakonodajoSkupnosti, vključno z ustreznimi določbami te direktive, in vključuje:

- določitev ene ali več dejavnosti, za katere se uporablja načrt,

- zmanjšanje emisij, ki ga morajo doseči te dejavnosti in ki ustreza zmanjšanju, doseženemu, če bi se upoštevale mejne vrednosti emisij iz odstavka 1,

- število obratov, na katere vpliva načrt, ter njihove skupne emisije in skupne emisije vsake dejavnosti.

Načrt vključuje tudi popoln opis vrste instrumentov, s katerimi se bodo zahteve dosegle, dokaz, da se bodo ti instrumenti lahko uresničevali, in podrobnosti o načinih prikazovanja skladnosti z načrtom.

3. Država članica predloži načrt Komisiji. Spremljati ga mora zadostna dodatna dokumentacija v dokaz, da bo cilj iz odstavka 1 dosežen, vključno s kakršno koli dokumentacijo, ki jo posebej zahteva Komisija. Obstoječi obrati, ki se znatno spremenijo, ostanejo vključeni v nacionalni načrt pod pogojem, da so bili del tega načrta, preden so se znatno spremenili.

4. Država članica imenuje nacionalni organ za zbiranje in vrednotenje informacij, ki jih zahteva odstavek 3, in za izvajanje nacionalnega načrta.

(a) 5. Komisija obvesti odbor iz člena 13 o merilih za ocenjevanje nacionalnih načrtov najpozneje v enem letu po začetku veljavnosti te direktive.

(b) Če Komisija po presoji načrta, ponovno predloženega načrta ali poročil o napredku, ki jih skladno s členom 11 predloži država članica, ni prepričana, da bodo cilji načrta v predpisanem obdobju uresničeni, obvesti državo članico in odbor iz člena 13 o svojem mnenju in razlogih zanj. To stori v šestih mesecih od prejema načrta ali poročila. Država članica nato v treh mesecih uradno obvesti Komisijo o ukrepih za zboljšanje stanja, ki jih bo izvedla, da zagotovi uresničitev ciljev, in o tem obvesti odbor.

6. Če Komisija v šestih mesecih od uradnega obvestila o ukrepih za zboljšanje stanja sklene, da ti ukrepi ne zadostujejo za uresničitev ciljev načrta v predpisanem obdobju, je država članica dolžna izpolniti zahteve člena 5(2) in (3) ter Priloge II v obdobju, določenem v tej direktivi za obstoječe obrate. Komisija o svojem sklepu obvesti odbor iz člena 13.

⎢ 1999/13/EC (prilagojeno)

Člen 558

Spremljanje stanja √ emisij Õ

1. Države članice obvežejo upravljavca obrata, zajetega s to direktivo, da pristojnemu organu enkrat na leto ali na zahtevo sporoči podatke, ki pristojnemu organu omogočijo, da preveri skladnost s to direktivo.

2. Države članice zagotovijo, da se stalno spremlja skladnost vodov, na katere so priključene naprave za zmanjševanje emisij in ki na zadnjem izpustu oddajajo več kakor povprečno 10 kg/h skupnega organskega ogljika.

3. V drugih primerih države članice zagotovijo, da se izvaja trajno ali občasno merjenje. Pri občasnem merjenju se vsakokrat izvedejo vsaj tri meritve.

4. Merjenje ni potrebno, če za usklajenost s to direktivo ni potrebna naprava za zmanjševanje končnih emisij.

5. Komisija organizira izmenjavo informacij o uporabi načrtov ravnanja s topili v državah članicah, ki temeljijo na podatkih za izvajanje te direktive, v treh letih po datumu iz člena 15.

√ Države članice zagotovijo, da se meritve emisij izvajajo v skladu z delom 6 Priloge VII, in sicer z določitvijo pogojev za dovoljenje ali s splošnimi obvezujočimi pravili. Õ

⎢ 1999/13/EC (prilagojeno)

Člen 569

Usklajenost z mejnimi vrednostmi emisij

√ Šteje se, da so mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih upoštevane, če so izpolnjeni pogoji iz dela 8 Priloge VII. Õ

Člen 57

√ Poročanje o skladnosti Õ

1. Pristojnemu organu se prepričljivo dokaže usklajenost:

√ Poročilo o skladnosti iz člena 8(1) dokazuje skladnost z enim izmed naslednjega Õ:

(a) z mejnimi vrednostmi emisij v odpadnih plinih, √ mejnimi Õ vrednostmi nezajetih emisij in mejnimi vrednostmi skupnih emisij;,

(b) z zahtevami programa zmanjševanja emisij iz Priloge IIB dela 5 Priloge VII ;,

(c) z določbami člena 5(3). √ z odstopanji, odobrenimi v skladu z odstavki 2 in 3 člena 54. Õ

Priloga III daje smernice o načrtih √ Poročilo o skladnosti lahko vključuje načrt Õ ravnanja s topili, ki so namenjeni dokazovanju usklajenosti s temi parametri √ je pripravljen v skladu z delom 7 Priloge VII Õ .

Odpadnim plinom se lahko za hlajenje ali redčenje doda plin, če je to tehnično upravičeno, vendar se prostornina dodanega plina ne upošteva pri določanju masne koncentracije onesnaževala v odpadnih plinih.

3. Pri trajnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če:

(a) nobeno 24-urno povprečje pri normalnem obratovanju ne presega mejnih vrednosti emisij in

(b) nobeno enourno povprečje ne presega mejnih vrednosti emisij za več kakor 1,5-krat.

4. Pri občasnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če pri enem merjenju:

(a) povprečje vseh odčitkov ne presega mejnih vrednosti emisij in

(b) nobeno enourno povprečje ne presega mejne vrednosti emisije za več kakor 1,5-krat.

5. Skladnost z določbami člena 5(7) in (8) se preveri na podlagi vsote masnih koncentracij posameznih obravnavanih hlapnih organskih spojin. V vseh drugih primerih se skladnost preveri na podlagi skupne mase izpuščenega organskega ogljika, če v Prilogi IIA ni določeno drugače.

ê 1999/13/ES člen 2(4) (prilagojeno)

Člen 58

√ Znatna sprememba obstoječih obratov Õ

√ 1. Sprememba največjega masnega vnosa organskih topil v obstoječi obrat, izraženega kot dnevno povprečje, če obrat deluje ob projektiranem obsegu proizvodnje v drugačnih pogojih, kot so tisti ob zagonu, ustavitvi in vzdrževanju naprav, velja za znatno, če se zaradi nje emisije hlapnih organskih spojin povečajo za več kot: Õ

- √ 25 % pri obratih, katerih dejavnosti sodijo na spodnje območje pragov iz točk 1, 3, 4, 5, 8, 10, 13, 16 ali 17 dela 2 Priloge VII ali pri katerih je poraba topil manj kakor 10 ton na leto pri drugih dejavnostih iz dela 2 Priloge VII; Õ

- √ 10 % pri vseh drugih obratih. Õ

ê 1999/13/ES člen 4(4) (prilagojeno)

2.4. kKadar se √ obstoječi Õ obrat znatno spremeni, ali kadar je obrat po znatni spremembi prvič vključen v področje te direktive, √ se Õ del obrata, ki se znatno spremeni, obravnava kot nov obrat ali kot obstoječ obrat pod pogojem, da skupne emisije celega obrata ne presegajo emisij, ki bi nastale, če bi se znatno spremenjeni del obravnaval kot nov obrat.

ê 1999/13/ES člen 9(2) (prilagojeno)

3.2. Po znatni spremembi se √ V primeru znatne spremembe pristojni organ preveri Õ usklajenost √ obrata z zahtevami te direktive Õ ponovno preveri.

⎢ 1999/13/ES (prilagojeno)

Člen 59

Nadomestitev √ Izmenjava informacij o nadomestitvi organskih topil Õ

1. Komisija zagotovi, da se med √ organizira izmenjavo informacij z Õ državami članicami in obravnavanimi dejavnostmi izmenjujejo informacije √ , zadevnimi panogami in nevladnimi organizacijami, ki spodbujajo varstvo okolja, Õ o uporabi organskih snovi √ topil Õ in njihovih možnih nadomestkih. Preudari: √ ter tehnikah z najmanjšim možnim učinkom na zrak, vodo, tla, ekosisteme in zdravje ljudi. Õ

√ Organizira se izmenjava informacij o naslednjem: Õ

(a) primernosti za uporabo;,

(b) možnihe učinkihe na zdravje ljudi in zlasti poklicnio izpostavljenosti,

(c) možnihe učinkihe na okolje; in

(d) ekonomskihe posledicahe, zlasti stroškihe, in izrabi možnosti, ki so na voljo.,

da zagotovi smernice o uporabi snovi in postopkov z najmanjšim možnim učinkom na zrak, vodo, tla, ekosisteme in zdravje ljudi.

Po izmenjavi informacij Komisija objavi smernice za vsako dejavnost.

2. Države članice zagotovijo, da se smernice iz odstavka 1 upoštevajo pri izdajanju dovoljenj in oblikovanju splošnih zavezujočih predpisov.

Člen 10

Neskladnost

Če se ugotovi, da zahteve te direktive niso izpolnjene, države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev:

(a) da upravljavec obvesti pristojni organ in sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da se skladnost v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavi;

(b) da se dejavnost prekine, če neskladnost povzroča neposredno nevarnost za zdravje ljudi in če skladnost ni ponovno vzpostavljena pod pogoji iz točke (a).

Člen 11

Informacijski sistemi in poročanje

1. Države članice vsaka tri leta posredujejo Komisiji informacije o izvajanju te direktive v obliki poročila. Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo pripravi Komisija skladno s postopkom, določenim v členu 6 Direktive 91/692/EGS[52]. Vprašalnik ali predloga se pošlje državam članicam šest mesecev pred začetkom obdobja, ki ga zajema poročilo. Slednje se pošlje Komisiji v devetih mesecih po koncu triletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu. V istem času, ko države članice posredujejo poročila Komisiji, jih tudi objavijo, ob upoštevanju omejitev iz člena 3(2) in (3) Direktive 90/313/EGS[53]. Prvo poročilo zajema obdobje prvih treh let po datumu iz člena 15.

2. Informacije, predložene skladno z odstavkom 1, vključujejo predvsem dovolj reprezentativnih podatkov v dokaz, da so zahteve iz člena 5 in, če je potrebno, iz člena 6 izpolnjene.

3. Komisija pripravi poročilo o izvajanju te direktive na podlagi podatkov, ki jih zagotovijo države članice, najpozneje v petih letih po tem, ko ji države članice predložijo prva poročila. Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu skupaj s predlogi, če so potrebni.

Člen 60

Dostop javnosti do informacij

1. Brez poseganja v Direktivo 90/313/EGS države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so vsaj vloge za dovoljenje za nove obrate ali za znatne spremembe obratov, ki potrebujejo dovoljenje skladno z Direktivo 96/61/ES, primeren čas dostopne javnosti, tako da ta lahko izrazi svoje mnenje, preden se pristojni organ odloči. Brez poseganja v Direktivo 96/61/ES informacij, namenjenih javnosti, ni treba preoblikovati.

1. Tudi odločba pristojnega organa, ki vključuje vsaj kopijo dovoljenja, ter vse nadaljnje dopolnitve in popravki morajo biti √ so Õ dostopni javnosti.

Splošni obvezujoči predpisi, ki se uporabljajo za obrate, ter seznam registriranih dejavnosti in dejavnosti z dovoljenjem √ obratov, za katere sta potrebna dovoljenje in registracija, Õ so dostopni javnosti.

2. Rezultati spremljanja emisij, ki jih zahtevajo pogoji za dovoljenje ali registracijo iz členov 8 in 9 zahteva člen 55 ter jih hrani pristojni organ, morajo biti √ so Õ dostopni javnosti.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata ob upoštevanju omejitev , ki se nanašajo na razloge iz člena 3(2) in (3) Direktive 90/313/EGS člena 4(1) in (2) Direktive 2003/4/ES , zaradi katerih lahko javni organ odkloni dajanje informacij, vključno z zaupnostjo poslovnih in industrijskih podatkov.

⎢ 78/176/EGS (prilagojeno)

Poglavje VI

√ Posebne določbe za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid Õ

Člen 61

√ Področje uporabe Õ

√ To poglavje se uporablja za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid. Õ

Člen 1

1. Cilj te direktive je preprečevanje in postopno zmanjšanje onesnaženja, ki ga povzročajo odpadki iz industrije titanovega dioksida, z namenom, da bi takšno onesnaženje odpravili.

2. Za namene te direktive pomeni izraz:

(a) „onesnaženje“ neposredno ali posredno človekovo izpuščanje v okolje kakršnih koli ostankov iz postopka proizvodnje titanovega dioksida, kar ogroža zdravje ljudi, škodljivo vpliva na življenjske vire in ekosistem, uživanje okolja ali na druge upravičene rabe zadevnega okolja;

(b) „odpadki“:

- kakršnikoli ostanki iz proizvodnega postopka titanovega dioksida, ki jih imetnik odstranjuje ali jih je dolžan odstraniti po veljavni nacionalni zakonodaji;

- kakršnikoli ostanki iz postopka predelave ali obdelave ostankov, ki jih navaja prva alinea;

(c) „odstranjevanje“:

- zbiranje, razvrščanje, prevažanje in obdelava odpadkov kot tudi skladiščenje, odlaganje na tla ali v tla in njihovo injektiranje v tla;

- izpuščanje odpadkov v celinske površinske vode, podzemne vode in morje ter odmetavanje v morje;

- predelava odpadkov in postopki predelave za njihovo ponovno uporabo;

(d) „obstoječi industrijski obrati“ industrijske obrate, ki so že ustanovljeni na datum notifikacije te direktive;

(e) „Novi industrijski obrati“ industrijske obrate, ki so v času notifikacije te direktive v postopku ustanavljanja ali ki se ustanovijo po tem datumu. Širitve obstoječih industrijskih obratov, s katerimi se letno povečajo proizvodne zmogljivosti zadevnih obratov na posamezni lokaciji za 15000 ton ali več, je treba obravnavati kot nove industrijske obrate.

⎢ 82/883/EGS

Člen 1

Ta direktiva določa v skladu s členom 7(3) Direktive 78/176/EGS postopke za nadzor in spremljanje stanja učinkov na okolje ob upoštevanju fizikalnih, kemijskih, bioloških in ekoloških vidikov izpuščanja, odmetavanja, skladiščenja, odlaganja ali injektiranja v tla odpadkov iz industrije titanovega dioksida.

Člen 2

Za namene te direktive pomeni izraz:

- „prizadete prvine okolja“ vodo, zemeljsko površje in podzemeljske plasti ter zrak, v katerem ali v katerega se izpuščajo, odmetavajo, skladiščijo, odlagajo ali injektirajo odpadki iz industrije titanovega dioksida,

- „mesto vzorčenja“ pomeni mesto odvzema vzorcev.

Člen 3

1. Parametri nadzora in spremljanja stanja iz člena 1 so določeni v prilogah.

2. Kjer je parameter uvrščen v stolpec z „obvezno določitvijo“ v prilogah, je treba vzorčenje in analizo vzorcev izvesti za navedene sestavine okolja.

3. Kjer je parameter uvrščen v stolpec z „neobvezno določitvijo“ v prilogah, lahko države članice izvedejo vzorčenje in analizo vzorcev za navedene sestavine okolja, kolikor se jim zdi to potrebno.

⎢ 92/112/EGS

Člen 1

Ta direktiva v skladu s členom 9(3) Direktive 78/176/EGS določa postopke za usklajevanje programov za zmanjšanje in morebitno odpravo onesnaževanja, ki ga povzročajo obstoječi industrijski obrati, in ima namen izboljšati pogoje konkurence v industriji titanovega dioksida.

Člen 2

1. Za namene te direktive:

(a) pri uporabi sulfatnega postopka pomeni izraz:

- trdni odpadki:

- netopni ostanki rude, ki jih v proizvodnem postopku žveplova(VI) kislina ni razgradila,

- zelena galica, kristalni železov sulfat (FeSO4.7H2O),

- močno kisli odpadki:

- matična lužina, ki nastaja pri fazi filtriranja, ki sledi hidrolizi raztopine titanoil sulfata. Če so te matične lužine pomešane s šibko kislimi odpadki, ki skupaj vsebujejo več kot 0,5 % proste žveplove(VI) kisline in različne težke kovine[9], obravnavamo mešanico lužine in odpadkov skupaj kot močno kisle odpadke,

- obdelani odpadki:

- filtrirne soli, mulji in tekoči odpadki, ki nastajajo pri obdelavi (koncentriranju ali nevtralizaciji) močno kislih odpadkov in vsebujejo različne težke kovine, razen nevtralizirani in filtrirani ali dekantirani odpadki, ki vsebujejo sledove težkih kovin in katerih pH-vrednost je pred razredčenjem večja od 5,5,

- šibko kisli odpadki:

- pralne vode, hladilne vode, kondenzati ter drugi mulji in tekoči odpadki, razen odpadkov, zajetih v zgornjih opredelitvah, ki vsebujejo 0,5 % ali manj proste žveplove(VI) kisline,

- nevtralizirani odpadki:

- vsaka tekočina, katere pH-vrednost je večja od 5,5, ki vsebuje le sledove težkih kovin in jo pridobimo neposredno s filtracijo ali dekantiranjem mešanice, dobljene iz močno ali šibko kislih odpadkov z nevtralizacijo ter s postopki zmanjševanja vsebnosti težkih kovin,

- prah:

- vse vrste prahu iz proizvodnih obratov, zlasti prah rude in prah pigmenta,

- SOx:

- plinasti žveplov dioksid in trioksid, ki se sproščata na različnih stopnjah proizvodnega postopka in postopkov obdelave odpadkov, vključno s kapljicami kisline,

(b) pri uporabi klorovega procesa pomeni izraz:

- trdni odpadki:

- netopni ostanki rude, ki v proizvodnem postopku niso reagirali s klorom,

- kovinski kloridi in kovinski hidroksidi (filtrirni ostanki), ki kot trdne snovi nastajajo pri proizvodnji titanovega tetraklorida,

- ostanki koksa, ki nastajajo pri proizvodnji titanovega tetraklorida,

- - močno kisli odpadki:

- odpadki, ki vsebujejo več kot 0,5 % proste klorovodikove kisline in različne težke kovine (1),

- obdelani odpadki:

- filtrirne soli, mulji in tekoči odpadki, ki nastajajo pri obdelavi (koncentriranju ali nevtralizaciji) močno kislih odpadkov in vsebujejo različne težke kovine, razen nevtralizirani in filtrirani ali dekantirani odpadki, ki vsebujejo sledove težkih kovin in katerih pH-vrednost je pred razredčenjem večja od 5,5,

- šibko kisli odpadki:

- pralne vode, hladilne vode, kondenzati ter drugi mulji in tekoči odpadki, razen odpadkov, zajetih v zgornje opredelitve, ki vsebujejo 0,5 % ali manj proste klorovodikove kisline,

- nevtralizirani odpadki:

- vsaka tekočina, katere pH-vrednost je večja od 5,5, ki vsebuje le sledove težkih kovin in jo pridobimo neposredno s filtracijo ali dekantiranjem mešanice, dobljene iz močno ali šibko kislih odpadkov z nevtralizacijo ter s postopki zmanjševanja vsebnosti težkih kovin,

- prah:

- vse vrste prahu iz proizvodnih obratov, zlasti prah rude, prah pigmenta in koksov prah,

- klor:

- plinasti klor, ki se sprošča v različnih stopnjah proizvodnih postopkov,

(c) pri uporabi sulfatnega ali klorovega postopka pomeni izraz:

- odmetavanje:

- vsako namerno odstranjevanje snovi in materialov v celinske površinske vode, notranje morske vode, teritorialno morje ali na odprto morje z ladij ali zrakoplovov[11].

2. Izrazi, ki so opredeljeni v Direktivi 78/176/EGS, imajo za namene te direktive enak pomen.

⎢ 92/112/EGS (prilagojeno)

Člen 624

√ Prepoved odstranjevanja odpadkov Õ

Države članice √ prepovedo odlaganje Õ sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi prepoved odvajanja √ naslednjih Õ odpadkov v √ katero koli vodno telo, Õ celinske površinske vode, notranje morske vode, teritorialno morje in odprto morje √ ali ocean Õ :

(1a) glede trdnih odpadkov, močno kislih odpadkov in obdelanih odpadkov, ki nastajajo v obstoječih industrijskih obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek:

-za vse zgoraj navedene vode do 15. junija 1993;

(b) glede trdnih odpadkov in močno kislih odpadkov, ki nastajajo v obstoječih industrijskih obratih, ki uporabljajo klorov postopek:

- za vse zgoraj navedene vode do 15. junija 1993.

ê 92/112/EGS člen 2(1)a (prilagojeno)

(2) matičnea lužinea, ki nastaja pri fazi filtriranja, ki sledi hidrolizi raztopine titanoil sulfata √ pri obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek Õ ,. Če so te matične lužine pomešane s šibko √ vključno s Õ kislimi odpadki √ , pomešanimi s temi lužinami, ki vsebujejo več kot 0,5 % proste žveplove kisline in različne težke kovine, vključno s kislimi odpadki Õ , ki skupaj vsebujejo več kot √ so bili razredčeni, tako da vsebujejo Õ 0,5 % √ ali manj Õ proste žveplove (VI) kisline; in različne težke kovine [9], obravnavamo mešanico lužine in odpadkov skupaj kot močno kisle odpadke,

√ (3) odpadki iz obratov, ki uporabljajo kloridov postopek z vsebnostjo več kot 0,5 % proste klorovodikove kisline in različnih težkih kovin, vključno z odpadki, ki so bili razredčeni, tako da vsebujejo 0,5 % ali manj proste žveplove kisline; Õ

(4) filtrirne soli, mulji in tekoči odpadki, ki nastajajo pri obdelavi (koncentriranju ali nevtralizaciji) močno kislih odpadkov √ iz odstavkov (2) in (3) Õ in vsebujejo različne težke kovine, razen nevtralizirani in filtrirani ali dekantirani odpadki, ki vsebujejo sledove težkih kovin in katerih pH-vrednost je pred razredčenjem večja od 5,5.,

⎢ 78/176/EGS

Člen 2

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo takšno ravnanje z odpadki, ki ne ogroža zdravja ljudi in okolja in ki še zlasti:

- ne ogroža voda, zraka, tal, rastlin in živali;

- ne vpliva škodljivo na lepoto krajev ali pokrajine.

Člen 3

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje preprečevanja, recikliranja in predelave odpadkov, pridobivanje surovin in kakršnega koli drugega postopka za ponovno uporabo odpadkov.

Člen 4

1. Izpuščanje, odmetavanje, skladiščenje, odlaganje in injektiranje odpadkov je prepovedano, razen če ni bilo izdano predhodno dovoljenje pristojnega organa države članice, na katere ozemlju se odpadki proizvajajo. Predhodno dovoljenje mora izdati tudi pristojni organ države članice,

- na katere ozemlju se odpadki izpuščajo, skladiščijo, odlagajo ali injektirajo;

- s katere ozemlja se odpadki izpuščajo ali odmetavajo.

2. Dovoljenje se lahko izda samo za omejeno trajanje. Mogoče ga je obnoviti.

Člen 5

Pri izpuščanju ali odmetavanju lahko pristojni organi v skladu s členom 2 in na podlagi podatkov, predloženih v skladu s Prilogo I, izdajo dovoljenje, navedeno v členu 4, pod pogojem, da:

(a) ni mogoče zagotoviti primernejšega ravnanja z odpadki;

(b) ocena, ki se izvede na podlagi razpoložljivega znanstvenega in tehničnega znanja, pokaže, da ni pričakovati nobenih kratkoročnih ne kasnejših škodljivih vplivov na vodno okolje;

(c) ne bo škodljivih vplivov na čolnarjenje, ribarjenje, rekreativne aktivnosti, izkoriščanje surovin, pridobivanje soli, ribogojstvo in gojenje školjk, na območja posebnega znanstvenega pomena ali na druge upravičene rabe zadevnih voda.

Člen 6

Pri skladiščenju, odlaganju ali injektiranju lahko pristojni organ v skladu s členom 2 in na podlagi podatkov, predloženih v skladu s Prilogo I, izdajo dovoljenje, navedeno v členu 4, pod pogojem, da:

(a) ni mogoče zagotoviti primernejšega ravnanja z odpadki;

(b) da ocena, ki se izvede na podlagi razpoložljivega znanstvenega in tehničnega znanja pokaže, da ni pričakovati nobenih kratkoročnih ne kasnejših škodljivih vplivov na podzemne vode, tla ali zrak;

(c) ne bo škodljivih vplivov na rekreativne aktivnosti, izkoriščanje surovin, na rastline in živali, na območja posebnega znanstvenega pomena ali na druge upravičene rabe zadevnega okolja.

⎢ 92/112/EGS (prilagojeno)

Člen 3

Odmetavanje kakršnihkoli trdnih odpadkov, močno kislih odpadkov, obdelanih odpadkov, šibko kislih odpadkov ali nevtraliziranih odpadkov, navedenih v členu 2, je z učinkom od 15. junija 1993 prepovedano.

Člen 5

Državam članicam, ki imajo v zvezi z začetki uporabe, navedenimi v členu 4, resne tehnične in ekonomske težave, lahko Komisija odobri podaljšanje roka, pod pogojem, da do 15. junija 1993 predložijo program za učinkovito zmanjšanje odvajanja teh odpadkov Posledica tega programa mora biti dokončna prepoved odvajanja teh odpadkov do 30. junija 1993.

Komisijo je treba najpozneje v treh mesecih od sprejetja te direktive obvestiti o vsakem takem primeru ter se z njo o tem posvetovati. Komisija mora obvestiti ostale države članice.

Člen 11

Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da je za vse odpadke industrije titanovega dioksida, zlasti odpadke, za katere velja prepoved odvajanja ali odmetavanja v vodo ali emisij snovi v zrak:

-preprečeno njihovo nastajanje ali, kjer je to tehnično ali ekonomsko izvedljivo, da so ponovno uporabljeni,

- so ponovno uporabljeni ali odstranjeni, ne da bi ogrožali človekovo zdravje ali škodovali okolju.

Isto velja za odpadne snovi, ki nastajajo pri ponovni uporabi ali obdelavi zgoraj navedenih odpadkov.

⎢ 92/112/EGS (prilagojeno)

Člen 636

√ Nadzor emisij v vodo Õ

√ 1. Emisije iz obratov v vodo ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 1 Priloge VIII. Õ

Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se odvajanje odpadkov zmanjša v skladu z naslednjimi določbami:

(a) pri obstoječih industrijskih obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek:

- se mora odvajanje šibko kislih in nevtraliziranih odpadkov do 31. decembra 1993 v vse vode zmanjšati na vrednost, ki ne presega 800 kg celotnega sulfata na tono proizvedenega titanovega dioksida (to so ioni SO4 iz proste žveplove(VI) kisline in kovinskih sulfatov);

(b) pri obstoječih industrijskih obratih, ki uporabljajo klorov postopek:

- se mora odvajanje šibko kislih odpadkov, obdelanih odpadkov in nevtraliziranih odpadkov do 15. junija 1993 v vse vode zmanjšati na naslednje vrednosti celotnega klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida (to so ioni Cl- v prosti klorovodikovi kislini in v kovinskih kloridih):

- 130 kg pri uporabi naravnega rutila,

- 228 kg pri uporabi sintetičnega rutila,

- 450 kg pri uporabi žlindre.

Če obrat uporablja več kot eno od navedenih vrst rude, veljajo vrednosti, ki so sorazmerne uporabljenim količinam posamezne rude.

Člen 7

Razen v primeru celinskih površinskih voda lahko države članice preložijo rok, naveden v točki (a) člena 6, najpozneje do 31. decembra 1994, če to zahtevajo resne tehnično-ekonomske težave in pod pogojem, da do 15. junija 1993 predložijo Komisiji program učinkovitega zmanjšanja odvajanja teh odpadkov. Ta program mora omogočati doseganje naslednjih mejnih vrednosti na tono proizvedenega titanovega dioksida do postavljenih rokov:

- šibko kisli odpadki in nevtralizirani odpadki: 1 200 kg - 15. junij 1993,

- šibko kisli odpadki in nevtralizirani odpadki: 800 kg - 31. december 1994.

Komisijo je treba najpozneje v treh mesecih od sprejetja te direktive obvestiti o primerih, o katerih se je treba z njo posvetovati. Komisija mora obvestiti ostale države članice.

Člen 8

1. Države članice se lahko glede zahteve iz člena 6 odločijo za uporabo ciljev kakovosti, skupaj z ustreznimi mejnimi vrednostmi, kar izvedejo tako, da so vplivi na zaščito okolja in na preprečevanje izkrivljanj konkurence enakovredni učinkom mejnih vrednosti, ki jih predpisuje ta direktiva.

2. Če se država članica odloči za uporabo ciljev kakovosti, mora Komisiji predložiti program[12], v katerem prikaže, da ukrepi glede varovanja okolja in preprečevanja izkrivljanj konkurence dosega enakovredne učinke kot mejne vrednosti, in sicer do rokov, ko se v skladu s členom 6 začnejo te mejne vrednosti uporabljati.

Ta program je treba Komisiji predložiti najmanj šest mesecev, preden namerava država članica uvesti cilje kakovosti.

Komisija program oceni v skladu s postopki, določenimi v členu 10 Direktive 78/176/EGS.

Komisija mora obvestiti ostale države članice.

⎢ 78/176/EGS (prilagojeno)

Člen 8

2.1. Pristojni organ zZadevne države članice sprejmejo √ potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se preskusi akutne toksičnosti izvajajo v skladu s točko 1 dela 2 Priloge VIII in da so rezultati teh testov skladni z vrednostmi iz točke 2 dela 2 Priloge VIII. Õ v naslednjih primerih vse potrebne ukrepe, da pomaga odpraviti, in če je potrebno, zahteva ukinitev izpuščanja, odmetavanja, skladiščenja, odlaganja ali injektiranja odpadkov,:

(a) če rezultati spremljanja stanja, predvidenega v skladu s Prilogo II (A) (1), pokažejo, da pogoji za predhodno dovoljenje, navedeno v členih 4, 5 in 6, niso bili izpolnjeni, ali

(b) če rezultati preskusov akutne strupenosti, navedenih v Prilogi II (A) (2), pokažejo, da so bile tam določne mejne vrednosti prekoračene, ali

ê 82/883/EGS člen 12 (prilagojeno)

(c) če rezultati spremljanja stanja, ki so ga države članice dolžne izvesti, v zadevnem okolju razkrijejo poslabšanje na preučevanem področju ali

⎢ 78/176/EGS (prilagojeno)

(d) če izpuščanje ali odmetavanje škodljivo vpliva na čolnarjenje, ribarjenje, rekreativne aktivnosti, izkoriščanje surovin, pridobivanje soli, ribogojstvo in gojenje školjk, na območja posebnega znanstvenega pomena ali na druge upravičene rabe zadevnih voda, ali

(e) če skladiščenje, odlaganje ali injektiranje škodljivo vpliva na rekreativne aktivnosti, izkoriščanje surovin, na rastline in živali, na območja posebnega znanstvenega pomena ali na druge upravičene rabe zadevnega okolja.

2. Če je vpletenih več držav članic, je treba ukrepe sprejeti po posvetovanju.

⎢ 78/176/EGS

è1 83/29/EGS člen 1

Člen 9

1. Države članice sestavijo programe za postopno zmanjšanje in končno odpravo onesnaževanja, ki ga povzročajo odpadki obstoječih industrijskih obratov.

2. Programi, navedeni v odstavku 1, določijo splošne cilje za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzročajo tekoči, trdni odpadki in odpadni plini, ki jih je treba doseči najpozneje do 1. julija 1987. Programi morajo vsebovati tudi srednjeročne cilje. Poleg tega morajo vsebovati tudi podatke o stanju zadevnega okolja, o ukrepih za zmanjšanje onesnaževanja in o metodah obdelave odpadkov, ki nastanejo pri proizvodnih postopkih.

3. è1 Najpozneje do 1. julija 1980 se programi iz odstavka 1 pošljejo Komisiji, ki bo pred 15. marcem 1983 Svetu predložila ustrezne predloge ⎜ za uskladitev teh programov glede zmanjšanja in dokončne ukinitve onesnaževanja ter glede izboljšanja pogojev konkurence v industriji titanovega dioksida. Svet odloči o predlogih v šestih mesecih po objavi mnenj Evropskega parlamenta in Ekonomsko-socialnega odbora v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

4. Države članice začnejo izvajati program najkasneje 1. januarja 1982.

Člen 10

1. Programi, navedeni v členu 9(1), morajo zajemati vse obstoječe industrijske obrate in določiti ukrepe, ki jih je treba sprejeti za vsakega od teh obratov.

2. Kjer v posebnih okoliščinah država članica pri kakem posameznem obratu meni, da niso potrebni dodatni ukrepi za izpolnitev zahtev te direktive, mora v šestih mesecih od notifikacije te direktive priskrbeti Komisiji dokaz, na podlagi katerega je prišla do takšnega zaključka.

3. Po neodvisnem preverjanju teh dokazov lahko Komisija soglaša z mnenjem države članice, da ni treba sprejemati dodatnih ukrepov glede zadevnega obrata. Komisija mora dati svoje soglasje skupaj z navedbo razlogov v šestih mesecih.

4. Če Komisija ni istega mnenja kot država članica, je treba dodatne ukrepe glede posameznega obrata vključiti v program zadevne države članice.

5. Če Komisija soglaša, je treba njeno soglasje redno pregledovati zaradi rezultatov spremljanja stanja, ki je bilo opravljeno v skladu s to direktivo, in zaradi kakršne koli pomembne spremembe v proizvodnih postopkih ali v ciljih okoljske politike.

Člen 11

Novi industrijski obrati morajo pri pristojnih organih držav članic, na katere ozemlju predlagajo gradnjo obrata, vložiti vlogo za predhodno dovoljenje. Taka dovoljenja lahko izdajo šele po opravljenih postopkih presoje vplivov na okolje. Izdati jih smejo le podjetjem, ki se zavežejo, da bodo uporabljala samo takšne razpoložljive materiale, postopke in tehnologije na trgu, ki najmanj škodljivo vplivajo na okolje.

Člen 12

Države članice lahko sprejmejo tudi strožje predpise od predpisov te direktive.

⎢ 92/112/EGS (prilagojeno)

Člen 649

√ Preprečevanje in nadzor emisij v zrak Õ

1.(iii) države članice morajo zahtevati namestitev naprav za preprečevanje eEmisije kapljic kisline √ iz obratov se preprečijo. Õ ;

√ 2. Emisije iz obratov v zrak ne presegajo mejnih vrednosti emisij iz dela 3 Priloge VIII. Õ

Člen 10

Države članice morajo vrednosti in zmanjšanja, navedena v členih 6, 8 in 9, nadzirati ob upoštevanju dejanske proizvodnje vsakega obrata.

⎢ 78/176/EGS (prilagojeno)

Člen 765

√ Spremljanje emisij in okolja Õ

1. Ne glede na metodo in obseg obdelave zadevnih odpadkov mora njihovo izpuščanje, odmetavanje, skladiščenje, odlaganje in injektiranje spremljati spremljanje stanja odpadkov, navedeno v Prilogi II, in spremljanje stanja zadevnega okolja, in sicer ob upoštevanju fizikalne, kemijske, biološke in ekološke vidike.

2. Spremljanje stanja mora redno izvajati eden ali več organov, ki jih določi država članica, katere pristojni organi so izdajali dovoljenje po členu 4. Pri čezmejnem onesnaževanju med državami članicami organ skupaj imenujeta zadevni državi članici.

3. V enem letu od notifikacije te direktive mora Komisija predložiti Svetu predlog postopkov nadziranja in spremljanja stanja zadevnega okolja. Svet v zvezi s tem predlogom odloči v šestih mesecih od objave mnenj Evropskega parlamenta in Ekonomsko-socialnega odbora v Uradnem listu Evropskih skupnosti .

√ 1. Države članice zagotovijo spremljanje emisij v vodo, da se pristojnemu organu omogoči, da lahko preveri skladnost s pogoji iz dovoljenja in členom 63. Õ

√ 2. Države članice zagotovijo spremljanje emisij v zrak, da se pristojnemu organu omogoči, da lahko preveri skladnost s pogoji iz dovoljenja in členom 64. Õ

∫novo

Tako spremljanje obsega vsaj spremljanje emisij, kot ga določa del 5 Priloge VII.

⎢ 82/883/EGS (prilagojeno)

Člen 4

31. Države članice √ zagotovijo Õ morajo izvesti nadzor in spremljanje stanja prizadetih prvin okolja √ okolja, prizadetega zaradi izpustov odpadkov iz obratov, ki proizvajajo titanov dioksid, v vodo v skladu z delom 4 Priloge VIII. Õ ter sosednjih območij, za katere se predvideva, da niso onesnažena, pri čemer je treba še posebej upoštevati lokalne okoljske dejavnike in način odstranjevanja, tj. ali gre za občasno ali nenehno odstranjevanje.

2. Razen če ni drugače določeno v prilogah, države članice za posamezne primere določijo natančna mesta, na katerih je treba vzorčevati, njihovo oddaljenost od najbližje točke odstranjevanja in globino ali višino, pri katerih je treba vzorčevati.

Vzorce je treba jemati na istem kraju in v isti globini ter pod enakimi pogoji v teku zaporednega vzorčenja, na primer ko gre za plimo in oseko voda, je treba ob plimi ob istem času določati koeficient plimovanja.

3. Za spremljanje stanja in nadzorni pregled prizadetih prvin okolja države članice določijo pogostnost vzorčenja in izvajanje analiz vzorcev za vsak parameter, ki je naveden v prilogah.

Ko gre za parametre z obvezno določitvijo, pogostnost vzorčenja in izvajanja analiz ne sme biti manjša od minimalnih pogostnosti, navedenih v prilogah. Vendar pa takoj, ko so obnašanje, usoda in učinki odpadkov kolikor mogoče določeni in če ni pomembnega poslabšanja kakovosti okolja, lahko države članice predpišejo pogostnost vzorčenja in izvajanja njihovih analiz, ki je pod to pogostnostjo. Če bi posledično prišlo do kakršnega koli poslabšanja kakovosti okolja zaradi odpadkov ali zaradi kakršne koli spremembe pri odstranjevanju, morajo države članice ponoviti vzorčenje in izvedbo svoje analize, in sicer z nič manjšo pogostnostjo, kot je navedena v prilogah. Če se državi članici zdi nujno ali priporočljivo, lahko razlikuje med posameznimi parametri, pri čemer mora uporabiti ta pododstavek pri parametrih, pri katerih ni bilo ugotovljeno kakršno koli poslabšanje kakovosti okolja.

4. Za spremljanje stanja in nadziranje ustreznega sosednjega območja, za katerega se predvideva, da ni prizadeto, morajo pogoje glede pogostnosti vzorčenja in izvajanja analiz oceniti države članice. Kadar država članica meni, da takšnega sosednjega območja ni mogoče opredeliti, mora o tem obvestiti Komisijo.

∫novo

4. Spremljanje se izvaja v skladu s standardi CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO, nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

⎢ 82/883/EGS (prilagojeno)

Člen 5

1. Referenčne merilne metode za določanje vrednosti parametrov so navedene v prilogah. Laboratoriji, ki uporabljajo druge metode, morajo zagotoviti, da so dobljeni rezultati primerljivi.

2. Posode, ki se uporabljajo za prenašanje vzorcev, sredstva ali metode, ki se uporabljajo za ohranjanje dela vzorca, namenjenega za analizo enega ali več parametrov, prevoz in shranjevanje vzorcev ter njihova priprava za analizo morajo biti taki, da ne vplivajo bistveno na rezultate analize.

Člen 6

Za nadzor in spremljanje stanja prizadetih prvin okolja lahko države članice kadarkoli predpišejo še druge parametre, poleg tistih, ki jih določa ta direktiva.

⎢ 78/176/EGS

Člen 13

1. Za namene te direktive morajo države članice predložiti Komisiji vse potrebne informacije o:

- dovoljenjih, izdanih po členih 4, 5 in 6;

- rezultatih spremljanja stanja zadevnega okolja, opravljenega po členu 7;

- ukrepih, sprejetih po členu 8.

Komisiji morajo predložiti tudi splošne informacije, ki se nanašajo na materiale, postopke in tehnologije in ki so jih pridobili po členu 11.

2. Podatki, pridobljeni kot rezultat uporabe tega člena, se lahko uporabljajo samo za namene te direktive.

3. Komisija in pristojni organi držav članic, njihovi uradniki in drugi uslužbenci ne smejo razkrivati informacij, pridobljenih po tej direktivi, ter informacij, ki spadajo v obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

4. Odstavka 2 in 3 ne nasprotujeta objavi splošnih informacij ali študij, ki ne vsebujejo podatkov v zvezi s posameznimi podjetji ali združenji podjetij.

Člen 14

ê 91/692/EGS člen 2(1) in Priloga I.b

Države članice vsaka tri leta pošljejo Komisiji informacije o izvajanju te direktive v obliki področnega poročila, ki zajema tudi druge ustrezne direktive Skupnosti To poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predlogov, ki jo pripravi Komisija v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 6 Direktive 91/692/EGS[54]. Vprašalnik ali predlogi se pošljejo državam članicam šest mesecev pred začetkom obdobja, ki ga zajema poročilo. Poročilo se pošlje Komisiji v devetih mesecih po koncu triletnega obdobja, ki je zajeto v poročilu.

Prvo poročilo zajema obdobje od leta 1994 do vključno leta 1996.

Komisija objavi poročilo Skupnosti o izvajanju direktive v devetih mesecih po prejemu poročil držav članic.

⎢ 82/883/EGS

Člen 7

1. Poročilo, ki ga morajo države članice posredovati Komisiji po členu 14 Direktive 78/176/EGS, vsebuje podrobnosti o postopkih nadziranja in spremljanja, ki jih izvajajo organi, imenovani v skladu s členom 7(2) Direktive. Navedene podrobnosti glede na vsako prizadeto okolje vključujejo naslednje podatke:

- opis mesta vzorčenja, vključno z njegovimi stalnimi lastnostmi, ki so lahko kodirane, ter druge upravne in zemljepisne podatke. Ta opis je treba predložiti samo enkrat, ob določitvi mesta vzorčenja,

- opis uporabljenih metod vzorčenja,

- rezultate meritev parametrov, katerih določitev je obvezna, pa tudi tistih parametrov, katerih določitev ni obvezna, vendar se zdi državam članicam to koristno,

- metode uporabljenih meritev in analiz, in kjer je potrebno, tudi njihove meje občutljivosti, pravilnosti in natančnosti,

- spremembe, sprejete v skladu s členom 4(3), glede pogostnosti vzorčenja in opravljanja analiz.

2. Prvi sklop podatkov je treba sporočiti v skladu z odstavkom 1 in mora vsebovati podatke, zbrane v tretjem letu po notifikaciji te direktive.

3. Komisija ob predhodnem soglasju zadevne države članice objavi povzetek podatkov, ki so ji bili posredovani.

4. Komisija oceni učinkovitost postopka za nadzor in spremljanje stanja prizadetih prvin okolja, nato pa – najpozneje šest let po notifikaciji te direktive – Svetu predloži morebitne predloge za izboljšanje tega postopka, tako da bi po potrebi uskladili metode, vključno z mejami občutljivosti, pravilnosti in natančnosti ter metodami vzorčenja.

Člen 8

Države članice lahko odstopajo od te direktive v primeru poplav ali naravnih nesreč ali ko gre za izjemne vremenske razmere.

Člen 9

Potrebne spremembe za prilagoditev vsebin prilog o:

parametrih, navedenih v stolpcu z „neobvezno določitvijo“,

referenčnih merilnih metodah

znanstvenemu in tehničnemu napredku se bodo sprejele po postopku iz člena 11.

Člen 13

Kadar zmanjševanje nastajanja odpadkov zahteva, da morajo v skladu s členom 4(1) Direktive 78/176/EGS pristojni organi več kot ene države članice izdati predhodno dovoljenje, se morajo vpletene države članice med seboj posvetovati o vsebini in izvajanju programa spremljanja stanja.

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

Poglavje VII

√ Odbor, prehodne in končne določbe Õ

∫novo

Člen 66

Pristojni organi

Države članice določijo pristojne organe in telesa, odgovorne za izpolnjevanje obveznosti iz te direktive.

Člen 67

Poročanje držav članic

1. Države članice zagotovijo, da so Komisiji na voljo podatki o izvajanju te Direktive, reprezentativni podatki o emisijah in drugih učinkih na okolje, podatki o mejnih vrednostih emisij ter o uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij v skladu s členoma 15 in 16.

Države članice razvijejo in redno nadgrajujejo nacionalne informacijske sisteme, da omogočijo dostop do informacij iz prvega pododstavka v elektronski obliki.

2. Komisija določi vrsto in obliko informacij, ki jih dajo na voljo države članice v skladu z odstavkom 1.

Ti ukrepi, ki so namenjeni spremembam nebistvenih določb te direktive s tem, da jo dopolnjujejo, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

3. V treh letih po datumu iz člena 71(1) in zatem vsaka tri leta Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive na podlagi informacij iz odstavka 1, po potrebi pa poročilu priloži zakonodajni predlog.

Člen 68

Spremembe prilog

Na podlagi najboljših razpoložljivih tehnologij bo Komisija dela 3 in 4 Priloge V, dele 1, 2, 6, 7 in 8 Priloge VI, dele 1, 5, 6, 7 in 8 Priloge VII ter dele 2 in 4 Priloge VIII prilagodila znanstvenemu in tehničnemu napredku.

Navedeni ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 69(2).

⎢ 82/883/EGS

Člen 10

1. Ustanovi odbor za prilagajanje tehničnemu napredku (v nadaljevanju „odbor“), ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in kateremu predseduje predstavnik Komisije.

ê 807/2003 člen 3 in Priloga III.34

Člen 11

1. Komisiji pomaga Odbor za prilagajanje tehničnemu napredku.

ê 1882/2003 člen 3 in Priloga III.61

Člen 1969

Postopek oOdbora

ê 1882/2003 člen 1 in Priloga I.17 ter člen 3 in Priloga III.61

1. Komisiji pomaga odbor.

⎢ 2000/76/ES

Člen 17

Regulatorni odbor

1. Komisiji pomaga regulatorni odbor.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

ê 807/2003 člen 3 in Priloga III.34

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES[55].

ê 1882/2003 člen 1 in Priloga I.17 ter člen 3 in Priloga III.61

2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES[56], ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

ê 807/2003 člen 3 in Priloga III.34, 1882/2003 člen 3 in Priloga III.61, 2000/76/ES člen 17

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

ê 807/2003 člen 3 in Priloga III.34, 1882/2003 člen 1 in Priloga I.17 ter člen 3 in Priloga III.61

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

ê 2000/76/ES člen 17

3. Odbor sprejme svoj poslovnik.

∫novo

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljajo členi 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

ê 1999/13/ES člen 14 (prilagojeno)

Člen 14

Kazni

Države članice predpišejo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice uradno sporočijo te predpise Komisiji najpozneje do datuma iz člena 15. Čim prej ji uradno sporočijo tudi vse naknadne spremembe teh predpisov.

⎢ 2000/76/ES (prilagojeno)

Člen 19

Sankcije

Države članice določijo sankcije, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Tako predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice najpozneje do 28. decembra 2002 sporočijo Komisiji te predpise in ji takoj sporočijo kakršne koli njihove poznejše spremembe.

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

Člen 16

Države članice določijo sankcije za kršitve določb nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Tako predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

∫novo

Člen 70

Kazni

Države članice določijo kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive. Tako predvidene sankcije morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo uradno obvestijo o teh določbah najkasneje do [dan/mesec/leto (npr. 1. januar 2011)], prav tako jo takoj uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah, ki imajo vpliv na te določbe.

⎢

Člen 71

Prenos

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s členi 2, 3(4), 3(14)–(18), 4(2), 5, 6, 8(1), 9(2)(b), 12(8), 13(1)(e), 14, 15(1)(d), 15(3)–(5), 16(2)–(5), 17, 18 (2)–(4), 22(2)–(3), 22(4)(b) in (d), 23, 24, 25, 26 (1)(d), 26(2), 26(3)(c)–(g), 29(a)–(b), 30, 32, 33(3), 35(2)–(4), 36, 37(2), 43(5), 65(2), 65(4), 66–67 in 70 ter točkami 1.1, 2.5(c), 3.5, 4.7, 5.2, 5.3, 6.1(c), 6.4(b), 6.6, 6.9, 6.10 Priloge I, točko 1(b) Priloge IV, deli 1–4 Priloge V, točko (b) dela 1, točkami 2.2, 3.1 in 3.2 dela 4, točkama 2.5 in 2.6 dela 6 Priloge VI, točko 3 dela 7 Priloge VII, točkama 1 in 2(c) dela 1 in točkama 2–3 dela 3 Priloge VIII, najpozneje do [dan/mesec/leto (npr. 30. junija 2012, tj. leto in pol po začetku veljavnosti)]. Komisiji takoj sporočijo besedilo navedenih predpisov ter korelacijsko tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Navedene predpise uporabljajo od [dan/mesec/leto (npr. 30. junija 2012, tj. leto in pol po začetku veljavnosti)]. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 72

Razveljavitev

1. Direktive 78/176/EGS, 82/883/EGS, 92/112/EGS, 96/61/ES, 1999/13/ES in 2000/76/ES, kakor so bile spremenjene z akti, navedenimi v delu A Priloge IX, so z [dan/mesec/leto (npr. 1. januarjem 2014, tj. tri leta po začetku veljavnosti)] razveljavljene, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge IX.

2. Direktiva 2001/80/ES, kakor je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge IX, je s 1. januarjem 2016 razveljavljena, brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos direktiv v nacionalno pravo in začetka njihove uporabe, ki so določeni v delu B Priloge IX.

3. Sklicevanja na razveljavljene direktive se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge X.

∫novo

Člen 73

Prehodne določbe

1. V zvezi z obrati iz Priloge I iz točk 1.2, 1.3, 1.4, 2.1 do 2.4, točk (a) in (b) točke 2.5, točk 2.6, 3, 4.1 do 4.6, 5.1, 5.2, točk (a) in (b) točke 5.3, točke 5.4, točk (a) in (b) točke 6.1, točk 6.2 do 6.5, točk (b) in (c) točke 6.6, točk 6.7 in 6.8, obrati iz točke 1.1 z vhodno toplotno močjo 50 MW ali več ter obrati iz točke (a) točke 6.6 z več kot 40 000 mesti za perutnino, ki obratujejo ali imajo dovoljenje ali so predložili popolno vlogo za pridobitev dovoljenja pred datumom iz člena 71(1), če ti obrati začnejo obratovati najkasneje eno leto po tem datumu, države članice od [dan/mesec/leto (npr. 1. januarja 2014, tj. 3 leta po začetku veljavnosti) izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

2. V zvezi z obrati iz Priloge I iz točke (c) točke 2.5, točk (c), (d) in (e) točke 5.3, točke (c) točke 6.1, točk 6.9 in 6.10, obrati iz točke 1.1 z vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW ter obrati iz točke (a) točke 6.6 z manj kot 40 000 mesti za perutnino, ki obratujejo pred datumom iz člena 71(1), države članice od [dan/mesec/leto (npr. 1. julija 2015, tj. 4,5 let po začetku veljavnosti) izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

3. V zvezi s kurilnimi napravami iz poglavja III države članice od 1. januarja 2016 izvajajo zakone in druge predpise, sprejete v skladu s členom 71(1).

4. V zvezi s kurilnimi napravami, v katerih se sosežigajo odpadki, se do 31. decembra 2015 uporablja točka 3.1 dela 4 Priloge VI.

Vendar se od 1. januarja 2016 v zvezi s temi napravami uporablja točka 3.2 dela 4 Priloge VI.

⎢

Člen 74

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije .

Člen 75

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju, […]

Za Evropski parlament Za Svet

Predsednik Predsednik

[…] […]

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

PRILOGA I

Vrste industrijskih dejavnosti po členu 1 11

1. Ta direktiva se ne uporablja za obrate ali dele obratov, ki se uporabljajo za raziskave, razvoj in preskušanje novih izdelkov in procesov.

2. V nadaljevanju navedene pragovne vrednosti se v splošnem nanašajo na proizvodne zmogljivosti ali obseg proizvodnje. Če √ se Õ en upravljavec v istem obratu ali na istem kraju opravlja več dejavnosti, zajetih v istem podnaslovu √ isti točki Õ , se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo.

∫novo

Kurilne naprave z vhodno toplotno močjo manj kot 3 MW niso vključene v izračun skupne vhodne toplotne moči obratov iz točke 1.1.

Kurilne naprave z vhodno toplotno močjo manj kot 50 MW, ki ne obratujejo več kot 350 ur letno, niso vključene v izračun skupne vhodne toplotne moči obratov iz točke 1.1.

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

?novo

1. Energetika

1.1 Kurilne naprave √ Izgorevanje goriv v napravah Õ z s √ skupno Õ nazivno vhodno toplotno močjo nad 50 MW (1) ð 20 MW ali več ï

1.2. √ Rafiniranje Õ Rafinerije nafte in plina

1.3. √ Proizvodnja koksa Õ Koksarne

1.4. Obrati za uUplinjanje √ ali Õ in utekočinjanje √ goriv Õ premoga

2. Proizvodnja in predelava kovin

2.1. Obrati za pPraženje ali sintranje kovinskih rud (vključno s sulfidnimi rudami)

2.2. Obrati za pProizvodnjao surovega železa ali jekla (primarno in sekundarno taljenje), vključno z neprekinjenim litjem, z zmogljivostjo nad 2,5 tone na uro

2.3. Obrati za pPredelavao železa in jekla:

(a) √ obratovanje Õobratovi za vroče valjanje z zmogljivostjo nad 20 ton surovega jekla na uro;

(b) √ obratovanje Õ kovačnice s kladivi, katerih energija je večja od 50 kilojoulov na kladivo in v katerih uporabljena toplotna moč presega 20 MW;

(c) nanašanje zaščitnih prevlek iz staljenih kovin z vložkom nad 2 toni surovega jekla na uro.

2.4. √ Obratovanje Õ Llivarne železa in jekla s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton √ dobrih odlitkov Õ na dan

2.5. √ Predelava barvnih kovin: Õ Obrati

(a) proizvodnjao surovih barvnih kovin iz rude, koncentratov ali sekundarnih surovin z metalurškimi, kemijskimi ali elektrolitskimi postopki;

(b) za taljenje in legiranje barvnih kovin, vključno z izrabljenimi izdelki za predelavo (rafinacija, litje, itn.), s talilno zmogljivostjo nad 4 tone na dan za svinec in kadmij ali 20 ton na dan za vse druge kovine √ , razen obratovanja livarn; Õ

∫novo

(c) obratovanje livarn barvnih kovin, ki ulivajo kovinske izdelke, s proizvodno zmogljivostjo dobrih odlitkov nad 2,4 tone na dan za svinec in kadmij ali 12 ton na dan za vse druge kovine.

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

?novo

2.6. Obrati za pPovršinskao obdelavao kovin √ ali Õ in plastičnih mas z uporabo elektrolitskih ali kemičnih postopkov v kadeh s prostornino nad 30 m3

3. Nekovinska industrija

3.1. Obrati za pProizvodnjao cementnega klinkerja v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 500 ton na dan ali apna v rotacijskih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan ali v drugih pečeh s proizvodno zmogljivostjo nad 50 ton na dan

3.2. Obrati za pProizvodnjao azbesta √ ali Õ in izdelavao azbestnih izdelkov

3.3. Obrati za pProizvodnjao stekla, vključno s steklenimi vlakni, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan

3.4. Obrati za tTaljenje mineralnih snovi, vključno s proizvodnjo mineralnih vlaken, s talilno zmogljivostjo nad 20 ton na dan

3.5. Obrati za iIzdelavao keramičnih izdelkov z žganjem, zlasti strešnikov, opek, ognjevzdržnih opek, ploščic, lončevine ali porcelana, s proizvodno zmogljivostjo nad 75 ton na dan in/ali z zmogljivostjo peči nad 4 m3 in ð ali ï z vložkom v posamezno peč nad 300 kg/m3

4. Kemična industrija

√ Za namene tega oddelka, Õ Pproizvodnja v smislu vrst dejavnosti iz tega oddelka pomeni proizvodnjo na industrijski ravni s kemično ð ali biološko ï predelavo snovi ali skupin snovi, naštetih v oddelkih točkah 4.1. do 4.74.6.

4.1. Kemični obrati za pProizvodnjao osnovnih organskih kemikalij, kot so:

(a) enostavni ogljikovodiki (ciklični ali aciklični, nasičeni ali nenasičeni, alifatski ali aromatski);

(b) ogljikovodiki z vezanim kisikom, kot so alkoholi, aldehidi, ketoni, karboksilne kisline, estri, acetati, etri, peroksidi, epoksi smole;

(c) ogljikovodiki z vezanim žveplom;

(d) ogljikovodiki z vezanim dušikom, kot so amini, amidi, dušikove, nitro- ali nitratne spojine, nitrili, cianati, izocianati;

(e) ogljikovodiki z vezanim fosforjem;

(f) halogenirani ogljikovodiki;

(g) organokovinske spojine;

(h) osnovne plastične mase (polimeri, sintetična vlakna in vlakna na osnovi celuloze);

(i) sintetične gume;

(j) barve in pigmenti;

(k) površinsko aktivne snovi.

4.2. Kemični obrati za pProizvodnjao osnovnih anorganskih kemikalij, kot so:

(a) plini, kot so amoniak, klor ali vodikov klorid, fluor ali vodikov fluorid, ogljikovi oksidi, žveplove spojine, dušikovi oksidi, vodik, žveplov dioksid, karbonilklorid;

(b) kisline, kot so kromova kislina, fluorovodikova kislina, fosforjeva kislina, dušikova kislina, klorovodikova kislina, žveplova kislina, oleum, žveplasta kislina;

(c) lugi, kot so amonijev hidroksid, kalijev hidroksid, natrijev hidroksid;

(d) soli, kot so amonijev klorid, kalijev klorat, kalijev karbonat, natrijev karbonat, perborat, srebrov nitrat;

(e) nekovine, kovinski oksidi ali druge anorganske spojine, kot so kalcijev karbid, silicij in silicijev karbid.

4.3. Kemični obrati za pProizvodnjao fosfornih, dušikovih in kalijevih gnojil (enostavnih ali sestavljenih)

4.4. Kemični obrati za pProizvodnjao osnovnih sredstev za varstvo rastlin √ ali Õ in biocidov

4.5. Obrati, v katerih se uporabljajo kemični ali biološki postopki za pProizvodnjao osnovnih farmacevtskih izdelkov √ , vključno s polizdelki Õ

4.6. Kemični obrati za pProizvodnjao eksplozivnih snovi

∫novo

4.7. Proizvodnja kemikalij za uporabo kot goriva ali maziva

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

?novo

5. Ravnanje z odpadki

Brez vpliva člena 11 Direktive 75/442/EGS ali člena 3 Direktive Sveta 91/689/EGS z dne 12. decembra 1991 o nevarnih odpadkih (1):

5.1. Obrati za oOdstranjevanje ali predelavao nevarnih odpadkov, kot so določeni v seznamu, navedenem v členu 1(4) Direktive 91/689/EGS, v prilogah II A in II B (postopki R1, R5, R6, R8 in R9) Direktive 75/442/EGS in v Direktivi Sveta 75/439/EGS z dne 16. junija 1975 o odstranjevanju odpadnih olj (2), z zmogljivostjo nad 10 ton na dan √ , ki obsega naslednje dejavnosti: Õ

√ (a) biološko obdelavo;Õ

√ (b) fizikalno-kemijsko obdelavo; Õ

√ (c) sežig in sosežig; ∏

√ (d) mešanje; Õ

√ (e) prepakiranje; Õ

√ (f) skladiščenje z zmogljivostjo več kot 10 ton; Õ

√ (g) glavno uporabo kot gorivo ali drugo sredstvo za proizvodnjo energije; Õ

√ (h) pridobivanje topil/regeneracijo; Õ

√ (i) recikliranje/pridobivanje anorganskih snovi, razen kovin ali kovinskih spojin; Õ

√ (j) regeneracijo kislin ali baz; Õ

√ (k) predelavo sestavin, uporabljenih za zmanjšanje onesnaženosti; Õ

√ (l) predelavo sestavin iz katalizatorjev; Õ

√ (m) ponovno rafiniranje olja ali druge ponovne uporabe olja. Õ

5.2. Obrati za sSežiganje ð nenevarnih ï komunalnih odpadkov, kot so določeni v Direktivi Sveta 89/369/EGS z dne 8. junija 1989 o preprečevanju onesnaževanja zraka iz novih sežigalnic komunalnih odpadkov in Direktivi Sveta 89/429/EGS z dne 21. junija 1989 o zmanjševanju onesnaževanja zraka iz obstoječih sežigalnic komunalnih odpadkov (4), z zmogljivostjo nad 3 tone na uro.

5.3. Obrati za oOdstranjevanje ð ali predelava ï nenevarnih odpadkov, kot so določeni v Prilogi II A Direktive 75/442/EGS pod naslovoma D8 in D9, z zmogljivostjo nad 50 ton na dan √ , ki obsega naslednje dejavnosti: Õ

√ (a) biološko obdelavo;Õ

√ (b) fizikalno-kemijsko obdelavo; Õ

∫novo

(c) predhodna obdelava odpadkov za sosežig;

(d) obdelava žlindre in pepela;

(e) obdelava odpadnih kovin.

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

5.4 Odlagališča odpadkov, ki sprejmejo več kot 10 ton na dan, ali s skupno zmogljivostjo nad 25000 ton, razen odlagališč za inertne odpadke

6. Druge dejavnosti

6.1. Industrijski obrati za pProizvodnjao √ v industrijskih obratih Õ :

(a) papirne kaše iz lesa ali drugih vlaknatih materialov;

(b) papirja √ ali Õ in kartona, s proizvodno zmogljivostjo nad 20 ton na dan;

∫novo

(c) plošč na lesni podlagi, razen vezanega lesa, s proizvodno zmogljivostjo nad 600 m³ na dan.

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

?novo

6.2. Obrati za pPredhodnao obdelavao (postopki, kot so pranje, beljenje, mercerizacija) ali barvanje √ tekstilnih Õ vlaken ali tkanin, katerih zmogljivost obdelave presega 10 ton na dan

6.3. Obrati za sStrojenje kož, katerih zmogljivost obdelave presega 12 ton končnih izdelkov na dan

6.4. (a) √ Obratovanje Õ Kklavnice z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan

(b) Obdelava in predelava ð , razen pakiranja, naslednjih surovin, predhodno obdelanih ali neobdelanih, ï za proizvodnjo živil ð za ljudi in živali ï:

(i) živalskih surovin (razen mleka), s proizvodno zmogljivostjo več kot 75 ton končnih izdelkov na dan;

(ii) rastlinskih surovin, s proizvodno zmogljivostjo več kot 300 ton končnih izdelkov na dan (povprečna četrtletna vrednost);

∫novo

(iii) mešanice živalskih in rastlinskih surovin s proizvodno zmogljivostjo končnih izdelkov, ki presega:

- 75 ton na dan, če je A enako 10 ali več ali

- [300- (22,5 x A)] ton na dan v vseh drugih primerih;

pri čemer je „A“ odstotni delež živalskih surovin v proizvodni zmogljivosti končnih izdelkov.

Embalaža ni všteta v končno težo proizvoda.

Ta pododdelek se ne uporablja, če je surovina samo mleko.

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

(c) √ Izključno Õ Oobdelava in predelava mleka, če je količina zbranega mleka več kot 200 ton na dan (povprečna letna vrednost)

6.5. Kafilerije √ Odstranjevanje ali predelava živalskih trupel ali živalskih odpadkov Õ z zmogljivostjo predelave več kot 10 ton na dan

6.6 Obrati za iIntenzivnao rejao perutnine ali prašičev z več kot:

(a) 40000 mest za perutnino

∫novo

(a) 40 000 mesti za pitovne piščance, 30 000 mesti za kokoši nesnice, 24 000 mesti za race ali 11 500 mesti za purane;

⎢ 96/61/ES

(b) 2 000 mesti za prašiče pitance (težje od 30 kg) ali

(c) 750 mesti za plemenske svinje.

∫novo

Za druge perutninske vrste, ki niso zajete v točki (a), ali različne vrste iz točk (a), (b) in (c), ki se gojijo v istem obratu, se prag izračuna na podlagi enakovrednih faktorjev izločanja dušika v primerjavi z zgornjimi pragovi.

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

6.7 Obrati za pPovršinskao obdelavao snovi, predmetov ali izdelkov z uporabo organskih topil, zlasti za apreturo, tiskanje, premazovanje, razmaščevanje, impregniranje proti vlagi, lepljenje, barvanje, čiščenje ali impregniranje, s porabo več kot 150 kg √ organskih topil Õ na uro ali več kot 200 ton na leto.

6.8 Obrati za pProizvodnjao ogljika (antracita) ali elektrografita s sežiganjem ali grafitizacijo.

∫novo

6.9 Konzerviranje lesa in lesnih proizvodov s proizvodno zmogljivostjo, večjo od 75 m3 na dan.

6.10 Zunanja obdelava odpadne vode, ki je ne ureja Direktiva Sveta 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode[57], ki jo odvaja obrat iz poglavja I.

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

PRILOGA II

SEZNAM DIREKTIV, NAVEDENIH V ČLENIH 18(2) IN 20

1. Direktiva 87/217/EGS o preprečevanju in zmanjševanju onesnaževanja okolja z azbestom

2. Direktiva 82/176/EGS o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo

3. Direktiva 83/513/EGS o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju kadmija

4. Direktiva 84/156/EGS o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industrijskih sektorjih, ki ne uporabljajo kloralkalne elektrolize

5. Direktiva 84/491/EGS o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana

6. Direktiva 86/280/EGS o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju posameznih nevarnih snovi, vključenih v seznam 1 Priloge k Direktivi 76/464/EGS, naknadno spremenjene z Direktivama 88/347/EGS in 90/415/EGS o spremembah Priloge II k Direktivi 86/280/EGS

7. Direktiva 89/369/EGS o preprečevanju onesnaževanja zraka iz novih sežigalnic komunalnih odpadkov

8. Direktiva 89/429/EGS o zmanjševanju onesnaževanja zraka iz obstoječih sežigalnic komunalnih odpadkov

9. Direktiva 94/67/ES o sežiganju nevarnih odpadkov

10. Direktiva 92/112/EGS o postopkih usklajevanja programov za zmanjševanje in končno odpravo onesnaževanja z odpadki iz industrije titanovih oksidov

11. Direktiva 88/609/EGS o omejevanju emisij posameznih onesnaževal v zrak iz velikih kurilnih naprav, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/66/ES

12. Direktiva 76/464/EGS o onesnaževanju zaradi odvajanja posameznih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti

13. Direktiva 75/442/EGS o odpadkih, kakor je bila spremenjena z Direktivo 91/156/EGS

14. Direktiva 75/439/EGS o odstranjevanju odpadnih olj

15. Direktiva 91/689/EGS o nevarnih odpadkih

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

?novo

PRILOGA IIIII

Seznam glavnih snovi, ki onesnažujejo okolje in jih je treba upoštevati, če so pomembne za določanje mejnih vrednosti emisij √ Seznam onesnaževal Õ

ZRAK

1. Žveplov dioksid in druge žveplove spojine

2. Dušikovi oksidi in druge dušikove spojine

3. Ogljikov monoksid

4. Hlapne organske spojine

5. Kovine in njihove spojine

6. Prah ð , vključno z majhnimi trdnimi delci ï

7. Azbest (suspendirani delci, vlakna)

8. Klor in klorove spojine

9. Fluor in fluorove spojine

10. Arzen in arzenove spojine

11. Cianidi

12. Snovi in pripravki, za katere je bilo dokazano, da so karcinogene ali mutagene, ali da bi prek zraka lahko vplivale na razmnoževanje

13. Poliklorirani dibenzodioksini in poliklorirani dibenzofurani

VODA

1. Organohalogenske spojine in snovi, ki bi v vodnem okolju lahko tvorile take spojine

2. Organofosforne spojine

3. Organokositrne spojine

4. Snovi in pripravki, za katere je bilo dokazano, da so karcinogeni ali mutageni, ali da bi v vodnem okolju ali prek vodnega okolja lahko vplivali na razmnoževanje

5. Obstojni ogljikovodiki in obstojne strupene organske snovi, ki se kopičijo v organizmih

6. Cianidi

7. Kovine in njihove spojine

8. Arzen in arzenove spojine

9. Biocidi in sredstva za zaščito rastlin

10. Suspendirane snovi

11. Snovi, ki prispevajo k evtrofikaciji (posebno nitrati in fosfati)

12. Snovi, ki neugodno vplivajo na kisikove razmere (in se lahko merijo s parametri, kot so BPK, KPK, itd.).

∫novo

13. Snovi iz Priloge X k Direktivi 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[58].

⎢ 96/61/ES (prilagojeno)

PRILOGA IIIIV

√ Merila za določanje najboljših razpoložljivih tehnologij Õ

Pri določanju najboljše razpoložljive tehnologije, opredeljene v členu 2(12), je treba na splošno ali v posebnih primerih in ob upoštevanju verjetnih stroškov in koristi takega ukrepa ter načela varnosti in preprečevanja nameniti pozornost:

1. uporabai tehnologije, pri kateri nastaja malo odpadkov;

2. uporabai manj nevarnih snovi;

3. pospeševanjeu predelave in recikliranja snovi, ki nastajajo in se uporabljajo v procesu, in odpadkov, če je to primerno;

4. primerljivim procesiom, napraveam ali načiniom obratovanja, ki so bili v industriji uspešno preizkušeni;

5. tehnološkiemu napredeku in novaim znanstvenaim spoznanjaem;

6. vrstai, učinekom in obsegu posameznih emisij;

7. začeteku obratovanja novih ali obstoječih obratov;

8. času, potrebenem za uvedbo najboljše razpoložljive tehnologije;

9. porabai in vrstai surovin (vključno z vodo), uporabljenih v procesu in njihovi energetski učinkovitosti;

10. potrebai po preprečevanju ali zmanjšanju celotnega vpliva emisij na okolje in tveganja za okolje na najnižjo možno raven;

11. potrebai po preprečevanju nesreč in zmanjšanju njihovih posledic za okolje na najnižjo možno raven;

12. informacijam, ki jih objavlja Komisija na podlagi člena 16(2) ali mednarodne organizacije.

⎢ 2003/35/ES

PRILOGA IVV

Sodelovanje javnosti pri odločanju

1. Javnost se obvesti (prek javnih objav ali drugih primernih načinov, na primer razpoložljivih elektronskih medijev) o naslednjih zadevah varstva okolja že na začetni stopnji postopka sprejemanja odločitve in najpozneje takrat, ko jih je mogoče razumno posredovati:

(a) vloga za dovoljenje ali glede na primer predlog za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja v skladu s členom 22 15(1), vključno z opisom elementov iz člena 13(1) 6(1)

∫novo

(b) določitev novih ali posodobitev starih splošnih zavezujočih pravil v skladu s členom 18, vključno s predlaganimi zahtevami pravil in poljudnim povzetkom pravnega in upravnega okvira, znotraj katerega se bodo pravila izvajala;

⎢ 2003/35/ES (prilagojeno)

(bc) kjer je primerno, dejstvo, da je odločitev predmet nacionalne ali čezmejne presoje vplivov na okolje ali posvetovanja med državami članicami v skladu s členom 28 17 ;

(cd) podrobni podatki o pristojnih organih, odgovornih za odločanje, tistih, od katerih je mogoče pridobiti ustrezne podatke in tistih, ki jim je mogoče predložiti pripombe ali vprašanja, in podrobnosti časovnih rokov za posredovanje pripomb ali vprašanj;

(de) vrsta možnih odločitev ali osnutek odločitve, če obstaja;

(ef) kjer je primerno, podrobnosti glede predloga za obnovitev dovoljenja ali pogojev dovoljenja;

(fg) navedba rokov in krajev, kje in na kakšen način je ustrezen podatek dostopen;

(gh) podatki o določbah za sodelovanje javnosti in posvetovanje v skladu s točko 5.

2. Države članice zagotovijo, da se v okviru primernih rokov omogoči zadevni javnosti dostop do naslednjega:

(a) v skladu z nacionalno zakonodajo, glavna poročila in predlog, dan pristojnemu organu ali organom v času, ko je zadevna javnost obveščena v skladu s točko 1;

(b) v skladu z določbami Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do podatkov o okolju, drugi podatki, kakor so navedeni v odstavku 2 tega člena, ki se nanašajo na odločitev v skladu s členom 68, in ki postanejo dostopni šele potem, ko je zadevna javnost že obveščena v skladu s točko 1.

3. Zadevna javnost je upravičena izraziti pripombe in mnenja pristojnemu organu pred sprejemom odločitve.

4. Pri odločanju je treba ustrezno upoštevati rezultate posvetovanj, opravljenih v skladu s to prilogo.

5. Države članice podrobno določijo določbe o obveščanju javnosti (na primer z letaki v določenem dosegu ali objavo v krajevnih časopisih) in o posvetovanju z zadevno javnostjo (na primer s pismenimi prispevki ali z javno anketo). Zagotovijo se razumni časovni okviri za različne stopnje, da je dovolj časa za obveščanje javnosti in omogočanje zadevni javnosti, da se pripravi in učinkovito sodeluje v postopku okoljskega odločanja ob upoštevanju določb te priloge.

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

è1 2006/105/ES člen 1 in Priloga B(2)

è2 člen 20 in Priloga II, str. 703

è3 člen 20 in priloga II, str. 703 ter člen 20 in Priloga II, str. 704

PRILOGA V I

√ Tehnične določbe za kurilne naprave Õ

Del 1

ZGORNJE MEJE EMISIJ IN CILJI ZMANJŠEVANJA ZA EMISIJE SO2 IZ OBSTOJEČIH NAPRAV[59][60]

Emisije NOx (kot NO2) iz velikih kurilnih naprav v letu 1980 (kilo tone) | Zgornja meja emisije NOx (kilo tone/leto) | % zmanjšanja glede na emisije iz leta 1980 | % zmanjšanja glede na prilagojene emisije iz leta 1980 |

1. faza | 2. faza | 1. faza | 2. faza | 1. faza | 2. faza |

1993[63] | 1998 | 1993[64] | 1998 | 1993[65] | 1998 |

Belgija | 110 | 88 | 66 | -20 | -40 | -20 | -40 |

⎝1 Bolgarija ⎜ | ⎝1 155 ⎜ | ⎝1 125 ⎜ | ⎝1 95 ⎜ | ⎝1 -19 ⎜ | ⎝1 -39 ⎜ | ⎝1 -19 ⎜ | ⎝1 -39 ⎜ |

è3 Češka ⎜ | ⎝3 403 ⎜ | ⎝3 228 ⎜ | ⎝3 113 ⎜ | ⎝3 -43 ⎜ | ⎝3 -72 ⎜ | ⎝3 -43 ⎜ | ⎝3 -72 ⎜ |

Danska | 124 | 121 | 81 | -3 | -35 | -10 | -40 |

Nemčija | 870 | 696 | 522 | -20 | -40 | -20 | -40 |

⎝3 Estonija ⎜ | ⎝3 20 ⎜ | ⎝3 10 ⎜ | ⎝3 12 ⎜ | ⎝3 -52 ⎜ | ⎝3 -40 ⎜ | ⎝3 -52 ⎜ | ⎝3 -40 ⎜ |

Grčija | 36 | 70 | 70 | +94 | +94 | 0 | 0 |

Španija | 366 | 368 | 277 | +1 | -24 | -20 | -40 |

Francija | 400 | 320 | 240 | -20 | -40 | -20 | -40 |

Irska | 28 | 50 | 50 | +79 | +79 | 0 | 0 |

Italija | 580 | 570 | 428 | -2 | -26 | -20 | -40 |

⎝3 Ciper ⎜ | ⎝3 3 ⎜ | ⎝3 5 ⎜ | ⎝3 6 ⎜ | ⎝3 +67 ⎜ | ⎝3 +100 ⎜ | ⎝3 +67 ⎜ | ⎝3 +100 ⎜ |

⎝3 Latvija ⎜ | ⎝3 10 ⎜ | ⎝3 10 ⎜ | ⎝3 9 ⎜ | ⎝3 -4 ⎜ | ⎝3 -10 ⎜ | ⎝3 -4 ⎜ | ⎝3 -10 ⎜ |

⎝3 Litva ⎜ | ⎝3 21 ⎜ | ⎝3 8 ⎜ | ⎝3 11 ⎜ | ⎝3 -62 ⎜ | ⎝3 -48 ⎜ | ⎝3 -62 ⎜ | ⎝3 -48 ⎜ |

Luksemburg | 3 | 2,4 | 1,8 | -20 | -40 | -20 | -40 |

⎝3 Madžarska ⎜ | ⎝3 68 ⎜ | ⎝3 33 ⎜ | ⎝3 34 ⎜ | ⎝3 -51 ⎜ | ⎝3 -49 ⎜ | ⎝3 -51 ⎜ | ⎝3 -49 ⎜ |

⎝3 Malta ⎜ | ⎝3 1,7 ⎜ | ⎝3 7 ⎜ | ⎝3 2,5 ⎜ | ⎝3 +299 ⎜ | ⎝3 +51 ⎜ | ⎝3 +299 ⎜ | ⎝3 +51 ⎜ |

Nizozemska | 122 | 98 | 73 | -20 | -40 | -20 | -40 |

Portugalska | 23 | 59 | 64 | +157 | +178 | -8 | 0 |

⎝3 Poljska ⎜ | ⎝3 698 ⎜ | ⎝3 426 ⎜ | ⎝3 310 ⎜ | ⎝3 -39 ⎜ | ⎝3 -56 ⎜ | ⎝3 -39 ⎜ | ⎝3 -56 ⎜ |

⎝1 Romunija ⎜ | ⎝1 135 ⎜ | ⎝1 135 ⎜ | ⎝1 77 ⎜ | ⎝1 -1 ⎜ | ⎝1 -43 ⎜ | ⎝1 -1 ⎜ | ⎝1 -43 ⎜ |

⎝3 Slovenija ⎜ | ⎝3 17 ⎜ | ⎝3 15 ⎜ | ⎝3 16 ⎜ | ⎝3 -12 ⎜ | ⎝3 -6 ⎜ | ⎝3 -12 ⎜ | ⎝3 -6 ⎜ |

⎝3 Slovaška ⎜ | ⎝3 141 ⎜ | ⎝3 85 ⎜ | ⎝3 46 ⎜ | ⎝3 -40 ⎜ | ⎝3 -67 ⎜ | ⎝3 -40 ⎜ | ⎝3 -67 ⎜ |

Združeno kraljestvo | 1016 | 864 | 711 | -15 | -30 | -15 | -30 |

Avstrija | 19 | 15 | 11 | -20 | -40 | -20 | -40 |

Finska | 81 | 65 | 48 | -20 | -40 | -20 | -40 |

Švedska | 31 | 25 | 19 | -20 | -40 | -20 | -40 |

PRILOGA III

Mejne vrednosti emisij √ za kurilne naprave iz člena 33(2) Õ ZA SO 2

TRDNO GORIVO

A. Mejne vrednosti emisij SO2, izražene v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 6 %), ki se uporabljajo za nove in obstoječe naprave iz člena 4(1) oziroma 4(3):

ê 2001/80/ES člen 2 (prilagojeno)

√ 1. Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva, 3 % za kotle na tekoča in plinasta goriva ter 15 % za plinske turbine in plinske motorje Õ.

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

Opomba:

Kadar se omenjene mejne vrednosti emisij ne morejo doseči zaradi lastnosti goriva, morajo naprave z vhodno toplotno močjo večjo ali enako 100 MWth imeti stopnjo razžveplanja najmanj 60 %, naprave z več kot 100 MWth in manjšo ali enako 300 MWth 75 % ter za naprave z več kot 300 MWth 90 %. Za naprave z več kot 500 MWth, je stopnja razžveplanja najmanj 94 % ali vsaj 92 %, kadar je bila pogodba o namestitvi naprav za razžveplanje odpadnih plinov ali dodajanje apna sklenjena ter so se dela za namestitev naprave začela pred 1. januarjem 2001.

B. Mejne vrednosti emisij SO2, izražene v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 6 %), ki jih morajo uporabljati nove naprave na podlagi člena 4(2), razen plinske turbine.

Vrsta goriva | 50 do 100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

Biomasa | 200 | 200 | 200 |

Splošno | 850 | 200[66] | 200 |

Opomba:

Kadar se omenjene mejne vrednosti emisij ne morejo doseči zaradi lastnosti goriva, morajo naprave dosegati 300 mg/Nm3 SO2, ali pa se mora dosegati najmanj 92 % stopnja razžveplanja pri napravah z vhodno toplotno močjo 300 MWth ali manj, pri napravah z vhodno toplotno močjo večjo od 300 MWth pa se uporablja najmanj 95 % stopnja razžveplanja skupaj z najvišjo dovoljeno mejno vrednostjo emisij 400 mg/Nm3.

PRILOGA IV

MEJNE VREDNOSTI EMISIJ ZA SO2

TEKOčA GORIVA

A. Mejne vrednosti emisij SO2, izražene v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 3 %), ki se uporabljajo za nove in obstoječe naprave iz člena 4(1) oziroma 4(3):

[pic]

B. Mejne vrednosti emisij SO2, izražene v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 3 %), ki jih morajo uporabljati nove naprave na podlagi člena 4(2), razen plinske turbine

50 do 100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

850 | 400 do 200 (linearno zmanjševanje)[67] | 200 |

Za dva obrata z vhodno toplotno močjo 250 MWth na Kreti in Rodosu, ki morata pridobiti dovoljenje pred 31. decembrom 2007, se uporablja mejna vrednost emisije 1.700 mg/Nm3.

∫novo

Za plinske turbine s kombiniranim krožnim procesom z dodatnim kurjenjem lahko pristojni organ opredeli standardizirano vsebnost O2, pri čemer upošteva posebne značilnosti zadevnega obrata.

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

?novo

√ 2. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na trdna ali tekoča goriva Õ

Vhodna toplotna moč (MWth) | Premog in lignit | Biomasa | Šota | Tekoča goriva |

? 50-100 ⎪ | ? 400 ⎪ | 200 | ? 300 ⎪ | ? 350 ⎪ |

? 100-300 ⎪ | ? 250 ⎪ | 200 | ? 300 ⎪ | ? 250 ⎪ |

? > 300 ⎪ | ? 200 ⎪ | 200 | ? 200 ⎪ | ? 200 ⎪ |

ê 2001/80/ES člen 5 (prilagojeno)

Z odstopanjem od Priloge III:

(1) √ Za kurilne Õ za naprave z nazivno vhodno toplotno močjo, večjo ali enako 400 MW, √ na trdna goriva, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 in Õ ki ne obratujejo več kot navedeno število √ 1 500 Õ ur na leto √ kot Õ (povprečje v obdobju petih let), velja mejna vrednost za emisije žveplovega dioksida 800 mg/Nm3.

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

?novo

PRILOGA V

3. Mejne vrednosti emisij √ (mg/Nm3) Õ za SO2 √ za kotle na plinasta goriva Õ

Plinasta goriva

A. Mejne vrednosti emisij SO2, izražene v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 3 %), ki se uporabljajo za nove in obstoječe naprave iz člena 4(1) oziroma 4(3):

Vrsta goriva | Mejne vrednosti (mg/Nm3) |

Plinasta goriva (Na splošno) | 35 |

Utekočinjen plin | 5 |

Nizko kalorični plini iz plinificiranih rafinerijskih ostankov, koksni plin, plavžni plin √ koksarniške peči Õ | 800400 |

ð Nizko kalorični plini iz plavžne peči ï | ? 200 ⎪ |

Plin iz uplinjanja premoga | [68] |

B. Mejne vrednosti emisij SO2, izražene v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 3 %), ki jih morajo uporabljati nove naprave na podlagi člena 4(2):

Plinasta goriva (splošno) | 35 |

Utekočinjen plin | 5 |

Nizko kalorični plini iz koksarniške peči | 400 |

Nizko kalorični plini iz plavžne peči | 200 |

∫novo

4. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth) | Premog in lignit | Biomasa in šota | Tekoča goriva |

50–100 | 300 450 pri zgorevanju lignitnega prahu | 300 | 450 |

100–300 | 200 | 250 | 200 |

> 300 | 200 | 200 | 150 |

⎢ 2001/80/ES Priloga VI (prilagojeno)

(2) Do 31. decembra 2015, naprave z vhodno toplotno močjo večjo od 500 MW, ki od leta 2008 naprej ne obratujejo več kot 2000 ur na leto (povprečje za obdobje petih let):

- pri napravah z dovoljenjem, izdanim skladno s členom 4(3)(a), se uporablja mejna vrednost za emisije dušikovega oksida (merjenega kot NO2) 600 mg/Nm3;

- pri napravah, za katere je potreben nacionalni program po členu 4(6), se prispevek k nacionalnemu programu oceni na podlagi mejne vrednosti 600 mg/Nm3.

Od 1. januarja 2016 se za take naprave, √ Za kurilne naprave na trdna goriva z vhodno toplotno močjo, ki ne presega 500 MW, ki so pridobile dovoljenje pred 27. novembrom 2002 in Õ ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto √ kot Õ (povprečje za obdobje petih let), √ se Õ uporabljajo mejnae vrednosti √ emisij Õ za emisije √ za NOx Õ dušikovega oksida (izražen kot NO2) v višini 450 mg/Nm3.

√ Za kurilne naprave na trdna goriva z vhodno toplotno močjo 500 MW ali več, ki so pridobile dovoljenje pred 1. julijem 1987 in ki ne obratujejo več kot 1 500 ur na leto kot povprečje za obdobje petih let, se uporablja mejna vrednost emisij za NOx v višini 450 mg/Nm3. Õ

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

?novo

PRILOGA VI

√ 5. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx Õ (IZMERJENI KOT NO 2 ) ð in CO za kurilne naprave na plin ï

A. A Mejne vrednosti emisij NOx, izražene v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 6 % za trdno goriva, 3 % za tekoča in plinasta goriva), ki se uporabljajo za nove in obstoječe naprave iz člena 4(1) oziroma 4(3):

Vrsta goriva: | Mejne vrednosti[69] (mg/Nm3) |

Trdno[70],[71]: |

50 do 500 MWth: | 600 |

> 500 MWth: | 500 |

Od 1. januarja 2016 |

50 do 500 MWth: | 600 |

> 500 MWth: | 200 |

Tekoče: |

50 do 500 MWth: | 450 |

> 500 MWth: | 400 |

Plinasto: |

50 do 500 MWth: | 300 |

> 500 MWth: | 200 |

B. Mejne vrednosti emisij NOx, izražene v mg/Nm3, ki se uporabljajo za nove naprave iz člena 4(2), razen plinske turbine

Trdna goriva (vsebnost O 2 je 6 %)

Vrsta goriva | 50 do 100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

Biomasa | 400 | 300 | 200 |

Splošno | 400 | 200[72] | 200 |

Tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %)

50 do 100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

400 | 200[73] | 200 |

Za dva obrata z vhodno toplotno močjo 250 MWth na Kreti in Rodosu, ki morata pridobiti dovoljenje pred 31. decembrom 2007, se uporablja mejna vrednost emisije 400 mg/Nm3.

Plinasta goriva (vsebnost O2 je 3 %)

50 do 300 MWth | > 300 MWth |

Zemeljski plin (Opomba 1) | 150 | 100 |

Drugi plini | 200 | 200 |

Plinske turbine

Mejne vrednosti emisij NOx, izražene v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 15 %), ki se uporabljajo za posamezne plinske turbine iz člena 4(2) (mejne vrednosti se uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi):

> 50 MWth (toplotna moč pri pogojih ISO) |

Zemeljski plin (Opomba 1) | 50 (Opomba 2) |

Tekoča goriva (Opomba 3) | 120 |

Plinasta goriva (razen zemeljskega plina) | 120 |

? NOx ï | ð CO ï |

? Kotli na plin ï | ? 100 ⎪ | ? 100 ⎪ |

ð Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot gorivo uporabljajo zemeljski plin(1) ï | √ 50(2)(3) ∏ | ? 100 ⎪ |

ð Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom), ki kot gorivo ne uporabljajo zemeljskega plina(1) ï | ? 90 ⎪ | ? 100 ⎪ |

? Plinski motorji ï | ? 100 ⎪ | ? 100 ⎪ |

Opombae 1:

(1) Zemeljski plin je naravni plin v obliki metana z manj kot 20 % (volumskih) nečistoč in drugih sestavin.

Opomba 2:

(2) 75 mg/Nm3 v primerih, kadar se izkoristek plinske turbine določi pri pogojih osnovne obremenitve po ISO:

(i) plinske turbine za soproizvodnjo toplotne in električne energije s skupnim izkoristkom večjim od 75 %;

(ii) plinske turbine, ki se uporabljajo v kombiniranem ciklu s povprečnim letnim izkoristkom pri proizvodnji električne energije večjim od 55 %;

(iii) plinske turbine za mehanske pogone.

(3) Za enociklične turbine, ki ne sodijo v nobeno od zgoraj navedenih kategorij √ iz opombe (2), Õ vendar pa je njihov izkoristek večji od 35 % – določeno pri osnovni obremenitvi po ISO – je mejna vrednost emisije √ za NOx Õ 50x*η/35, kjer je η izkoristek plinske turbine √ pri osnovni obremenitvi po ISO Õ , izražen kot odstotek (in pri osnovni obremenitvi po ISO).

Opomba 3:

(4) Ta mejna vrednost emisije se uporablja le √ Te mejne vrednosti emisij se uporabljajo tudi Õ za plinske turbine √ , ki kot tekoča goriva uporabljajo Õ na lahke in srednje težke destilate.

√ Za plinske turbine Õ ð (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom) ï , √ se mejne vrednosti emisij NOx in CO iz tabele v tej točki uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi. Õ

√ Za Õ Pplinske turbine za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 ur na leto √ , se te mejne vrednosti emisij iz te točke ne uporabljajo Õ so izvzete iz teh mejnih vrednosti. Upravljavec takih naprav mora pristojnemu organu vsako leto predložiti poročilo o obratovalnem času √ beleži obratovalni čas Õ .

∫novo

6. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na trdna ali tekoča goriva

Vhodna toplotna moč (MWth) | Premog in lignit | Biomasa in šota | Tekoča goriva |

50–100 | 30 | 30 | 30 |

100–300 | 25 | 20 | 25 |

> 300 | 20 | 20 | 20 |

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

PRILOGA VII

MEJNE VREDNOSTI EMISIJ ZA PRAH

A. Mejne vrednosti emisij prahu, izražene v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva, 3 % za tekoča in plinasta goriva), ki se uporabljajo za nove in obstoječe naprave iz člena 4(1) oziroma 4(3):

Vrsta goriva | Vhodna toplotna moč (MW) | Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) |

Trdno | ≥ 500 < 500 | 50[74] 100 |

Tekoče[75] | vse naprave | 50 |

Plinasto | vse naprave | praviloma 5 10 za plavžni plin 50 za pline iz jeklarske industrije za nadaljnjo uporabo drugje |

B. Mejne vrednosti emisij prahu, izražene v mg/Nm3, ki se uporabljajo za nove naprave na podlagi člena 4(2), razen plinske turbine

Trdna goriva (vsebnost O2 je 6 %)

50 do 100 MWth | > 100 MWth |

50 | 30 |

Tekoča goriva (vsebnost O 2 je 3 %)

50 do 100 MWth | > 100 MWth |

50 | 30 |

Za dva obrata z vhodno toplotno močjo 250 MWth na Kreti in Rodosu, ki morata pridobiti dovoljenje pred 31. decembrom 2007, se uporablja mejna vrednost emisije 50 mg/Nm3.

√ 7. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na Õ Pplinasta goriva (vsebnost O2 je 3 %)

Praviloma √ Na splošno Õ | 5 |

Za pPlavžni plin | 10 |

Za pPlinie iz jeklarske industrije, za nadaljnjo uporabo drugje | 30 |

√ Del 2 Õ

√ Mejne vrednosti emisij za kurilne naprave iz člena 33(3) Õ

ê 2001/80/ES člen 2 (prilagojeno)

√ 1. Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih ter pri standardizirani vsebnosti O2 6 % za trdna goriva, 3 % za kotle na tekoča in plinasta goriva ter 15 % za plinske turbine in plinske motorje Õ.

∫novo

Za plinske turbine s kombiniranim krožnim procesom z dodatnim kurjenjem lahko pristojni organ opredeli standardizirano vsebnost O2, pri čemer upošteva posebne značilnosti zadevnega obrata.

⎢ 2001/80/ES Prilogi III in IV (prilagojeno)

?novo

√ 2. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na trdna ali tekoča goriva Õ

Vhodna toplotna moč (MWth) | Premog in lignit | Biomasa | Šota | Tekoča goriva |

? 50–100 ⎪ | ? 400⎪ | 200 | ? 300 ⎪ | ? 350 ⎪ |

? 100–300 ⎪ | ? 200 ⎪ | 200 | ? 300 250 pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti ï | ? 200 ⎪ |

? > 300 ⎪ | ? 150 200 pri krožnem zgorevanju ali zgorevanju pod tlakom v zvrtinčeni plasti ï | ? 150 ⎪ | ? 150 250 pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti ï | ? 150 ⎪ |

⎢ 2001/80/ES Priloga V (prilagojeno)

√ 3. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za SO2 za kotle na plinasta goriva Õ B. Mejne vrednosti emisij SO2, izražene v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 3 %), ki jih morajo uporabljati nove naprave na podlagi člena 4(2):

Plinasta goriva √ Na splošno Õ | 35 |

Utekočinjen plin | 5 |

Nizko kalorični plini iz koksarniške peči | 400 |

Nizko kalorični plini iz plavžne peči | 200 |

⎢ 2001/80/ES Priloga VI (B) (prilagojeno)

? novo

ð 4. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) zs NOx za kotle na trdna ali tekoča goriva ï

ðVhodna toplotna moč (MWth) ï | ?Premog in lignit ï | ? Biomasa in šota ï | ð Tekoča goriva ï |

? 50–100 ⎪ | ? 300 ⎪ √ 400 pri zgorevanju lignitnega prahu Õ | ? 250 ⎪ | ? 300 ⎪ |

? 100–300 ⎪ | ? 200 ⎪ | ? 200 ⎪ | ? 150 ⎪ |

? > 300 ⎪ | ? 150 200 pri zgorevanju lignitnega prahu ï | ? 150 ⎪ | ? 100 ⎪ |

? 5. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za NOx in CO za kurilne naprave na plin ï

ð NOx ï | ð CO ï |

? Kotli na plin ï | ? 100 ⎪ | ? 100 ⎪ |

ð Plinske turbine (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom)(1) ï | ? 50(2) ⎪ | ? 100 ⎪ |

? Plinski motorji ï | ? 75 ⎪ | ? 100 ⎪ |

⎢ 2001/80/ES Priloga VI (prilagojeno)

?novo

Opombe

√ (1) Za plinske turbine, ki kot tekoča goriva uporabljajo lahke in srednje težke destilate, se uporabljajo tudi mejne vrednosti emisij za NOx in CO iz te točke. Õ

√ (2) Za enociklične turbine z izkoristkom, ki je večji od 35 % – določeno pri osnovni obremenitvi po ISO – je mejna vrednost emisij za NOx 50x*η/35, pri čemer je η izkoristek plinske turbine pri osnovni obremenitvi po ISO, izražen kot odstotek. Õ

√ Za plinske turbine Õ ð (vključno s plinskimi turbinami s kombiniranim krožnim procesom) ï , √ se mejne vrednosti emisij NOx in CO iz te točke uporabljajo le pri več kot 70 % obremenitvi. Õ

Plinske turbine za nujne primere, ki obratujejo manj kot 500 ur na leto so izvzete iz teh mejnih vrednosti √ emisij iz te točke Õ . Upravljavec takih naprav mora pristojnemu organu vsako leto predložiti poročilo o obratovalnem času √ beleži obratovalni čas Õ .

⎢ 2001/80/ES Priloga VII (prilagojeno)

√ 6. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na trdna ali tekoča goriva Õ

∫novo

Vhodna toplotna moč (MWth) |

50–300 | 20 |

> 300 | 10 20 za biomaso in šoto |

⎢ 2001/80/ES Priloga VII (prilagojeno)

√ 7. Mejne vrednosti emisij (mg/Nm3) za prah za kotle na plinasta goriva Õ

Praviloma √ Na splošno Õ | 5 |

Za pPlavžni plin | 10 |

Za pPlinie iz jeklarske industrije, za nadaljnjo uporabo drugje | 30 |

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

PRILOGA VIII

Del 3

√ Spremljanje emisij Õ METODE ZA MERJENJE EMISIJ

A. POSTOPKI ZA MERJENJE IN OCENJEVANJE EMISIJ IZ KURILNIH NAPRAV.

1. Do 27. novembra 2004

Koncentracije SO2, prahu in NOx se pri novih napravah, za katere je bilo dovoljenje izdano na podlagi člena 4(1) in imajo vhodno toplotno moč večjo od 300 MW, merijo neprekinjeno. Vendar pa se spremljanje SO2 in prahu lahko omeji na občasne meritve ali druge ustrezne postopke določanja kadar se take meritve ali postopki, ki jih morajo preveriti in odobriti pristojni organi, lahko uporabijo za ugotavljanje koncentracije.

Pri novih napravah, za katere je bilo dovoljenje izdano na podlagi odstavka 4(1) in niso vključene v prvi pododstavek, pristojni organi lahko zahtevajo, da se neprekinjene meritve teh treh onesnaževal izvajajo kjer koli se zdi potrebno. Kadar neprekinjene meritve niso potrebne, se redno uporabljajo občasne meritve ali ustrezni postopki določanja, kot so jih odobrili pristojni organi, da se oceni količina zgoraj omenjenih snovi, prisotnih v emisijah.

2. Od 27. novembra 2002 in brez poseganja v člen 18(2)

1. Pristojni organi zahtevajo neprekinjene meritve kKoncentracije SO2, NOx, in prahu v odpadnih plinih iz vsake kurilne naprave z vhodno toplotno močjo 100 MW ali več √ se merijo neprekinjeno Õ .

∫novo

Koncentracija CO v odpadnih plinih iz kurilnih naprav na plinasta goriva z nazivno vhodno močjo 100 MW ali več se meri neprekinjeno.

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

?novo

2. Z odstopanjem od prvega pododstavka neprekinjene meritve niso potrebne √ Pristojni organ se lahko odloči, da Õ v naslednjih primerih √ ne zahteva neprekinjenih meritev iz točke 1 Õ :

(a) za kurilne naprave z življenjsko dobo krajšo od 10 000 obratovalnih ur;

(b) za SO2 in prah iz kotlov ali plinskih turbin √ kurilnih naprav Õ , ki uporabljajo zemeljski plin;

(c) za SO2 iz plinskih turbin ali kotlov √ kurilnih naprav Õ , ki uporabljajo olje z znano vsebnostjo žvepla, kadar naprava za razžvepljanje √ odpadnih plinov Õ ni na voljo;

(d) za SO2 iz kotlov √ kurilnih naprav Õ , ki uporabljajo biomaso, če upravljavec lahko dokaže, da emisije SO2 v nobenem primeru ne morejo biti višje od predpisanih mejnih vrednosti emisij.

3. Kadar neprekinjene meritve niso potrebne, je treba vsaj vsakih √ enkrat na Õ šest mesecev izvesti občasne meritve ð SO2, NOx in prahu, za naprave na plin pa tudi meritve CO ï.

∫novo

4. Pri kurilnih napravah na premog ali lignit se vsaj enkrat letno merijo skupne emisije živega srebra.

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

?novo

5. Kot nadomestna možnost √ meritvam SO2 in NOx iz točke 3 Õ se lahko za ocenjevanje √ določanje Õ količine zgoraj omenjenih onesnaževal √ emisij SO2 in NOx Õ , prisotnih v emisijah, uporabijo ustrezni √ drugi Õ postopki določanja, ki jih morajo preveriti in odobriti pristojni organi. Za take postopke se uporabijo ustrezni standardi CEN, takoj ko so na voljo. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

3. Za naprave, ki morajo dosegati stopnjo razžveplanja, določeno v členu 5(2) in prilogi III, se uporabljajo zahteve glede meritev emisij SO2, določene skladno z odstavkom 2 te točke. Poleg tega je treba redno spremljati delež žvepla v gorivu, ki se dovaja v kurilno napravo.

64. Pristojni organ se mora obvestiti o znatnih √ pomembnih Õ spremembah pri vrsti uporabljenega goriva ali načina obratovanja naprave. Le ti √ Pristojni organ Õ odločijo, ali zahteve za spremljanje stanja iz točk 1 do 4 odstavka 2 zadoščajo, ali pa so potrebne prilagoditve.

75. Neprekinjene meritve, ki se izvedejo skladno √ v skladu Õ s točko 1 z odstavkom 2, morajo vključevati meritev ustreznih obratovalnih parametrov deleža kisika, temperature, tlaka in deleža vodnih hlapov √ odpadnih plinov Õ . Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov v izpušnih √ odpadnih Õ plinih niso potrebne, pod pogojem, da se vzorec izpušnega √ odpadnega Õ plina pred analizo emisij posuši.

8. Reprezentativne meritve, to je vVzorčenje in analiza, pomembnih onesnaževal in √ meritev Õ parametrov postopka, √ pa tudi zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov Õ ter referenčne merilne metode za kalibracijo √ teh Õ avtomatskih merilnih sistemov se izvedejo skladno s standardi CEN, takoj ko so ti na voljo. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke.

√ Avtomatske merilne Õ Ssisteme za neprekinjene meritve je treba kontrolirati z vzporednimi meritvami z referenčnimi metodami vsaj enkrat na leto.

ê 2001/80/ES člen 13 (prilagojeno)

Člen 13

Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da uUpravljavec v primernih rokih √ pristojni organ Õ obvešča pristojne organe o rezultatih neprekinjenih meritev, o preverjanju merilne opreme √ preverjanja avtomatskih merilnih sistemov Õ , posameznih meritvah in vseh ostalih meritvah, ki se opravijo, da se oceni skladnost s to direktivo.

⎢ 2001/80/ES (prilagojeno)

?novo

96. √ Pri mejnih vrednostih emisij Õ Vvrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij:

? Ogljikov oksid ï | ? 10 % ⎪ |

Žveplov dioksid | 20 % |

Dušikovi oksidi | 20 % |

Prah | 30 % |

10. Validirane urne in dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi izmerjenih veljavnih urnih povprečnih vrednosti, tako da se odšteje vrednost intervala zaupanja, določenega v točki 9 zgoraj.

11. Kateri koli dan, ko so več kot tri urne povprečne vrednosti neveljavne zaradi okvare ali vzdrževanja √ avtomatskega merilnega Õ sistema za neprekinjeno spremljanje stanja se razveljavi. Če se zaradi takih razmer na leto razveljavi več kot deset dni, pristojni organ zahteva od upravljavca, da ustrezno ukrepa, da se izboljša zanesljivost √ avtomatskega merilnega Õ sistema za neprekinjeno spremljanje stanja.

B. DOLOčANJE SKUPNIH LETNIH EMISIJ KURILNIH NAPRAV

Do vključno leta 2003 se pristojni organi obvestijo o določitvi skupnih letnih emisij SO2 in NOx iz novih kurilnih naprav. Kadar se izvajajo neprekinjene meritve, upravljavec kurilne naprave na podlagi volumskega pretoka odpadnih plinov za vsako onesnaževalo posebej sešteje dnevno izpuščene mase tega onesnaževala. Kadar se neprekinjene meritve ne izvajajo, upravljavec na podlagi odstavka A.1 oceni skupne letne emisije, da zadosti zahtevam pristojnih organov.

Države članice sporočijo Komisiji skupne letne emisije SO2 in NOx iz novih kurilnih naprav hkrati s poročilom, ki so ga skladno z odstavkom C.3, o skupnih letnih emisijah obstoječih naprav, dolžne posredovati.

Države članice, leta 2004 prvič, in nato vsako naslednje leto, pripravijo popis emisij SO2, NOx in prahu iz vseh kurilnih naprav z vhodno toplotno močjo 50 MW ali več. Pristojni organ za vsako napravo, katere obratovanje nadzira en upravljavec na določeni lokaciji, pridobi naslednje podatke:

skupne letne emisije SO2, NOx in prahu (kot suspendirani delci skupaj).

skupno letno količino dovedene energije v povezavi z neto kurilno vrednostjo, razdeljeno glede na 5 skupin goriv: biomaso, druge vrste trdnega goriva, tekoče gorivo, zemeljski plin, druge pline.

Povzetek rezultatov tega popisa, ki posebej kaže emisije iz rafinerij, se pošlje Komisiji vsaka tri leta znotraj dvanajst mesečnega obdobja od konca obravnavanega triletnega obdobja. Na zahtevo so Komisiji na voljo letni podatki za posamezne naprave. Komisija da državam članicam na voljo povzetek primerjave in ocene nacionalnih popisov v dvanajstih mesecih od prejema nacionalnih popisov.

Od 1. januarja 2008 države članice vsako leto poročajo Komisiji o obstoječih napravah, ki so opredeljene kot upravičenke po členu 4(4), skupaj s poročilom o izrabljenem in neizrabljenem času obratovanja v dovoljeni preostali življenjski dobi naprave.

C. Določanje skupnih letnih emisij iz obstoječih naprav do vključno leta 2003.

1. Države članice leta 1990 prvič in nato vsako naslednje leto do vključno leta 2003, izdelajo popoln popis emisij SO2 in NOx za obstoječe naprave:

za vsako napravo posebej pri napravah z več kot 300 MWth in rafinerijah;

v splošnem za vse ostale kurilne naprave, za katere se uporablja ta direktiva.

2. Metodologija, ki se uporablja za te popise je skladna z metodologijo, ki se je uporabljala za določanje emisij SO2 in NOx iz kurilnih naprav leta 1980.

3. Rezultati tega popisa se v devetih mesecih od konca obravnavanega leta sporočijo Komisiji v ustrezno združeni obliki. Metodologija, ki se uporablja za izdelavo takih popisov emisij, ter podrobne izhodiščne informacije so Komisiji na voljo na njeno zahtevo.

4. Komisija organizira sistematično primerjavo takih nacionalnih popisov in, če je to primerno, predloži predloge Svetu, z namenom uskladitve metodologije popisovanja emisij, da se zagotovi učinkovito izvajanje te direktive.

ê 2001/80/ES člen 14 (prilagojeno)

?novo

Del 4

√ Ocena skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij Õ

Člen 14

1. Pri neprekinjenih meritvah se šteje, da so dosežene mejne vrednosti emisij, določene v delu A prilog III do VII, če vrednotenje rezultatov za obratovalne ure v koledarskem letu kaže, da:

(a) nobena od mesečnih povprečnih vrednosti v koledarskem letu ne presega mejnih vrednosti emisij; in

(b) za:

(i) žveplov dioksid in prah: 97 % vseh 48 urnih srednjih vrednosti ne presega 110 % mejnih vrednosti emisij,

(ii) dušikove okside: 95 % vseh 48 urnih srednjih vrednosti ne presega 110 % mejnih vrednosti emisij.

Obdobja iz člena 7 ter čas zagona in zaustavitve se ne upoštevata.

2. Kadar so za določanje potrebne le občasne meritve ali drugi ustrezni postopki, se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz prilog III do VII dosežene, če rezultati vsake serije meritev ali drugih postopkov ki so jih v skladu s predpisi določili pristojni organi, ne presegajo mejnih vrednosti emisij.

V primerih iz člena 5(2) se šteje, da je dosežena zahtevana stopnja razžveplanja, če vrednotenje meritev, izvedenih na podlagi Priloge VIII, točke A.3, kažejo, da vse srednje vrednosti za koledarske mesece v letu ali vse mesečne srednje vrednosti dosegajo zahtevane vrednosti za stopnjo razžveplanja.

Obdobja iz člena 7 ter čas zagona in zaustavitve se ne upoštevata.

4. Za nove naprave, za katere je dovoljenje izdano na podlagi člena 4(2), se šteje, da so mejne vrednosti emisij za obratovalne ure v koledarskem letu dosežene, če:

(a) nobena od validiranih dnevnih povprečnih vrednosti ne presega navedenih vrednosti iz dela B prilog III do VII, in

(b) 95 % vseh validiranih urnih povprečnih vrednosti v letu ne presega 200 % navedenih vrednosti iz dela B prilog III do VII.

„Validirane povprečne vrednosti“ se določijo v skladu s točko A.6 Priloge VIII.

Obdobja iz člena 7 ter čas zagona in zaustavitve se ne upoštevata.

∫novo

1. Pri neprekinjenih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če vrednotenje rezultatov meritev za obratovalne ure v koledarskem letu kaže, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) nobena validirana mesečna povprečna vrednost ne presega ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2;

(b) nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega 110 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2;

(c) pri kurilnih napravah, ki jih sestavljajo samo kotli na premog z nazivno vhodno toplotno močjo pod 50 MW, nobena validirana dnevna povprečna vrednost ne presega 150 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov1 in 2,

(d) 95 % vseh validiranih urnih povprečnih vrednosti v letu ne presega 200 % ustreznih mejnih vrednosti emisij iz delov 1 in 2.

Validirane povprečne vrednosti se določijo v skladu s točko 10 dela 3.

Pri izračunu povprečnih vrednosti emisij se vrednosti, izmerjene v obdobjih iz členov 33(4) in (5), člena 34 ter ob zagonu in ustavitvi, ne upoštevajo.

2. Kadar se neprekinjene meritve ne zahtevajo, se šteje, da so mejne vrednosti emisij iz delov 1 in 2 dosežene, če rezultati vsake serije meritev ali drugih postopkov ki so jih v skladu s predpisi določili pristojni organi, ne presegajo mejnih vrednosti emisij.

ê 2000/76/ES člen 3 (prilagojeno)

PRILOGA VI

√ Tehnične določbe za sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov Õ

Del 1

Opredelitve

Za namene te √ Priloge se uporabljajo naslednje opredelitve: ∏ direktive pomeni izraz:

6.

(a) „obstoječa sežigalnica √ odpadkov Õ ali naprava za sosežig“ √ pomeni eno izmed naslednjih Õ sežigalnico √ odpadkov Õ ali napravo za sosežig,:

(ia) ki √ je obratovala Õ obratuje in √ imela Õ ima dovoljenje v skladu z √ veljavno Õ obstoječo zakonodajo Skupnosti pred 28. decembrom 2002, ali

(iib) ki je √ bila Õ odobrena ali registrirana za sežiganje √ odpadkov Õ ali sosežiganje in √ je imela Õ ima dovoljenje, izdano pred 28. decembrom 2002 v skladu z √ veljavno Õ obstoječo zakonodajo Skupnosti, pod pogojem, da √ je Õ naprava √ začela Õ začne obratovati najkasneje 28. decembra 2003, ali

(iiic) za katero je bila po mnenju pristojnega organa pred 28. decembrom 2002 vložena popolna vloga za dovoljenje, pod pogojem, da √ je Õ naprava √ začela Õ začne obratovati najkasneje 28. decembra 2004;

∫novo

(b) „nova sežigalnica odpadkov“ pomeni katero koli sežigalnico odpadkov, ki ni zajeta v točki (a).

⎢ 2000/76/ES (prilagojeno)

PRILOGA I Del 2

Ekvivalenčni faktorji za dibenzo-p-dioksine in dibenzofurane

Za določanje skupne koncentracije (ET) dioksinov in furanov se masne koncentracije naslednjih dibenzo-p-dioksinov in dibenzofuranov, preden se seštejejo, pomnožijo z naslednjimi ekvivalenčnimi faktorji:

Ekvivalenčni faktorji toksičnosti |

2,3,7,8 – tetraklordibenzodioksin (TCDD) | 1 |

1,2,3,7,8 – pentaklordibenzodioksin (PeCDD) | 0,5 |

1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD) | 0,1 |

1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD) | 0,1 |

1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzodioksin (HxCDD) | 0,1 |

1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzodioksin (HpCDD) | 0,01 |

oktaklordibenzodioksin (OCDD) | 0,001 |

2,3,7,8 – tetraklordibenzofuran (TCDF) | 0,1 |

2,3,4,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF) | 0,5 |

1,2,3,7,8 – pentaklordibenzofuran (PeCDF) | 0,05 |

1,2,3,4,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF) | 0,1 |

1,2,3,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF) | 0,1 |

1,2,3,7,8,9 – heksaklordibenzofuran (HxCDF) | 0,1 |

2,3,4,6,7,8 – heksaklordibenzofuran (HxCDF) | 0,1 |

1,2,3,4,6,7,8 – heptaklordibenzofuran (HpCDF) | 0,01 |

1,2,3,4,7,8,9 – heptaklordibenzofuran (HpCDF) | 0,01 |

oktaklordibenzofuran (OCDF) | 0,001 |

Del 3 PRILOGA V

√ Mejne vrednosti emisij v zrak za sežigalnice odpadkov Õ

ê 2000/76/ES člen 11 (prilagojeno)

18. Rezultati meritev, opravljenih za preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij, se standardizirajo pri naslednjih pogojih in za kisik po enačbi iz Priloge VI: (a) pri odpadnem plinu iz sežigalnic: √ Vse mejne vrednosti emisij se izračunajo pri Õ

temperaturia √ 273,15 K Õ 273 K, tlaku 101,3 kPa √ in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih. Õ , 11 % kisika, suh plin;

(b) pri odpadnem plinu iz sežiganja odpadnega olja, kot je opredeljeno v Direktivi 75/439/EGS: temperatura 273 K, tlak 101,3 kPa, 3 % kisika, suh plin;

√ Standardizirajo se pri 11 % vsebnosti kisika v odpadnem plinu, razen pri sežiganju odpadnih mineralnih olj, kot določa člen 3(h) Direktive 20../../ES, ko se standardizirajo pri vsebnosti 3 % kisika, in v primerih iz točke 2.7 dela 5. Õ

⎢ 2000/76/ES (prilagojeno)

1.1(a) Dnevne povprečne √ mejne Õ vrednosti √ emisij za naslednja onesnaževala (mg/Nm³) Õ

Celotni prah | 10 mg/m³ |

Plinaste in hlapne organske snovi, izražene kot skupni organski ogljik √ (TOC) Õ | 10 mg/m³ |

Vodikov klorid (HCl) | 10 mg/m³ |

Vodikov fluorid (HF) | 1 mg/m³ |

Žveplov dioksid (SO2) | 50 mg/m³ |

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2), izražena kot √ NO2 Õ dušikov dioksid za obstoječe sežigalnice √ odpadkov Õ z nazivno zmogljivostjo več kot 6 ton na uro ali za nove sežigalnice √ odpadkov Õ | 200 mg/m³[76] |

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2), izražena kot √ NO2 Õ dušikov dioksid za obstoječe sežigalnice √ odpadkov Õ z nazivno zmogljivostjo 6 ton na uro ali manj | 400 mg/m³[77] |

Pristojni organ lahko odobri izjeme za NOx za obstoječe sežigalnice:

- z nazivno zmogljivostjo 6 ton na uro, pod pogojem da je v dovoljenju predvideno, da dnevne povprečne vrednosti ne presegajo 500 mg/m3, in to do 1. januarja 2008,

- z nazivno zmogljivostjo > 6 ton na uro, vendar ≤ 16 ton na uro, pod pogojem da je v dovoljenju predvideno, da dnevne povprečne vrednosti ne presegajo 400 mg/m3, in to do 1. januarja 2010,

- z nazivno zmogljivostjo > 16 ton na uro, vendar < 25 ton na uro, ki ne odvajajo vode, pod pogojem da je v dovoljenju predvideno, da dnevne povprečne vrednosti ne presegajo 400 mg/m3, in to do 1. januarja 2008.

Do 1. januarja 2008 pristojni organ lahko odobri izjeme za prah za obstoječe sežigalnice, pod pogojem da je v dovoljenju predvideno, da dnevne povprečne vrednosti ne presegajo 20 mg/m3.

1.2(b) Polurne povprečne √ mejne Õ vrednosti √ emisij za naslednja onesnaževala (mg/Nm³) Õ

(100 %) A | (97 %) B |

Celotni prah | 30 mg/m³ | 10 mg/m³ |

Plinaste in hlapne organske snovi, izražene kot skupni organski ogljik √ (TOC) Õ | 20 mg/m³ | 10 mg/m³ |

Vodikov klorid (HCl) | 60 mg/m³ | 10 mg/m³ |

Vodikov fluorid (HF) | 4 mg/m³ | 2 mg/m³ |

Žveplov dioksid (SO2) | 200 mg/m³ | 50 mg/m³ |

Dušikov oksid (NO) in dušikov dioksid (NO2), izražena kot √ NO2 Õ dušikov dioksid za obstoječe sežigalnice √ odpadkov Õ z nazivno zmogljivostjo več kot 6 ton na uro ali za nove sežigalnice √ odpadkov Õ | 400 mg/m³[78] | 200 mg/m³[79] |

Do 1. januarja 2010 pristojni organ lahko odobri izjeme za NOx za obstoječe sežigalnice z nazivno zmogljivostjo med 6 in 16 tonami na uro, pod pogojem da polurna povprečna vrednost ne presega 600 mg/m3 za stolpec A ali 400 mg/m3 za stolpec B.

1.3(c) Vse Ppovprečne √ mejne Õ vrednosti √ emisij (mg/Nm³), Õ izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur √ , za naslednje težke kovine Õ

Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd) | skupaj: 0,05 mg/m³ | skupaj 0,1 mg/m3 [80] |

Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl) |

Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg) | 0,05 mg/m³ | skupaj 0,1 mg/m3 [81] |

Antimon in njegove spojine, izražene kot antimon (Tl) | skupaj: 0,5 mg/m³ | skupaj 1 mg/m3 [82] |

Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (AS) |

Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb) |

Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr) |

Kobalt in njegove spojine, izražene kot skupni kobalt (Co) |

Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu) |

Mangan in njegove spojine, izražene kot mangan (Mn) |

Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni) |

Vanadij in njegove spojine, izražene kot vanadij (V) |

Te povprečne vrednosti vključujejo tudi emisije ustreznih težkih kovin ter njihovih spojin v plinastem stanju in hlapni obliki.

1.4(d) Povprečne √ mejne Õ vrednosti √ emisij (ng/Nm³) za dioksine in furane Õ se merijo v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur. Mejna vrednost emisije se nanaša na skupno koncentracijo dioksinov in furanov, ki se izračuna na podlagi ekvivalence toksičnosti skladno z delom 2 s Prilogo I.

Dioksini in furani | 0,1 ng/m³ |

1.5(e) Naslednje mMejne vrednosti emisij √ (mg/Nm³) Õ za koncentracije ogljikovega oksida (CO) v zgorevalnih √ odpadnih Õ plinih ne smejo biti presežene (razen med zagonom in ustavitvijo):

(a) 50 mg/m3 zgorevalnega plina, določeno kot dnevna povprečna vrednost;

(b) 100 mg/m3 zgorevalnega plina za vse meritve, ki so ugotovljene kot polurnae povprečnae vrednosti v katerem koli 24-urnem obdobju.

(c) 150 mg/m3 zgorevalnega plina za vsaj 95 % vseh meritev, ki so ugotovljene kot 10-minutne povprečnae vrednosti, ali 100 mg/m3 zgorevalnega plina za vse meritve, ki so ugotovljene kot polurne povprečne vrednosti v katerem koli 24-urnem obdobju.

Pristojni organ lahko odobri izjeme √ od mejnih vrednosti emisij iz te točke Õ za sežigalnice √ odpadkov Õ , ki uporabljajo tehnologijo zvrtinčene plasti, pod pogojem da je v dovoljenju √ določena Õ predvidena mejna vrednost emisije za ogljikov oksid (CO) največ 100 mg/m3 √ mg/Nm3 Õ kot urna povprečna vrednost.

ê 2000/76/ES člen 13 (prilagojeno)

√ 2. Mejne vrednosti emisij, ki se uporabljajo v okoliščinah iz členov 41(5) in 42. Õ

4. Vsebnost √ Koncentracija Õ celotnega prahu v emisijah v zrak iz sežigalnic √ odpadkov Õ ne sme v nobenih okoliščinah preseči 150 mg/m3 √ mg/Nm3 Õ, izraženo kot polurno povprečje.; tudi mMejne vrednosti emisij v zrak za √ TOC in Õ CO in TOC √ iz točk 1.2 in 1.5(b) Õ ne smejo biti presežene. Vsi ostali pogoji iz člena 6 morajo biti izpolnjeni.

⎢ 2000/76/ES (prilagojeno)

?novo

(f) 3. Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tej prilogi.

PRILOGA II Del 4

Določanje mejnih vrednosti emisij v zrak za sosežiganje odpadkov

1. Naslednja enačba (pravilo mešanja) se uporablja, kadar posebna mejna vrednost skupnih emisij „C“ ni določena v tabeli v tem delu tej prilogi.

Mejna vrednost √ emisij Õ za vsako pomembno onesnaževalo in √ CO Õ ogljikov oksid v odpadnem plinu, nastalem pri sosežigu odpadkov, se izračuna, kot sledi:

√ [pic] ∏

Vodpadki | : | volumen odpadnega plina, nastalega le zaradi sežiga odpadkov, ki se določi na podlagi odpadkov z najnižjo kurilno vrednostjo ter je opredeljen v dovoljenju in standardiziran pri pogojih iz te direktive. Če je delež izpuščene toplote, nastale pri sežigu nevarnih odpadkov, manjši od 10 % skupne toplote, izpuščene iz naprave, je treba Vodpadki izračunati na podlagi (predvidene) količine odpadkov, ki bi ob sežigu ustrezali 10 % izpuščene toplote pri konstanti skupni izpuščeni toploti. |

Codpadki | : | mejne vrednosti emisij, določene za sežigalnice √ odpadkov Õ v delu 3 Prilogi V za pomembna onesnaževala in ogljikov oksid. |

Vproces | : | volumen odpadnega plina, nastalega med procesom v napravi, skupaj z zgorevanjem dovoljenih goriv, ki se običajno uporabljajo v napravi (razen odpadkov), določen na podlagi vsebnosti kisika, pri kateri je treba standardizirati emisije, kot je določeno v zakonodaji Skupnosti ali nacionalni zakonodaji. Če za to vrsto naprave ni √ zakonodaje Õ predpisov, je treba uporabiti dejansko vsebnost kisika v odpadnemga plinu, ki ni bil razredčen z dodatkom zraka, nepotrebnega za proces. Standardizacija pri drugih razmerah je navedena v tej direktivi. |

Cproces | : | mejne vrednosti emisij, kot so določene v tabelah te priloge √ tem delu Õ za nekatere industrijske √ dejavnosti Õ sektorje ali, če take tabele ali vrednosti niso na voljo, mejne vrednosti emisij pomembnih onesnaževal in oksida v zgorevalnem plinu naprav, ki so v skladu z nacionalno zakonodajo in drugimi predpisi za take naprave, ko uporabljajo običajno dovoljena goriva (razen odpadkov). Če taki ukrepi niso na voljo, se uporabljajo mejne vrednosti emisij, določene v dovoljenju. Če v dovoljenju teh vrednosti ni, se uporabijo dejanske masne koncentracije. |

C | : | mejne vrednosti skupnih emisij √ pri Õ in vsebnostih kisika, kot so določene v tabelah te priloge √ tem delu Õ za nekatere industrijske √ dejavnosti Õ sektorje in nekatera onesnaževala, ali, če takih tabel ali vrednosti ni, mejne vrednosti skupnih emisij za CO in pomembna onesnaževala, ki nadomestijo mejne vrednosti emisij, kot so določene v posameznih prilogah k tej direktivi. Skupna vsebnost kisika, ki naj nadomesti vsebnost kisika za standardizacijo, se izračuna na podlagi prej omenjene vsebnosti ob upoštevanju delnih volumnov. √ Vse mejne vrednosti se izračunajo pri temperaturi 273,15 K, tlaku 101,3 kPa in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih. Õ |

Države članice lahko določijo pravila za izjeme, predvidene v tem delu tej prilogi.

2.II.1. Posebne določbe za cementne peči, v katerih se sosežigajo odpadki

Dnevne povprečne vrednosti (za neprekinjene meritve) Vzorčevalna obdobja in druge zahteve za meritve, kot so določene v členu 7. Vse vrednosti v mg/m3 (dioksini in furani ng/m3).

2.1 √ Mejne vrednosti emisij iz točk 2.2 in 2.3 se uporabljajo kot dnevne povprečne vrednosti za celoten prah, HCI, HF, NOx, SO2 in TOC (za neprekinjene meritve), kot povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur za težke kovine in kot povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 ur in največ 8 ur za dioksine in furane. Õ

Rezultati meritev, opravljenih za preverjanje in potrditev skladnosti z mejnimi √ Vse Õ vrednostmi emisij, se standardizirajo pri naslednjih razmerah: temperatura 273 K, tlak 101,3 kPa, 10 % kisika, suh plin.

Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

2.2II.1.1 C – mejne vrednosti skupnih emisij √ (mg/Nm3, razen za dioksine in furane) za naslednja onesnaževala Õ

Onesnaževalo | C |

Celotni prah | 30 |

HCl | 10 |

HF | 1 |

NOx za obstoječe naprave | 800 |

NOx za nove naprave | ? 500 ⎪ [83] |

Cd + Tl | 0,05 |

Hg | 0,05 |

Sb + As + Pb + Cr + Co + Cu + Mn + Ni + V | 0,5 |

Dioksini in furani √ (ng/Nm³) Õ | 0,1 |

Do 1. januarja 2008 lahko pristojni organi dovolijo izjeme za NOx za cementne peči, ki uporabljajo mokri postopek, ali cementne peči, ki sežgejo manj kot tri tone odpadkov na uro, pod pogojem, da je v dovoljenju predvidena mejna vrednost skupne emisije NOx največ 1200 mg/m3.

Do 1. januarja 2008 lahko pristojni organi dovolijo izjeme za prah za cementne peči, ki sežgejo manj kot tri tone odpadkov na uro, pod pogojem, da je v dovoljenju predvidena mejna vrednost skupne emisije največ 50 mg/m3.

2.3II.1.2. C – mejne vrednosti skupnih emisij √ (mg/Nm³) Õ za SO2 in TOC

Onesnaževalo | C |

SO2 | 50 |

TOC | 10 |

Pristojni organ lahko dovoli izjeme √ odstopanja za mejne vrednosti emisij iz te točke Õ , kadar TOC in SO2 ne nastaneta pri sežiganju odpadkov.

II.1.3. Mejna vrednost emisije za CO

Mejne vrednosti emisij za CO lahko določi pristojni organ.

3.II.1. Posebne določbe za kurilne naprave, v katerih se sosežigajo odpadki

3.1II.2.1. √ Cproces, izražen kot Õ dnevne povprečne vrednosti √ (mg/Nm³), Õ ð se uporablja do 31. decembra 2015 ï

Brez poseganja v Direktivo 88/609/EGS in kadar se za velike kurilne naprave določijo strožje mejne vrednosti emisij skladno s prihodnjo zakonodajo Skupnosti, te vrednosti pri zadevnih napravah in onesnaževalih nadomestijo mejne vrednosti emisij iz spodnjih tabel (Cproces). V tem primeru se naslednje tabele nemudoma prilagodijo strožjim mejnim vrednostim emisij skladno s postopkom iz člena 17. √ Za določitev vhodne toplotne moči kurilnih naprav se uporabljajo agregacijska pravila, kot so določena v členu 32. Õ

Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

C proces :

C proces za trdna goriva, √ razen biomase Õ izražen v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalao | < 50 MWth | 50–100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

SO2 | - | √ 850 ∏ | √ 200 ∏ | √ 200 ∏ |

splošno | 850 | 850 do 200 (linearno zmanjševanje od 100 do 300 MWth) | 200 |

domača goriva | ali učinek razžvepljanja ≥90 % | ali učinek razžvepljanja ≥92 % | ali učinek razžvepljanja ≥95 % |

NOx | - | 400 | √ 200 ∏ 300 | 200 |

Prah | 50 | 50 | 30 | 30 |

Do 1. januarja 2007 in brez poseganja v ustrezno zakonodajo Skupnosti se mejna vrednost emisij za NOx ne uporablja za naprave, ki sosežigajo le nevarne odpadke.

Do 1. januarja 2008 lahko pristojni organi odobrijo izjeme za NOx in SO2 za obstoječe naprave za sosežig z zmogljivostjo med 100 in 300 MWth, ki uporabljajo tehnologijo zvrtinčene plasti in trdna goriva, pod pogojem da je v dovoljenju predvidena vrednost Cproces največ 350 mg/Nm3 za NOx in največ 850 do 400 mg/Nm3 (linearno zmanjšanje od 100 do 300 MWth) za SO2.

Cproces za biomaso, izražen v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 6 %):

"Biomasa" pomeni: proizvode, v celoti ali deloma sestavljene iz rastlinskega materiala iz kmetijstva ali gozdarstva, ki se lahko uporabljajo za izrabo vsebovane energije, ter odpadke iz člena 2(2)(a)(i) do (v).

Onesnaževalao | < 50 MWth | 50 do 100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

SO2 | - | 200 | 200 | 200 |

NOx | - | 350 | 300 | √ 200 ∏ 300 |

Prah | 50 | 50 | 30 | 30 |

Do 1. januarja 2008 lahko pristojni organi odobrijo izjeme za NOx za obstoječe naprave za sosežig z zmogljivostjo med 100 in 300 MWth, ki uporabljajo tehnologijo zvrtinčene plasti in biomaso kot gorivo, pod pogojem da je v dovoljenju predvidena vrednost Cproces največ 350 mg/Nm3.

Cproces za tekoča goriva, izražen v mg/Nm3 (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževalao | < 50 MWth | 50 do 100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

SO2 | - | 850 | √ 400 ∏ 850 do 200 (linearno zmanjševanje od 100 do 300 MWth) | 200 |

NOx | - | 400 | √ 200 ∏ 300 | 200 |

Prah | 50 | 50 | 30 | 30 |

∫novo

3.2 Cproces, izražen kot povprečne dnevne vrednosti (mg/Nm³), velja od 1. januarja 1016

Za določitev vhodne toplotne moči kurilnih naprav se uporabljajo agregacijska pravila, kot so določena v členu 32. Polurne povprečne vrednosti so potrebne le za izračun dnevnih povprečnih vrednosti.

3.2.1 Cproces za kurilne naprave iz člena 33(2)

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo | < 50 MWth | 50–100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

SO2 | - | 400 za šoto: 300 | 200 | 200 |

NOx | - | 300 za lignitni prah: 400 | 200 | 200 |

Dust | 50 | 30 | 25 za šoto: 20 | 20 |

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo | < 50 MWth | 50 do 100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

SO2 | - | 200 | 200 | 200 |

NOx | - | 300 | 250 | 200 |

Prah | 50 | 30 | 20 | 20 |

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževalo | < 50 MWth | 50 do 100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

SO2 | - | 350 | 250 | 200 |

NOx | - | 400 | 200 | 150 |

Prah | 50 | 30 | 25 | 20 |

3.2.2 Cproces za kurilne naprave iz člena 33(3)

Cproces za trdna goriva, razen biomase (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo | < 50 MWth | 50–100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

SO2 | - | 400 za šoto: 300 | 200 za šoto: 300, razen pri zgorevanju v zvrtinčeni plasti: 250 | 150 za krožno zgorevanje ali zgorevanje pod tlakom v zvrtinčeni plasti ali, pri kurjenju šote, za kakršno koli zgorevanje v zvrtinčeni plasti: 200 |

NOx | - | 300 za šoto: 250 | 200 | 150 za lignitni prah: 200 |

Prah | 50 | 20 | 20 | 10 za šoto: 20 |

Cproces za biomaso (vsebnost O2 je 6 %):

Onesnaževalo | < 50 MWth | 50 do 100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

SO2 | - | 200 | 200 | 150 za zgorevanje v zvrtinčeni plasti: 200 |

NOx | - | 250 | 200 | 150 |

Prah | 50 | 20 | 20 | 20 |

Cproces za tekoča goriva (vsebnost O2 je 3 %):

Onesnaževalo | < 50 MWth | 50 do 100 MWth | 100 do 300 MWth | > 300 MWth |

SO2 | - | 350 | 200 | 150 |

NOx | - | 300 | 150 | 100 |

Prah | 50 | 30 | 25 | 20 |

⎢ 2000/76/ES (prilagojeno)

3.3II.2.2. C – mejne vrednosti skupnih emisij √ za težke kovine (mg/Nm3), Õ

C izražene √ kot Õ v ng/Nm3 (vsebnost O2 je 6 %). Vse povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur √ (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva) Õ .

Onesnaževalao | C |

Cd + Tl | 0,05 |

Hg | 0,05 |

Sb + As + Pb + Cr + Co + Cu + Mn + Ni + V | 0,5 |

√ 3.4 C – mejne vrednosti skupnih emisij (ng/Nm3) za dioskine in furane, Õ

C izražene √ kot Õ v ng/Nm3 (vsebnost O2 je 6 %). Vse povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 ur in največ 8 ur √ (vsebnost O2 je 6 % za trdna goriva in 3 % za tekoča goriva) Õ .

Onesnaževalo | C |

Dioksini in furani | 0,1 |

4II.3. Posebne določbe za √ naprave za sosežig odpadkov v Õ industrijskihe sektorjihe, ki niso vključeni v točki 2 in 3 tega dela II. 1 ali II. 2 in sosežigajo odpadke.

4II.3.1. C – mejne vrednost i skupnih emisij √ (ng/Nm3) Õ

C √ za dioksine in furane, Õ izražena √ kot Õ v ng/Nm3. Vse povprečnae vrednosti, izmerjenae v vzorčevalnem obdobju najmanj 6 in največ 8 ur:

Onesnaževalo | C |

Dioksini in furani | 0,1 |

√ 4.2 C – mejne vrednosti skupnih emisij (mg/Nm3) za težke kovine, Õ

C izražene √ kot Õ v ng/Nm3 . Vse povprečne vrednosti, izmerjene v vzorčevalnem obdobju najmanj 30 minut in največ 8 ur:

Onesnaževalao | C |

Cd + Tl | 0,05 |

Hg | 0,05 |

Del 5 PRILOGA IV

Mejne vrednosti emisij pri odvajanju odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov

Snovi, ki onesnažujejo okolje | Mejne vrednosti emisij, izražene v masnih koncentracijah, za nefiltrirane vzorce √ (mg/l, razen dioksinov in furanov) Õ |

1. Skupne neraztopljene trdne snovi, kot so opredeljene v Prilogi I k Direktivi 91/271/EGS | (95 %) (30 mg/l) | (100 %) (45 mg/l) |

2. Živo srebro in njegove spojine, izražene kot živo srebro (Hg) | 0,03 mg/l |

3. Kadmij in njegove spojine, izražene kot kadmij (Cd) | 0,05 mg/l |

4. Talij in njegove spojine, izražene kot talij (Tl) | 0,05 mg/l |

5. Arzen in njegove spojine, izražene kot arzen (AS) | 0,15 mg/l |

6. Svinec in njegove spojine, izražene kot svinec (Pb) | 0,2 mg/l |

7. Krom in njegove spojine, izražene kot krom (Cr) | 0,5 mg/l |

8. Baker in njegove spojine, izražene kot baker (Cu) | 0,5 mg/l |

9. Nikelj in njegove spojine, izražene kot nikelj (Ni) | 0,5 mg/l |

10. Cink in njegove spojine, izražene kot cink (Zn) | 1,5 mg/l |

11. Dioksini in furani, opredeljeni kot vsota posameznih dioksinov in furanov, ocenjena skladno s Prilogo I | 0,3 ng/l |

Do 1. januarja 2008 lahko pristojni organ odobri izjeme za skupne neraztopljene trdne snovi za obstoječe sežigalnice, pod pogojem da je v dovoljenju predvideno, da 80 % izmerjenih vrednosti ne presega 30 mg/l in nobena od izmerjenih vrednosti ne presega 45 mg/l.

Del 6 PRILOGA III

√ Spremljanje emisij Õ

1. Metode merjenja

1.1 Meritve za določanje koncentracij snovi, ki onesnažujejo zrak in vodo, morajo biti √ so Õ reprezentativno izvedene.

1.2 Vzorčenje in analiza vseh onesnaževal, skupaj z dioksini in furani, ter √ zagotavljanje kakovosti avtomatskih merilnih sistemov in Õ referenčne merilne metode za √ njihovo Õ kalibracijo avtomatskih merilnih sistemov se izvedejo √ v skladu s Õ po standardih CEN. Če standardi CEN niso na voljo, se uporabljajo standardi ISO ali nacionalni ali mednarodni standardi, ki bodo zagotovili z znanstvenega vidika enako kakovostne podatke. √ Avtomatski merilni sistemi se preverjajo vsaj enkrat letno z vzporednimi meritvami po referenčnih metodah. Õ

1.3 Pri dnevnih mejnih vrednostih emisij vrednosti 95 % intervala zaupanja enega rezultata meritve ne presegajo naslednjih odstotkov mejnih vrednosti emisij: Ogljikov oksid:

Ogljikov oksid | 10 % |

Žveplov dioksid: | 20 % |

Dušikov dioksid: | 20 % |

Celotni prah | 30 % |

Skupni organski ogljik: | 30 % |

Vodikov klorid: | 40 % |

Vodikov fluorid: | 40 %. |

ê 2000/76/ES člen 10

5. Redne meritve emisij v zrak in vodo se opravijo v skladu s točkama 1.1 in 1.2 2 Priloge III.

ê 2000/76/ES člen 11 (prilagojeno)

?novo

Člen 11

Zahteve za meritve

√ 2. Meritve v zvezi z onesnaževali zraka Õ

2.1 V sežigalnici in napravi za sosežig se skladno s Prilogo III oOpravljajo √ se Õ naslednje meritve √ v zvezi z Õ onesnaževali zraka:

(a) neprekinjene meritve naslednjih snovi: NOx, pod pogojem da so mejne vrednosti emisij določene, CO, celotni prah, TOC, HCl, HF, SO2;

(b) neprekinjene meritve naslednjih procesnih parametrov: temperatura blizu notranje stene ali na drugi reprezentativni točki sežigalne komore, kot to odobri pristojni organ, koncentracija kisika, tlak, temperatura odpadnega plina in vsebnost vodnih hlapov v odpadnem plinu;

(c) vsaj dve meritvi težkih kovin, dioksinov in furanov na leto; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece. Države članice lahko določijo merilna obdobja za policiklične aromatske ogljikovodike ali druga onesnaževala, če so zanje določile mejne vrednosti emisij.

2.23. Zadrževalni čas ter najnižjo temperaturo odpadnih plinov in vsebnost kisika v odpadnih plinih je treba ustrezno preveriti vsaj enkrat ob začetku obratovanja sežigalnice √ odpadkov Õ ali naprave za sosežig √ odpadkov Õ in v najbolj neugodnih pogojih obratovanja, ki se lahko pričakujejo.

2.34. Neprekinjene meritve HF se lahko opustijo, če je v obdelavo vključena faza odstranjevanja HCl, ki zagotavlja, da se mejna vrednost emisije HCl ne presega. V tem primeru je treba emisije HF meriti redno, kot je določeno v odstavku 2 √ točki 2.1 Õ (c).

2.45. Neprekinjene meritve vsebnosti vodnih hlapov niso potrebne, če √ je Õ vzorec odpadnega plina pred analizo emisij posušen.

2.56. Namesto neprekinjenih meritev HCl, HF in SO2 lahko pPristojni organ √ se lahko odloči, da ne zahteva neprekinjenih meritev za HCI, HF in SO2 Õ v dovoljenju odobri meritve v rednih časovnih presledkih v sežigalnici √ odpadkov Õ ali napravi za sosežig √ odpadkov, ter zahteva meritve v rednih časovnih presledkih, kot so določene v točki 2.1(c), ali pa Õ ð ne zahteva nobenih meritev ï , kot so določene v odstavku 2(c), če upravljavec lahko dokaže, da emisije teh onesnaževal nikakor ne morejo biti večje od predpisanih mejnih vrednosti emisij.

ð Pristojni organ se lahko odloči, da ne zahteva neprekinjenih meritev NOx, in zahteva meritve v rednih časovnih presledkih, kot jih določa točka 2.1(c), v obstoječih sežigalnicah odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot 6 ton na uro ali v obstoječih napravah za sosežig odpadkov z nazivno zmogljivostjo manj kot 6 ton na uro, če lahko upravljavec na podlagi informacij o kakovosti zadevnih odpadkov, uporabljenih tehnologij in rezultatov spremljanja emisij dokaže, da emisije NOx v nobenem primeru ne morejo biti višje od predpisane mejne vrednosti emisij. ï

2.67. ð Pristojni organ se lahko odloči, da za težke kovine, dioksine in furane zahteva manj kot dve meritvi letno ali da sploh ne zahteva meritve ï Pristojni organ lahko v dovoljenju odobri, da se pogostnost meritev v rednih časovnih presledkih težkih kovin zmanjša z dvakrat na leto na enkrat na vsaki dve leti in pogostnost meritev v rednih časovnih presledkih dioksinov in furanov z dvakratletno na enkratletno, pod pogojem da √ , in sicer v naslednjih primerih: Õ

(a) so emisije pri sosežiganju ali sežiganju √ odpadkov Õ so √ v vseh okoliščinah Õ manjše od 50 % mejnih vrednosti emisij;, določenih v skladu s Prilogo II ali Prilogo V, in da so na voljo merila za izpolnitev zahtev, pripravljena v skladu s postopkom iz člena 17. Ta merila temeljijo vsaj na določbah drugega pododstavka, točk (a) in (d).

Do 1. januarja 2005 se zmanjšanje pogostnosti lahko odobri, tudi če ni na voljo takih meril, pod pogojem, da:

(ba) odpadke, ki se bodo sežigali ali sosežigali, sestavljajo le nekateri izločeni gorljivi deli nenevarnih odpadkov, ki niso primerni za recikliranje in kažejo določene lastnosti ter so nadalje opredeljeni na podlagi ocene iz točke pododstavka (cd);

(b) so za te odpadke na voljo nacionalna merila kakovosti, ki so bila sporočena Komisiji;

(c) sta sosežiganje in sežiganje teh odpadkov usklajena z ustreznimi načrti ravnanja z odpadki iz člena 7 Direktive 75/442/EGS;

(cd) upravljavec lahko dokaže pristojnemu organu, da so emisije v vseh razmerah znatno pod mejnimi vrednostmi emisij iz Priloge II ali Priloge V za težke kovine, dioksine in furane; ta ocena temelji na podatkih √ podlagi podatkov Õ o kakovosti zadevnih odpadkov in √ spremljanja Õ meritvah emisij √ dokaže, Õ navedenih onesnaževal; √ so emisije v vseh okoliščinah znatno pod mejnimi vrednostmi emisij za težke kovine, dioksine in furane; Õ

(e) so merila kakovosti in novo obdobje za meritve v rednih časovnih presledkih določeni v dovoljenju; in

(f) se Komisiji vsako leto sporočijo vse odločitve o pogostnosti meritev iz tega odstavka, dopolnjene s podatki o količini in kakovosti zadevnih odpadkov.

2.78. Rezultati meritev, opravljenih za preverjanje skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij, se standardizirajo √ z uporabo standardnih koncentracij kisika iz dela 3 ali pa se izračunajo v skladu z delom 4 in po formuli iz dela 7. Õ pri naslednjih pogojih in za kisik po enačbi iz Priloge VI: (a) pri odpadnem plinu iz sežigalnic:

(a) temperatura 273 K, tlak 101,3 kPa, 11 % kisika, suh plin;

(b) pri odpadnem plinu iz sežiganja odpadnega olja, kot je opredeljeno v Direktivi 75/439/EGS: temperatura 273 K, tlak 101,3 kPa, 3 % kisika, suh plin;

(c) kKadar se odpadki sežigajo ali sosežigajo v s kisikom obogateni atmosferi, se rezultati meritev lahko standardizirajo pri vsebnosti kisika, ki jo določi pristojni organ glede na posebne razmere v posameznem primeru.;

(d) pri sosežiganju se rezultati meritev standardizirajo pri skupni vsebnosti kisika, kot je izračunana v Prilogi II.

Kadar se v sežigalnici √ odpadkov Õ ali napravi za sosežig √ odpadkov Õ , ki sežiga nevarne odpadke, emisije onesnaževal zmanjšajo s čiščenjem odpadnih plinov, se standardizacija glede na vsebnost kisika, predvideno v prvem pododstavku, opravi le, če vsebnost kisika, izmerjena v istem obdobju kot za zadevno onesnaževalo, presega ustrezno standardno vsebnost kisika.

√ 3. Meritve v zvezi z onesnaževali vode Õ

14. 3.1 Naslednje meritve se opravljajo na mestu odvajanja odpadne vode:

(a) neprekinjene meritve √ pH, temperature in pretoka Õ parametrov iz člena 8(6)(b);

(b) dnevne meritve skupnih neraztopljenih trdnih snovi v naključnem vzorcu √ ali meritve pretoku sorazmernega reprezentativnega vzorca v obdobju 24 ur; Õ ; države članice lahko namesto tega predvidijo meritve v pretoku sorazmernem reprezentativnem vzorcu v obdobju 24 ur;

(c) vsaj mesečne meritve √ Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Ni in Zn; Õ onesnaževal iz člena 8(3) glede na točke 2 do 10 iz Priloge IV v pretoku sorazmernem reprezentativnem vzorcu izpusta v obdobju 24 ur;

(d) meritve dioksinov in furanov vsaj vsakih šest mesecev; vendar pa se v prvih 12 mesecih obratovanja opravi vsaj ena meritev vsake tri mesece. Države članice lahko določijo merilna obdobja za policiklične aromatske ogljikovodike ali druga onesnaževala, če so zanje določile mejne vrednosti emisij.

ê 2000/76/ES člen 8 (prilagojeno)

3.2 Kadar se odpadne vode, nastale pri čiščenju odpadnih plinov, čistijo na kraju samem skupaj z odpadno vodo iz drugih virov na kraju samem, upravljavec opravi meritve iz člena 11:

(a) po iztoku odpadne vode iz procesa čiščenja odpadnega plina in pred njenim vstopom v skupno čistilno napravo;

(b) na vsakem drugem iztoku odpadne vode pred vstopom v skupno čistilno napravo;

(c) na končnem iztoku odpadne vod iz sežigalnice ali naprave za sosežig po njenem čiščenju.

⎢ 2000/76/ES (prilagojeno)

Del 7 PRILOGA VI

Formula za izračun koncentracije emisije pri standardnem odstotku koncentracije kisika

[pic]

ES | = | izračunana koncentracija emisije pri standardnem odstotku koncentracije kisika |

EM | = | izmerjena koncentracija emisije |

OS | = | standardna koncentracija kisika |

OM | = | izmerjena koncentracija kisika |

Del 8

√ Ocena skladnosti z mejnimi vrednostmi emisij Õ

ê 2000/76/ES člen 11 (prilagojeno)

√ 1. Mejne vrednosti emisij v zrak Õ

101.1. Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za zrak izpolnjene, če:

(a) nobena od dnevnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz točke 1.1 dela 3 ali dela 4 Priloge V(a) ali Priloge II √ ali izračunane v skladu z delom 4 Õ ;

97 % dnevnih povprečnih vrednosti v letu ne presega mejne vrednosti emisij iz Priloge V(e), prva alinea;

(b) nobena od polurnih povprečnih vrednosti ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca A v Prilogi V(b) v tabeli iz točke 1.2 dela 3 ali, kadar je to ustrezno, 97 % polurnih povprečnih vrednosti v letu ne presega nobene mejne vrednosti emisij iz stolpca B Priloge V(b) v tabeli iz točke 1.2 dela 3;

(c) nobena od povprečnih vrednosti v vzorčevalnem obdobju, določenem za težke kovine ter dioksine in furane, ne presega mejnih vrednosti emisij iz točk 1.3 in 1.4 dela 3 ali dela 4 Priloge V(c) in (d) ali Priloge II √ ali izračunanih v skladu z delom 4 Õ ;

(d) so izpolnjene določbe druge alinee Priloge V(e) ali Priloge II.

√ (d) za ogljikov monoksid (CO): ∏

√ (i) v primeru sežigalnic odpadkov: Õ

√ - vsaj 97 % dnevnih povprečnih vrednosti čez leto ne presega mejne vrednosti emisij iz točke 1.5(a) dela 3; Õ

√ in Õ

√ - vsaj 95 % vseh 10-minutnih povprečnih vrednosti v katerem koli 24-urnem obdobju ne presega mejne vrednosti emisij iz točk 1.5(b) in (c) dela 3 ali nobena od polurnih povprečnih vrednosti iz istega obdobja ne presega teh mejnih vrednosti; Õ

√ (ii) v primeru naprav za sosežig odpadkov: izpolnjene so določbe dela 4. Õ

1.211. Polurne in 10-minutne povprečne vrednosti se določijo v času dejanskega obratovanja (razen v obdobju zagona in ustavitve, če se odpadki ne sežigajo) na podlagi izmerjenih vrednosti, potem ko se odštejejo vrednosti intervala zaupanja iz točke 1.3 dela 6 3 Priloge III. Dnevne povprečne vrednosti se določijo na podlagi teh validiranih povprečnih vrednosti.

Za določitev veljavnih dnevnih povprečnih vrednosti se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev v nobenem dnevu ne zavrže več kot pet polurnih vrednosti. V letu se zaradi motenj v delovanju ali vzdrževanja sistema neprekinjenih meritev ne zavrže več kot deset dnevnih povprečnih vrednosti.

1.312. Povprečne vrednosti v vzorčevalnem obdobju in povprečne vrednosti pri meritvah v rednih časovnih presledkih HF, HCl in SO2 se določijo v skladu z zahtevami členov 40(1)(e) in 43(3) člena 10(2) in (4) in ter Priloge III točke 1 dela 6.

15. Spremljanje stanja mase onesnaževal v očiščeni odpadni vodi se izvaja skladno z zakonodajo Skupnosti in se določi v dovoljenju skupaj s pogostnostjo meritev.

2.16. √ Mejne vrednosti emisij v vodo. Õ

Šteje se, da so zahteve glede mejnih vrednosti emisij za vodo izpolnjene, če:

(a) za skupne neraztopljene trdne snovi (snov, ki onesnažuje okolje, številka 1) 95 % in 100 % izmerjenih vrednosti ne presega mejnih vrednosti emisij, kot so določene v delu 5 Prilogi IV;

(b) za težke kovine √ (Hg, Cd, TI, As, Pb, Cr, Cu, Ni in Zn) Õ (snovi, ki onesnažujejo okolje, številka 2 do 10) največ ena meritev na leto presega mejne vrednosti emisij iz dela 5 Priloge IV; ali, če država članica predvidi več kot 20 vzorcev na leto, največ 5 % teh vzorcev presega mejne vrednosti emisij iz dela 5 Priloge IV;

(c) za dioksine in furane (snov, ki onesnažuje okolje, številka 11) √ rezultati Õ meriteve, ki se opravijo dvakrat letno, ne presegajo mejne vrednosti emisij iz dela 5 Priloge IV.

17. Če opravljene meritve kažejo, da so bile mejne vrednosti emisij za zrak ali vodo iz te direktive presežene, je treba o tem nemudoma obvestiti pristojne organe.

⎢ 1999/13/ES (prilagojeno)

PRILOGA VIII

Del 1

Področje √ Dejavnosti Õ

Ta priloga vsebuje vrste dejavnosti iz člena 1. Na področje te direktive sodijo dejavnosti iz te priloge, če presegajo pragove, navedene v Prilogi IIA. Pri vsaki √ 1. Vse dejavnosti iz naslednjih točk vključujejo Õ dejavnosti je vključeno čiščenje opreme. Če ni določeno drugače, čiščenje izdelkov ni vključeno.

2. Nanašanje lepil

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se na površino nanaša lepilo, razen nanašanja lepila in laminacije v tiskarstvu.

3. Površinska zaščita

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se nanaša eno ali več zveznih prekrivnih plasti na:

(a) √ katero koli od naslednjih vozil Õ naslednja vozila:

(i) nove avtomobile, opredeljene kot vozila kategorije M1 v Direktivi 70/156/EGS z dne 6. februarja 1070 o približevanju zakonodaje držav članic o homologaciji motornih in priklopnih vozil in kategorije N1, če se površinsko zaščitijo v istem obratu kakor vozila M1[84];,

(ii) kabine tovornjakov, opredeljene kot prostor za voznika, in vsa povezana ohišja za tehnično opremo vozil kategorij N2 in N3 v Direktivi 70/156/EGS;,

(iii) poltovorni dostavni avtomobili in tovornjaki, opredeljeni kot vozila kategorij N1, N2 in N3 v Direktivi 70/156/EGS, vendar brez kabin tovornjakov;,

(iv) avtobusi, opredeljeni kot vozila kategorij M2 in M3 v Direktivi 70/156/EGS;,

(v) prikolice, opredeljene v kategorijah O1, O2, O3 in O4 v Direktivi 70/156/EGS;,

(b) kovinske in plastične površine, skupaj s površinami letal, ladij, vlakov itn.;,

(c) lesene površine;,

(d) površine tekstilij, tkanin, folij in papirja;,

(e) usnje.

Ne √ Površinska zaščita ne Õ vključuje površinske zaščite podlage s kovinskimi prevlekami z elektroforetskimi postopki in obrizgavanjem s kemikalijami. Če površinska zaščita vključuje fazo, v kateri se isti predmet tiska s kakršno koli tehniko, se šteje, da je tiskarska faza del površinske zaščite. Tiskanje, ki se izvaja kot ločena dejavnost, ni vključeno, vendar je lahko zajeto v poglavje V te direktive to direktivo, če ta dejavnost sodi na njeno področje.

4. Površinska zaščita kovinskih kolobarjev

Kakršna koli dejavnost, pri kateri se navito jeklo, nerjaveče jeklo, prevlečeno jeklo, bakrove zlitine ali aluminijasti trakovi prevlečejo z zaščitnim filmom ali laminatom v neprekinjenem postopku.

5. Kemično čiščenje

Kakršna koli industrijska ali poslovna dejavnost, pri kateri se v obratu uporabljajo hlapne organske spojine HOS za čiščenje oblačil, pohištva in podobnih izdelkov široke porabe, razen ročnega odstranjevanja madežev v tekstilni in oblačilni industriji.

6. Proizvodnja obutve

Kakršna koli proizvodnja obutve ali njenih delov.

7. Proizvodnja premaznih √ mešanic Õ sredstev, lakov, barv in lepil

Proizvodnja zgoraj navedenih končnih izdelkov in polizdelkov, če se izdelujejo na isti lokaciji, z mešanjem pigmentov, smole in lepila z organskimi topili ali drugimi osnovami, skupaj z dispergiranjem in preddispergiranjem, uravnavanjem viskoznosti in odtenka ter polnjenjem končnega izdelka v posode.

8. Proizvodnja farmacevtskih izdelkov

Kemična sinteza, fermentacija, ekstrakcija, formulacija in dodelava farmacevtskih izdelkov in proizvodnja polizdelkov, če poteka na isti lokaciji.

9. Tiskanje

Kakršna koli reprodukcija besedila in/ali slik, pri kateri se črnilo prenese na kakršno koli površino z uporabo nosilca slike. Vključuje povezano lakiranje, premazovanje in laminiranje. Vendar pa poglavje V direktiva velja le za naslednje podpostopke:

(a) fleksotisk – tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike iz gume ali elastičnih fotopolimerov, na katerem so tiskovne površine nad netiskovnimi, in tekoče črnilo, ki se suši z izhlapevanjem;,

(b) rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem – rotacijsko tiskanje, pri katerem se uporablja nosilec slike s tiskovno in netiskovno površino v isti ravnini, pri čemer rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah. Netiskovna površina se obdela tako, da privlači vodo in odbija črnilo. Tiskovna površina se obdela tako, da sprejema črnilo in ga prenaša na površino, ki se tiska. Izhlapevanje poteka v peči, v kateri se natisnjeni material segreva z vročim zrakom;,

(c) laminiranje, povezano s tiskanjem – lepljenje dveh ali več gibkih vrst materiala pri izdelovanju laminatov;,

(d) rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije – rotacijsko tiskanje, ki se uporablja za tiskanje papirja za revije, brošure, kataloge ali podobne izdelke z uporabo črnila na osnovi toluena;,

(e) tisk – tiskanje, pri katerem se uporablja valjasti nosilec slike s tiskovno površino pod netiskovno površino in tekoče črnilo, ki se suši z izhlapevanjem. Vdolbine se polnijo s črnilom; odvečno črnilo se z netiskovnih površin očisti, preden površina, ki se tiska, pride v stik z valjem in dvigne črnilo iz vdolbin;,

(f) rotacijski sitotistk – rotacijsko tiskanje, pri katerem se črnilo nanaša na površino, ki se tiska, tako da se potiska skozi porozen nosilec slike z odprto tiskovno površino in zatesnjeno netiskovno površino, in pri katerem se uporablja tekoče črnilo, ki se suši le z izhlapevanjem. Rotacijsko pomeni, da se material, ki bo natisnjen, podaja v stroj s svitka in ne v posameznih polah;,

(g) lakiranje – dejavnost, pri kateri se na gibljiv material nanaša lak ali lepilo za poznejšo zatesnitev embalaže.

10. Predelava kavčuka

Kakršno koli mešanje kavčukovih zmesi v mikserjih in dvovaljčnikih, blendiranje, kalandriranje, ekstrudiranje in vulkaniziranje naravnega in sintetičnega kavčuka ter pomožni postopki za pretvorbo kavčukovih zmesi v končni izdelek.

11. Čiščenje površin

Kakršna koli dejavnost razen kemičnega čiščenja, pri kateri se uporabljajo organska topila za odstranjevanje nečistoč s površine materiala skupaj z razmaščevanjem. Če je čiščenje sestavljeno iz več faz pred kakršno koli drugo dejavnostjo ali po njej, se šteje, da gre za eno čiščenje površin. Ta dejavnost se ne nanaša na čiščenje opreme, ampak površine izdelkov.

12. Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje rastlinskega olja

Kakršno koli ekstrahiranje rastlinskega olja iz semen in drugih delov rastlin, predelovanje suhih ostankov za proizvodnjo živalske krme, čiščenje masti in rastlinskega olja, pridobljenega iz semen in delov rastlin in/ali živali.

13. Ličenje vozil

Kakršna koli površinska zaščita in z njo povezano razmaščevanje pri industrijskih ali poslovnih dejavnostih:

(a) prvo lakiranje cestnih vozil, kot so opredeljena v Direktivi 70/156/EGS, ali njihovih delov z materialom za končno obdelavo, če poteka ločeno od izvirne proizvodne linije;, ali

(b) lakiranje prikolic (vključno s polprikolicami) (kategorija O √ v Direktivi 70/156/EGS Õ ).

14. Površinska zaščita žičnih navitij

Kakršna koli površinska zaščita kovinskih prevodnikov, ki se uporabljajo za navijanje tuljav v transformatorjih in motorjih itn.

15. Impregnacija lesa

Kakršna koli impregnacija lesa z zaščitnimi sredstvi.

16. Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov

Kakršno koli lepljenje lesa in/ali plastike za izdelavo laminatov.

Del 2 PRILOGA IIA

I. Pragovi in mejne vrednosti emisij

31. normalni pogoji so √ Mejne vrednosti emisij in odpadnih plinov se izračunajo pri Õ temperaturia 273,15 K in √ , Õ tlaku 101,3 kPa √ in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih Õ .;

Dejavnost (prag porabe topila v tonah na leto) | Prag (prag porabe topila v tonah na leto) | Mejne vrednosti emisij v odpadnih plinih (mg C/Nm3) | Delež √ Mejne vrednosti Õ nezajetih emisij (odstotek vnosa topila) | Mejne vrednosti skupnih emisij | Posebne določbe |

Novie √ obrati Õ | Obstoječie √ obrati Õ | Novie √ obrati Õ | Obstoječie √ obrati Õ |

1 | Rotacijski ofsetni tisk z vročim sušenjem (> 15) | 15–25 > 25 | 100 20 | 30 (1) 30 (1) | (1) Ostanki topila v končnih izdelkih se ne štejejo kot del nezajetih emisij. |

2 | Rotacijski globoki tisk (bakrotisk) za publikacije (> 25) | 75 | 10 | 15 |

3 | Druge enote za globoki tisk, fleksotisk, rotacijski sitotisk, laminiranje ali lakiranje (> 15) rotacijski sitotisk na tekstilije/lepenko (> 30) | 15–25 > 25 > 30 (1) | 100 100 100 | 25 20 20 | (1) Prag za rotacijski sitotisk na tekstilije in lepenko. |

4 | Čiščenje površin √ z uporabo spojin iz člena 54(5) Õ členu 5(6) in (8). (1) (> 1) | 1–5 > 5 | 20 (12) 20 (12) | 15 10 | (12) Mejna vrednost se nanaša na maso spojin v mg/Nm3 in ne na skupni ogljik. |

5 | Drugo čiščenje površin (> 2) | 2–10 > 10 | 75 (1) 75 (1) | 20 (1) 15 (1) | (1) Za obrate, ki pristojnemu organu dokažejo, da povprečni delež organskih topil v vseh uporabljenih čistilnih sredstvih ne presega 30 % v teži, se te vrednosti ne uporabljajo. |

6 | Površinska zaščita vozil (< 15) in ličenje vozil | > 0,5 | 50 (1) | 25 | (1) Skladnost po členu 9(3) točki 2 dela 8 naj bi se dokazovala √ dokazuje Õ na podlagi 15-minutnih povprečnih meritev. |

7 | Površinska zaščita kovinskih kolobarjev (> 25) | 50 (1) | 5 | 10 | (1) Za obrate, ki uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij 150. |

8 | Druga površinska zaščita, skupaj s premazovanjem kovin, plastike, tekstilij (5), tkanin, folij in papirja (> 5) | 5–15 > 15 | 100 (1) (4) 50/75 (2) (3) (4) | 25 (4) 20 (4) | (1) Mejna vrednost emisij se uporablja za nanašanje premaznega sredstva in sušenje v zaprtih pogojih. (2) Prva mejna vrednost emisij se uporablja za sušenje, druga pa za nanašanje premaznega sredstva. (3) Pri obratih za barvanje in impregnacijo, ki uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij, ki se uporabljajo za nanašanje premaznega sredstva in sušenje skupaj, enaka 150. (4) Teh vrednosti ni treba uporabljati za postopke, ki jih ni mogoče izvajati v zaprtih pogojih (denimo ladjedelništvo in barvanje letal), skladno s členom 5(3)(b) 54(3). (5) Rotacijski sitotisk na tekstilije je vključen v dejavnost št. 3. |

9 | Površinska zaščita žičnih navitij (> 5) | 10 g/kg (1) 5 g/kg (2) | (1) Se uporablja za obrate, v katerih je povprečni premer žice ≤ 0,1 mm. (2) Se uporablja za vse druge obrate. |

10 | Površinska zaščita lesenih površin (> 15) | 15–25 > 25 | 100 (1) 50/75 (2) | 25 20 | (1) Mejna vrednost emisij se uporablja za nanašanje premaznega sredstva in sušenje v zaprtih pogojih. (2) Prva mejna vrednost emisij se uporablja za sušenje, druga pa za nanašanje premaznega sredstva. |

11 | Kemično čiščenje | 20 g/kg (1) (2) (3) | (1) Izraženo kot masa izpuščenega topila na kilogram očiščenega in posušenega izdelka. (2) Mejna vrednost emisij v členu 5(8) točki 2 dela 4 se ne uporablja za to dejavnost. (3) Naslednja izjema se nanaša le na Grčijo: mejna vrednost skupne emisije se 12 let po uveljavitvi te direktive ne uporablja za obstoječe obrate na odročnih območjih in/ali otokih z največ 2000 stalnimi prebivalci, kjer uporaba napredne tehnologije in opreme ni ekonomična. |

12 | Impregnacija lesa (> 25) | 100 (1) | 45 | 11 kg/m3 | (1) √ Mejna vrednost emisij Õ sSe ne uporablja za impregnacijo s kreozotom. |

13 | Površinska zaščita usnja (> 10) | 10–25 > 25 > 10 (1) | 85 g/m2 75 g/m2 150 g/m2 | Mejne vrednosti emisij so izražene v gramih izpuščenega topila na m2 izdelka. (1) Pri površinski zaščiti usnja v pohištveni industriji in posebnih usnjenih izdelkov široke porabe, kakršni so torbe, pasovi, denarnice itn. |

14 | Proizvodnja obutve (> 5) | 25 g na par | √ Mejna vrednost Õ Mejne vrednosti skupnih emisij je so izražene v gramih izpuščenega topila na par dokončane obutve. |

15 | Proizvodnja lesnih in plastičnih laminatov (> 5) | 30 g/m2 |

16 | Nanašanje lepil (> 5) | 5–15 > 15 | 50 (1) 50 (1) | 25 20 | (1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150. |

17 | Proizvodnja premaznih √ mešanic Õ sredstev, lakov, barv in lepil (> 100) | 100–1 000 > 1 000 | 150 150 | 5 3 | 5 % vnosa topil 3 % vnosa topil | √ Mejna Õ Vvrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del premaznih √ mešanic Õ sredstev v zatesnjenih posodah. |

18 | Predelava kavčuka (> 15) | 20 (1) | 25 (2) | 25 % vnosa topil | (1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150. (2) √ Mejna Õ Vvrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del izdelkov ali √ mešanic Õ pripravkov v zatesnjenih posodah. |

19 | Ekstrahiranje rastlinskega olja in živalske maščobe ter rafiniranje rastlinskega olja (> 10) | Živalska maščoba : 1,5 kg/tono Ricinus: 3 kg/tono Repično seme: 1 kg/tono Sončnično seme: 1 kg/tono Soja (normalni zdrob): 0,8 kg/tono Soja (beli kosmiči): 1,2 kg/tono Druga semena in deli rastlin: 3 kg/tono (1) 1,5 kg/tono (2) 4 kg/tono (3) | (1) Mejne vrednosti skupnih emisij za obrate, ki predelujejo posamezne serije semen in drugih delov rastlin, naj bi določil pristojni organ za vsak primer posebej z uporabo najboljših razpoložljivih postopkov. (2) Se uporablja za vse postopke delovanja, razen odstranjevanje smole (odstranjevanje smole iz olja). (3) Se uporablja za odstranjevanje smole. |

20 | Proizvodnja farmacevtskih izdelkov (> 50) | 20 (1) | 5 (2) | 15 (2) | 5 % vnosa topil | 15 % vnosa topil | (1) Če se uporabljajo tehnike, pri katerih se lahko ponovno uporabijo regenerirana topila, je mejna vrednost emisij v odpadnih plinih enaka 150. (2) √ Mejna Õ Vvrednost nezajetih emisij ne vključuje topil, ki se prodajo kot del izdelkov ali √ mešanic Õ pripravkov v zatesnjenih posodah. |

Del 3

II. √ Mejne vrednosti emisij za obrate za površinsko zaščito Õ Površinska zaščita vozil

1. Mejne vrednosti skupnih emisij so izražene v gramih izpuščenega √ organskega Õ topila glede na površino izdelka v m2 in v kilogramih izpuščenega √ organskega Õ topila glede na karoserijo.

2. Površina katerega koli izdelka iz √ točke 3 Õ spodnje tabele je opredeljena kot:

- površina, izračunana iz celotne površine elektroforeznega nanosa, in površine vseh delov, ki se lahko dodajo v nadaljnjih fazah površinske zaščite in se prekrijejo z istimi premaznimi sredstvi kakor omenjeni izdelek, ali skupna površina izdelka, prekritega v obratu.

Površina elektroforeznega nanosa se izračuna po √ naslednji Õ enačbi:

2 × skupna teža školjke izdelka povprečna debelina pločevine x gostota pločevine |

Ta metoda se uporablja tudi za druge površinsko zaščitene dele iz pločevine.

Za izračunavanje površine drugih dodanih delov ali celotne površine, lakirane v obratu, se uporabljajo računalniško podprto oblikovanje in druge enakovredne metode.

3. Mejnea vrednosti skupne emisije iz spodnje tabele se nanašajo na vse faze procesa, izvedenega v istem obratu, in vključujejo elektroforezni nanos ali kakršen koli drug nanos, vosek in polirno sredstvo ter topilo, uporabljeno pri čiščenju opreme, skupaj z lakirnimi kabinami in drugo pritrjeno opremo v obratovalnem času in zunaj njega. Mejna vrednost skupnih emisij je izražena kot vsota mas organskih spojin na m2 celotne površine lakiranega izdelka in kot vsota mas organskih spojin na karoserijo.

Dejavnost (prag porabe topila v tonah na leto) | Prag proizvodnje (se nanaša na letno proizvodnjo lakiranih izdelkov) | Mejna vrednost skupne emisije |

Novie √ obrati Õ | Obstoječie √ obrati Õ |

Lakiranje novih avtomobilov (> 15) | > 5 000 | 45 g/m2ali 1,3 kg/karoserijo + 33 g/m2 | 60 g/m2ali 1,9 kg/karoserijo + 41 g/m2 |

≤ 5000 izvedba monocoque ali >3500 šasijska izvedba | 90 g/m2ali 1,5 kg/karoserijo + 70 g/m2 | 90 g/m2ali 1,5 kg/karoserijo + 70 g/m2 |

Mejna vrednost skupne emisije (g/m2) |

Lakiranje novih kabin tovornjakov (> 15) | ≤ 5 000 | 65 | 85 |

> 5 000 | 55 | 75 |

Lakiranje novih poltovornih dostavnih avtomobilov in tovornjakov (> 15) | ≤ 2 500 | 90 | 120 |

> 2 500 | 70 | 90 |

Lakiranje novih avtobusov (> 15) | ≤ 2 000 | 210 | 290 |

> 2 000 | 150 | 225 |

4. Obrati za lakiranje vozil, v katerih je poraba topil manjša od pragov iz točke 3 zgornje tabele, izpolnjujejo zahteve za končno obdelavo vozil iz dela 2 Priloge IIA.

ê 1999/13/ES člen 5 (prilagojeno)

Del 4

√ Mejne vrednosti emisij za hlapne organske spojine s posebnimi standardnimi opozorili Õ

1.7. Pri izpustih √ emisijah Õ HOS hlapnih organskih spojin iz odstavka 6 člena 53 se upošteva mejna vrednost emisij 2 mg/Nm3, če je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih so potrebne oznake iz navedenega člena odstavka 6 , večji ali enak 10 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

2.8. Pri izpustih √ emisijah Õ halogeniranih HOS hlapnih organskih spojin, za katere je predpisan stavek R40 √ ali R68 Õ , se upošteva mejna vrednost emisij 20 mg/Nm3, če je masni pretok vsote spojin, zaradi katerih je potrebna oznaka R40 √ ali R68 Õ , večji ali enak 100 g/h. Mejna vrednost emisij se nanaša na vsoto mas posameznih spojin.

⎢ 1999/13/ES (prilagojeno)

Del 5 PRILOGA IIB

Program zmanjševanja emisij

1. NAčELA

Namen programa zmanjševanja emisij je omogočiti upravljavcu, da zmanjša emisije na druge načine, kakor bi jih zmanjšal z uporabo mejnih emisijskih vrednosti. Upravljavec lahko v ta namen uporabi kakršen koli program zmanjševanja emisij, pripravljen posebej za njegov obrat, pod pogojem, da se doseže enakovredno zmanjšanje emisij. Države članice skladno s členom 11 poročajo Komisiji o napredku pri doseganju enakega zmanjšanja emisij, vključno z izkušnjami pri izvajanju programa zmanjševanja emisij.

2. PRAKSA

1. Pri nanašanju premaznih sredstev, lakov, lepila ali črnila se lahko uporabi spodaj navedeni program. Če je spodaj navedena metoda neprimerna, lahko pristojni organ dovoli upravljavcu, da izvede kakršen koli nadomestni program izjem, za katerega se prepriča, da izpolnjuje tu navedena načela √ s katerim bodo dosežena zmanjšanja emisij, enakovredna tistim, ki bi se dosegla ob uporabi delov 2 in 3 Õ . Pri oblikovanju programa se upoštevajo naslednje točke:

(ai) če se nadomestki, ki vsebujejo malo topil ali jih ne vsebujejo, še vedno razvijajo, je treba √ se Õ upravljavcu podaljšati rok za izvedbo načrtov za zmanjševanje emisij;

(bii) referenčna točka za zmanjševanje emisij naj bi bila čim bliže emisijam, ki bi nastale, če se ne bi izvajali nikakršni ukrepi za zmanjševanje emisij.

2. Naslednji program se uporablja za obrate, za katere je mogoče oceniti stalen delež trdnih snovi v izdelku in ga uporabiti za določitev referenčne točke za zmanjševanje emisij:

( i ) upravljavec predloži načrt za zmanjševanje emisij, ki vključuje predvsem zmanjšanje povprečnega deleža topila v celotnem vnosu in/ali večjo učinkovitost pri uporabi trdnih snovi za zmanjšanje skupne emisije iz obrata na določeni odstotek referenčnih letnih emisij, to je do ciljne emisije. To mora storiti v naslednjem časovnem okviru:

Časovno obdobje | Največje dovoljene skupne letne emisije |

Novi obrati | Obstoječi obrati |

do 31.10.2001 | do 31.10.2005 | ciljna emisija × 1,5 |

do 31.10.2004 | do 31.10.2007 | ciljna emisija |

(aii) Referenčna letna emisija se izračuna na naslednji način:

(ia) Določi se skupna masa trdnih snovi v količini premaznega sredstva in/ali črnila, laka ali lepila, porabljenega v enem letu. Trdne snovi so vse snovi v premaznih sredstvih, črnilu, lakih in lepilih, ki se strdijo, ko izhlapi voda ali hlapne organske spojine.

(ii) Referenčne letne emisije se izračunajo tako, da se masa, določena v točki (i) (a), pomnoži z ustreznim faktorjem iz spodnje tabele. Pristojni organi lahko te faktorje prilagodijo, da lahko posamezni obrati prikažejo dokazano večjo učinkovitost pri uporabi trdnih snovi.

Dejavnost | Faktor iz (a)(ii)(ii)(b) |

Globoki tisk, fleksotisk; plastificiranje kot del tiskanja; lakiranje kot del tiskanja; premazovanje lesa; barvanje in impregniranje tekstilij, tkanin, folij ali papirja; nanašanje lepila | 4 |

Površinska zaščita kovinskih kolobarjev; ličenje vozil | 3 |

Premazovanje površin, ki so v stiku s hrano; površinska zaščita v letalstvu/aeronavtiki | 2,33 |

Druga površinska zaščita in rotacijski sitotisk | 1,5 |

(bc) Ciljna emisija je enaka zmnožku referenčne letne emisije in odstotka, ki je enak:

(1) (√ mejna Õ vrednosti nezajetih emisij + 15) za obrate iz točke 6 in na spodnje območje pragov iz točk 8 in 10 dela 2 Priloge IIA,

(2) (√ mejna Õ vrednosti nezajetih emisij + 5) za vse druge obrate.

(cd) Zahteve so izpolnjene, če je dejanska emisija topil, določena na podlagi načrta ravnanja s topili, manjša ali enaka ciljni emisiji.

ê 1999/13/ES člen 8 (prilagojeno)

Del 6

Spremljanje stanja √ emisij Õ

1.2. Države članice zagotovijo, da se stalno spremlja sSkladnost vodov, na katere so priključene naprave za zmanjševanje emisij in ki na zadnjem izpustu oddajajo več kakor povprečno 10 kg/h skupnega organskega ogljika √ se stalno spremlja Õ .

23. V drugih primerih države članice zagotovijo, da se izvaja trajno ali občasno merjenje. Pri občasnem merjenju se vsakokrat izvedejo vsaj tri meritve.

34. Merjenje ni potrebno, če za usklajenost s to direktivo ni potrebna naprava za zmanjševanje končnih emisij.

⎢ 1999/13/ES (prilagojeno)

?novo

Del 7 PRILOGA III

Načrt ravnanja s topili

1. UVOD

Ta priloga vsebuje smernice za izvajanje načrta ravnanja s topili. Opredeljuje načela, po katerih se ravna (točka 2), ter navaja okvir za masno bilanco (točka 3) in zahteve za preverjanje skladnosti (točka 4).

12. Načela

Načrt ravnanja s topili √ se uporablja za Õ je namenjen:

(ai) preverjanjeu skladnosti, kot je določeno v členu 57 9(1);

(bii) določanjeu možnosti zmanjševanja emisij v prihodnosti;

(ciii) omogočanjeu obveščanja javnosti o porabi topil, emisijah topil in skladnosti z √ zahtevami iz Õ poglavja V direktivo.

23. Definicije

Naslednje definicije zagotavljajo okvir za določanje masne bilance.

Vnos organskih topil (I):

I1 Količina organskih topil ali njihova količina v kupljenih √ zmeseh Õ pripravkih, ki se uporabijo kot surovina v procesu v časovnem obdobju, za katero se računa masna bilanca.

I2 Količina organskih topil ali njihova količina v √ zmeseh Õ pripravkih, ki se regenerirajo in ponovno uporabijo v procesu kot topilo. (Reciklirano topilo se šteje vsakokrat, ko je uporabljeno za izvajanje dejavnosti.)

Količina izhajajočih organskih topil (O):

O1 Emisije v odpadnih plinih.

O2 Organska topila, izgubljena v vodi; če je treba, se pri izračunavanju se O5 upošteva čiščenje odpadne vode.

O3 Količina organskih topil, ki ostane v izdelkih kot nečistoča ali ostanek.

O4 Nezajete emisije organskih topil v zrak. To vključuje osnovno prezračevanje prostorov, kjer zrak izhaja v zunanje okolje skozi okna, vrata, zračnike in podobne odprtine.

O5 Organska topila in/ali organske spojine, izgubljene zaradi kemičnih ali fizikalnih reakcij (skupaj s tistimi, ki se uničijo, npr. s sežigom ali kakim drugim načinom obdelovanja odpadnih plinov ali odpadnih vod, ali zajamejo, npr. z adsorpcijo, če niso šteti pod O6, O7 ali O8).

O6 Organska topila v zbranih odpadkih.

O7 Organska topila ali organska topila v √ zmeseh Õ pripravkih, ki se prodajo ali so namenjenei prodaji kot izdelek s tržno vrednostjo.

O8 Organska topila v pripravkih √ zmeseh Õ , regeneriranih za ponovno uporabo, vendar ne kot surovina v procesu, če niso šteta pod O7.

O9 Organska topila, izpuščena na druge načine.

43. ðUporaba ï Smernice za uporabo načrta ravnanja s topili pri preverjanju skladnosti

Način uporabe načrta ravnanja s topili določa posamezna zahteva, ki se bo preverjala:

(ai) Ppreverjanje skladnosti z možnostjo √ s programom Õ zmanjševanja iz dela 5 Priloge IIB, tako da se uporabi mejna vrednost skupne emisije, izražena kot emisija topil na enoto izdelka, ali kako drugače, kot je določeno v delih 2 in 3 Prilogi IIA.;

(ia) Za za vse dejavnosti, ki uporabljajo √ program zmanjševanja emisij iz Õ dela 5 Prilogo IIB, naj bi se načrt ravnanja s topili pripravil √ pripravi Õ vsako leto, da se določi poraba (C). Ta se lahko izračuna po naslednji enačbi:

C = I1 − O8

Hkrati √ se bodo Õ naj bi se določile trdne snovi, uporabljene v premaznih sredstvih, da se vsako leto izračunata referenčna letna emisija in ciljna emisija.

(iib) Za za ocenjevanje skladnosti z uporabo mejne vrednosti skupne emisije, izražene kot emisija topil na enoto izdelka, ali kako drugače, kot je določeno v delih 2 in 3 Prilogi IIA, √ se bo Õ naj bi se vsako leto pripravil načrt ravnanja s topili, da se določijo emisije (E). Te se lahko izračunajo po naslednji enačbi:

E = F + O1

F pomeni nezajete emisije, kot so opredeljene v točki (b)(i)razdelku (ii)(a). Vrednost emisije naj bi se nato delila z ustreznim parametrom izdelka.

(iiic) Za ocenjevanje skladnosti z zahtevami iz člena točke (b)(ii) odstavka 6 54 5(5)(b)(ii), naj bi se vsako leto pripravil načrt ravnanja s topili, da se določijo skupne emisije iz vseh omenjenih dejavnosti. Ta vrednost naj bi se nato primerjala s skupnimi emisijami, ki bi nastale √ nastanejo Õ , če bi vsaka dejavnost posebej izpolnjevala √ izpolnjuje Õ zahteve iz delov 2, 3 in 5 Priloge II.

(bii) Določanje nezajetih emisij za primerjavo z √ mejnimi Õ vrednostmi nezajetih emisij iz dela 2 Priloge IIA:

(ia) Metodologija

emisije se lahko izračunajo po √ eni od Õ naslednjih enačbi:

F = I1 − O1 − O5 − O6 − O7 − O8

ali

F = O2 + O3 + O4 + O9

√ F Õ Ta količina se lahko določi z neposrednim merjenjem količin √ ali z enakovredno metodo ali izračunom Õ , izračuna pa se lahko tudi drugače, na primer z upoštevanjem učinkovitosti procesa pri zajemanju.

√ Mejna Õ Vvrednost nezajetih emisij je izražena kot delež vnosa, ki se lahko izračuna po naslednji enačbi:

I = I1 + I2

(iib) Pogostnost

Nezajete emisije se lahko določijo s kratko, vendar obsežno vrsto meritev. Dokler se ne spremeni oprema, √ in Õ jih ni treba ponovno določati , dokler se ne spremeni oprema.

ê 1999/13/ES člen 9 (prilagojeno)

Del 8

√ Ocena Õ Uusklajenosti z mejnimi vrednostmi emisij √ v odpadnih plinih Õ

13. Pri trajnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če:

(a) nobeno 24-urno povprečje pri normalnem obratovanju √ nobena od aritmetičnih sredin vseh veljavnih odčitkov v 24-urnem obdobju delovanja obrata ali dejavnosti, razen zagona in ustavitve ter vzdrževanja naprav Õ ne presega mejnih vrednosti emisij in ;

(b) nobeno enourno povprečje ne presega mejnih vrednosti emisij za več kakor 1,5-krat.

24. Pri občasnih meritvah se šteje, da so mejne vrednosti emisij upoštevane, če pri enem merjenju:

(a) povprečje vseh √ vrednosti meritev Õ odčitkov ne presega mejnih vrednosti emisij in ;

(b) nobeno enourno povprečje ne presega mejne vrednosti emisije za več kakor 1,5-krat.

35. Skladnost z določbami dela 4 člena 5(7) in (8) se preveri na podlagi vsote masnih koncentracij posameznih obravnavanih hlapnih organskih spojin. V vseh drugih primerih se skladnost preveri na podlagi skupne mase izpuščenega organskega ogljika, če v delu 2 Prilogi IIA ni določeno drugače.

4.1. Odpadnim plinom se lahko za hlajenje ali redčenje doda plin, če je to tehnično upravičeno, vendar se prostornina dodanega plina ne upošteva pri določanju masne koncentracije onesnaževala v odpadnih plinih.

ê 92/112/EGS (prilagojeno)

ð novo

PRILOGA VIII

√ Tehnične določbe za obrate, ki proizvajajo titanov dioksid Õ

Del 1

√ Mejne vrednosti emisij za emisije v vodo Õ

Člen 6

Države članice morajo sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se odvajanje odpadkov zmanjša v skladu z naslednjimi določbami:

1.(a) pri obstoječih industrijskih obratih √ Pri obratih Õ , ki uporabljajo sulfatni postopek √ (kot letno povprečje) Õ :

- se mora odvajanje šibko kislih in nevtraliziranih odpadkov do 31. decembra 1993 v vse vode zmanjšati na vrednost, ki ne presega ð 550 ï 800 kg celotnega sulfata na tono proizvedenega titanovega dioksida (to so ioni SO4 iz proste žveplove(VI) kisline in kovinskih sulfatov);

2.(b) pri obstoječih industrijskih obratih √ Pri obratih Õ , ki uporabljajo √ kloridni Õ klorov postopek √ (kot letno povprečje) Õ :

- se mora odvajanje šibko kislih odpadkov, obdelanih odpadkov in nevtraliziranih odpadkov do 15. junija 1993 v vse vode zmanjšati na naslednje vrednosti celotnega klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida (to so ioni Cl- v prosti klorovodikovi kislini in v kovinskih kloridih):

(a) - 130 kg √ klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida Õ pri uporabi naravnega rutila,

(b) - 228 kg √ klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida Õ pri uporabi sintetičnega rutila,

( c ) - 450 ð 330 ï kg √ klorida na tono proizvedenega titanovega dioksida Õ pri uporabi žlindre.

3. Če obrat √ Za obrate, ki uporabljajo kloridni postopek in ki Õ uporabljajo več kot eno od navedenih vrst rude, veljajo √ mejne Õ vrednosti √ emisij iz točke 2 Õ , ki so sorazmerne uporabljenim količinam posamezne rude.

ê 78/176/EGS (prilagojeno)

Del 2 PRILOGA II

√ Preskusi akutne strupenosti Õ Nadziranje in spremljanje stanja odstranjevanja

A. Spremljanje stanja odpadkov

Odstranjevanje odpadnih snovi mora potekati ob: 1. preverjanju ustreznosti količine, sestave in strupenosti odpadkov, da se izpolnijo pogoji za predhodno dovoljenje po členu 4, 5 in 6;

12. Ppreskušanje akutne strupenosti odpadkov √ se izvaja Õ na določenih vrstah mehkužcev, rakov, rib in planktona, najbolje vrst, ki jih je mogoče najti na območjih izpuščanja odpadkov. Poleg tega je treba preskušanje √ opraviti Õ izvesti na vzorcih vrst morskih rakcev (Artemia salina).

√ 2. Največja smrtnost, ki jo pokažejo preskusi iz točke 1 Õ vV obdobju 36 ur in pri razredčenju vzorca odpadnih snovi v razmerju 1/5 000: ti testi ne smejo pokazati:

- več kot 20 % smrtnosti (a) pri odraslih primerkihov preskušenih vrst √ : 20 % smrtnost Õ ,

- (b) pri ličinkah te vrste √ preskušenih vrst Õ pa smrtnost večja od smrtnosti kontrolne skupine.

B. Nadziranje in spremljanje stanja zadevnega okolja

I. Pri izpuščanju v celinske površinske vode ali morje ali pri odmetavanju morajo navedeni pregledi zajeti tri naslednje stvari: vodni stolpec, žive organizme in usedline. Redni pregledi stanja območja, prizadetega zaradi izpuščanja odpadnih snovi, omogočajo sleditev razvoju zadevnega okolja.

Spremljanje stanja vključuje določitev naslednjega: 1. pH;

2. raztopljenega kisika;

3. motnosti;

4. hidratiziranih železovih oksidov in hidroksidov v suspenziji;

5. strupenih kovin v vodi, suspendiranih trdnih snoveh, usedlinah ter pri njihovem kopičenju v izbranih globinskih in morskih organizmih;

6. raznovrstnost ter relativno in absolutno obilje flore in favne.

II. Spremljanje mora pri skladiščenju, odlaganju ali injektiranju vključevati naslednje: 1. Preskuse za zagotovitev neoporečnosti površinske in podzemne vode. Navedeni preskusi vključujejo meritve: - kislosti,

- vsebnosti železa (raztopljenega in neraztopljenih trdnih snovi),

- vsebnosti kalcija.

- vsebnosti strupenih kovin (raztopljenih in v delcih), če sploh kakšnih.

2. Kjer je potrebno, preskuse, ki določajo kakršne koli škodljive vplive na zgradbo zemeljskih plasti pod površjem.

3. Splošno ekološko oceno območja v bližini kraja odlaganja, skladiščenja ali injektiranja.

ê 1999/13/ES člen 2 (prilagojeno)

Del 3

√ Mejne vrednosti emisij v zrak Õ

131. √ Mejne vrednosti emisij, ki so izražene kot koncentracije v masni enoti na kubični meter (Nm3), se izračunajo pri Õ normalni pogoji so temperaturia 273,15 K, in tlaku 101,3 kPa √ in po korekciji za vsebnost vodnih hlapov v odpadnih plinih. Õ

ê 92/112/EGS (prilagojeno)

ð novo

Člen 9

1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se emisije snovi v zrak zmanjšajo v skladu z naslednjimi določbami:

(a) pri obstoječih industrijskih obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek:

2.(i) se morajo emisije √ Za Õ prahu v zrak do 31. decembra 1993 zmanjšati na vrednost, ki pri večjih virih ne presega 50 mg/Nnm3, ð kot urno povprečje ï pri preostalih virih pa 150 mg/nm32.;

3.(ii) se morajo emisije SOx √ Za Õ ð plinasti žveplov dioksid in trioksid, vključno s kapljicami kisline ï √ , računano kot SO2, Õ v zrak iz vira, v katerem potekata razklop in kalcinacija pri proizvodnji titanovega dioksida, do 1. januarja 1995 zmanjšati na vrednost, ki ne presega

(a) 10 ð 6 ï kg SO2 na tono proizvedenega titanovega dioksida ð kot letno povprečje ï ;

(iii) države članice morajo zahtevati namestitev naprav za preprečevanje emisije kapljic kisline;

(b)(iv) odpadni plini iz obratov za koncentriranje odpadnih kislin ne smejo vsebovati več kot 500 mg/Nnm3 ð kot urno povprečje ï √ za naprave za koncentracijo kislih odpadkov Õ SOx, računano kot SO2.;

(v) naprave za praženje soli, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov, morajo biti opremljeni z najboljšo, a ne pretirano drago tehnologijo za zmanjševanje emisije SOx, ki je na voljo;

4.(b) √ Za klor Õ pri obstoječih industrijskih obratih, ki uporabljajo √ kloridni Õ klorov postopek:

(i) se morajo emisije prahu v zrak do 15. junija 1993 zmanjšati na vrednost, ki pri večjih virih ne presega 50 mg/nm3 [16], pri preostalih virih[17] pa ne več kot 150 mg/nm32;

(ii) se mora do 15. junija 1993 vsebnost klora v odpadnih plinih zmanjšati tako, da

(a) √ 5 mg/Nm3 kot Õ dnevno povprečje povprečna dnevna koncentracija ne presega 5 mg/nm3 [18], in

(b) da vrednost 40 √ mg/Nm3 Õ mg/nm3 ni v katerem koli trenutku nikoli presežena.

2. Ta direktiva ne vpliva na Direktivo 80/779/EGS.

3. Postopek za nadziranje referenčnih meritev emisij SOx v zrake je določen v Prilogi.

ê 82/883/EGS (prilagojeno)

Del 4 PRILOGA II

√ Spremljanje okolja, prizadetega zaradi odvajanja odpadkov iz obratov, ki proizvajajo titanov dioksid, v vodo Õ

METODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: IZPUST ALI POTOPITEV V SLANO VODO

(somornico, obalno, odprto morje)

Sestavine | Parametri, ki se določijo | Najmanjša letna pogostnost vzorčenja in analiz | Referenčna merilna metoda |

obvezno | neobvezno |

Vodni stolpec Nefiltrirana morska voda[85] | Temperatura (°C) | 3 | Termometrija. Merjenje se izvede na kraju samem ob vzorčenju |

Slanost (‰) | 3 | Konduktometrija |

pH (enota pH) | 3 | Elektrometrija. Merjenje se izvede na kraju samem ob vzorčenju |

Raztopljen O2 (mg/raztopljenega O2/l) | 3 | Winklerjeva metoda Elektrokemijska metoda |

Motnost (mg trdnih snovi/l) ali suspendirane snovi (mg/l) | 3 | Za motnost: turbidimetrija Za suspendirane snovi: gravimetrija Tehtanje po filtraciji skozi membranski filter z 0,45 μm porami in sušenju pri 105 oC Tehtanje po centrifugiranju (najkrajši čas pet minut, povprečni pospešek 2800 do 3200 g) in sušenju pri 105 oC |

Fe (raztopljen in v suspenziji) (mg/l) | 3 | Po ustrezni pripravi vzorca določanje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo |

Cr, skupno Cd, skupno Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Molekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti (mg/l) | V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Polarografija |

Morska voda, filtrirana skozi membranski filter z 0,45 μm porami[86] | Raztopljen Fe (mg/l) | 3 | Določanje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo |

Cr, Cd, Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Molekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti, V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Polarografija |

Neraztopljene trdne snovi, ki ostanejo na membranskem filtru z 0,45 μm porami | Skupaj Fe (mg/l) | Cr, Cd, Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Molekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti, V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Polarografija |

Hidratirani oksidi in hidroksidi železa (mg Fe/l) | 3 | Ekstrakcija vzorca pod ustreznimi kislimi pogoji, merjenje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo. Enako metodo kislinske ekstrakcije je treba uporabiti za vse vzorce z istega mesta |

Usedline V vrhnji plasti usedline, kar se da blizu površju | Skupno Ti, Fe (mg/kg suhe snovi) | V, Cr, Mn, Ni, Cu, Zn, Cd, Hg, Pb (mg/kg suhe snovi) | 1 | Iste metode kot za merjenje v vodnem stolpcu. Po ustrezni pripravi vzorca (mokra ali suha mineralizacija in čiščenje). Količine kovin je treba meriti za določeno območje velikosti delcev |

Hidratirani oksidi in hidroksidi železa (mg Fe/kg) | 1 | Iste metode kot za merjenje v vodni koloni |

Živi organizmi Za območje značilne vrste: bentoške ribe in nevretenčarji ali druge ustrezne vrste[87] | Ti, Cr, Fe, Ni, Zn, Pb (mg/kg mokre in suhe teže) | V, Mn, Cu, Cd, Hg (mg/kg mokre in suhe teže) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija po ustrezni pripravi sestavljenega vzorca mletega mesa (mokra ali suha mineralizacija in čiščenje) Pri ribah je treba kovine meriti v mišicah ali drugih primernih tkivih; vzorec mora biti sestavljen vsaj iz 10 primerkov Pri mehkužcih in rakih je treba kovine meriti v mesu. Vzorec mora biti sestavljen vsaj iz 50 primerkov |

Bentoško živalstvo | Raznovrstnost in relativno obilje | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, gostote, dominantnosti |

Planktonsko živalstvo | Raznovrstnost in relativno obilje | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, gostote, dominantnosti |

Rastlinstvo | Raznovrstnost in relativno obilje | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, gostote, dominantnosti |

Zlasti ribe | Prisotnost patoloških anatomskih poškodb pri ribah | 1 | Vizualni pregled vzorcev reprezentativnih vrst, vzetih za kemično analizo |

PRILOGA III

METODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: IZPUST V POVRŠINSKO SLADKO VODO

Sestavine | Parametri, ki se določijo | Najmanjša letna pogostnost vzorčenja in analiz | Referenčna merilna metoda |

obvezno | neobvezno |

Vodni stolpec[88] Nefiltrirana sladka voda | Temperatura (°C) | 3 | Termometrija. Merjenje se izvede na kraju samem ob vzorčenju |

Prevodnost pri 20 oC (μS cm-1) | 3 | Elektrometrično merjenje |

pH (enota pH) | 3 | Elektrometrija. Merjenje se izvede na kraju samem ob vzorčenju |

Raztopljen O2 (mg raztopljenega O2/l) | 3 | Winklerjeva metoda Elektrokemijska metoda |

Motnost (mg trdnih snovi/l) ali suspendirane snovi (mg/l) | 3 | Za motnost: turbidimetrija Za suspendirane snovi: gravimetrija Tehtanje po filtraciji skozi membranski filter z 0,45 μm porami in sušenju pri 105 oC Tehtanje po centrifugiranju (najkrajši čas pet minut in povprečni pospešek 2800 do 3200 g) in sušenju pri 105 oC |

Nefiltrirana sladka voda[89] | Fe (raztopljen in v suspenziji) (mg/l) | 3 | Po ustrezni pripravi vzorca določanje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo |

Cr, skupno Cd, skupno Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Molekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti (mg/l) | V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Polarografija |

Sladka voda, filtrirana skozi membranski filter z 0,45 μm porami[90] | raztopljen Fe (mg/l) | 3 | Merjenje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo |

Cr, Cd, Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcija Molekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti, V, Mn, Ni, Sn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Polarografija |

Neraztopljene trdne snovi, ki ostanejo na membranskem filtru z 0,45 μm porami | Fe (mg/l) | Cr, Cd, Hg (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Molekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti, V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

Cu, Pb (mg/l) | 3 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Polarografija |

Hidratirani oksidi in hidroksidi železa (mg Fe/l) | 3 | Ekstrakcija vzorca pod ustreznimi kislimi pogoji, merjenje z atomsko absorpcijsko spektrofotometrijo ali z molekulsko absorpcijsko spektrofotometrijo. Enako metodo kislinske ekstrakcije je treba uporabiti za vse vzorce z istega mesta |

Usedline V vrhnji plasti usedline, kar se da blizu površju | Ti, Fe (mg/kg suhe snovi) | V, Cr, Mn, Ni, Cu, Zn, Cd, Hg, Pb (mg/kg suhe snovi) | 1 | Iste metode kot za merjenje v vodnem stolpcu. Po ustrezni pripravi vzorca (mokra ali suha mineralizacija in čiščenje). Količine kovin je treba meriti za določeno območje velikosti delcev |

Hidratirani oksidi in hidroksidi železa (mg Fe/kg) | 1 | Iste metode kot za merjenje v vodni koloni |

Živi organizmi Za območje značilne vrste | Ti, Cr, Fe, Ni, Zn, Pb (mg/kg mokre in suhe teže) | V, Mn, Cu, Cd, Hg (mg/kg mokre in suhe teže) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija po ustrezni pripravi sestavljenega vzorca mletega mesa (mokra ali suha mineralizacija in čiščenje) Pri ribah je treba kovine meriti v mišicah ali drugih primernih tkivih; vzorec mora biti sestavljen vsaj iz 10 primerkov Pri mehkužcih in rakih je treba kovine meriti v mesu. Vzorec mora biti sestavljen vsaj iz 50 primerkov |

Bentoško živalstvo | Raznovrstnost in relativno obilje | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, gostote, dominantnosti |

Planktonsko živalstvo | Raznovrstnost in relativno obilje | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, gostote, dominantnosti |

Rastlinstvo | Raznovrstnost in relativno obilje | 1 | Kvalitativna in kvantitativna klasifikacija reprezentativnih vrst z navedbo števila primerkov na vrsto, gostote, dominantnosti |

Zlasti ribe | Prisotnost patoloških anatomskih poškodb pri ribah | 1 | Vizualni pregled vzorcev reprezentativnih vrst, vzetih za kemično analizo |

√ 1. Vodni stolpec se spremlja vsaj trikrat letno s spremljanjem nefiltrirane ali filtrirane vode z določanjem naslednjih parametrov: Õ

√ (a) v primeru spremljanja nefiltrirane vode: temperature, slanosti ali prevodnosti pri 20°C, pH, raztopljenega O2, motnosti ali suspendirane snovi, Fe (raztopljenega in v suspenziji), Ti; Õ

√ (b) v primeru spremljanja filtrirane vode: Õ

√ (i) v vodi, filtrirani skozi membranski filter z 0,45 μm porami: raztopljenega Fe; Õ

√ (ii) v neraztopljenih trdnih snoveh, ki ostanejo na membranskem filtru z 0,45 μm porami: Fe, hidratiranih oksidov in hidroksidov železa. Õ

√ 2. Usedline se spremljajo vsaj enkrat letno z odvzemom vzorcev v vrhnji plasti usedline, kar se da blizu površju, in z določanjem naslednjih parametrov v teh vzorcih: Ti, Fe, hidratiranih oksidov in hidroksidov železa. Õ

√ 3. Živi organizmi se spremljajo vsaj enkrat letno z določanjem koncentracije naslednjih snovi v vrstah, ki so značilne za območje: Ti, Cr, Fe, Ni, Zn, Pb in z določanjem raznovrstnosti ter relativnega obilja bentoškega živalstva ter prisotnosti patoloških anatomskih poškodb pri ribah. Õ

√ 4. V teku zaporednega vzorčenja se vzorci jemljejo na istem kraju in v isti globini ter pod enakimi pogoji. Õ

ò novo

Del 5

Spremljanje emisij

Spremljanje emisij v zrak vključuje najmanj stalno spremljanje:

(a) SO2 iz naprav za koncentracijo kislih odpadkov v obratih, ki uporabljajo sulfatni postopek;

(b) klora iz obratov, ki uporabljajo kloridni postopek;

(c) prahu iz večjih virov.

ê 82/883/EGS

PRILOGA I

METODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: IZPUST V ZRAK

Sestavine | Parametri, ki se določijo | Najmanjša letna pogostnost vzorčenja in analiz | Opombe |

obvezno | neobvezno |

Zrak | Žveplov dioksid (SO2)[91] Klor[92] | Prah | Neprekinjeno | 1. Območje pod nadzorom obstoječega opazovalnega omrežja za onesnaženje zraka z vsaj eno postajo v bližini mesta proizvodnje, ki daje reprezentativne odčitke onesnaženja, izvirajočega z mesta proizvodnje |

12[93] | 2. Območje brez opazovalnega omrežja. Merjenje skupnih količin plinskih izpustov z mesta proizvodnje. Če ima mesto več virov izpustov, se lahko izvedejo zaporedna merjenja. Referenčna merilna metoda za žveplov dioksid je metoda iz Priloge III k Direktivi Sveta 80/779/EGS z dne 15. julija 1980 o mejnih vrednostih in priporočenih vrednostih kakovosti zraka za žveplov dioksid in suspendirane delce (UL št. L 229, 30.8.1980, str. 30) |

PRILOGA IV

METODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: SKLADIŠČENJE IN ODLAGANJE NA TLA

Sestavine | Parametri, ki se določijo | Najmanjša letna pogostnost vzorčenja in analiz | Referenčna merilna metoda |

obvezno | neobvezno |

1. Nefiltrirana površinska voda v okolici kraja skladiščenja, v območju, prizadetem zaradi skladiščenja in na točki izven tega območja[94][95][96] 2. Nefiltrirana podzemna voda v okolici kraja skladiščenja, vključno z iztočnimi točkami, kjer je to potrebno[97][98] | pH (enota pH) | 1 | Elektrometrija. Merjenje se izvede ob vzorčenju |

SO4[99] (mg/l) | 1 | 1. Gravimetrija 2. Kompleksometrična titracija z EDTA 3. Molekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti[100] (mg/l) | V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

Fe[101] (mg/l) | Cr (mg/l) | 1 | 4. Atomska absorpcijska spektrofotometrija 5. Molekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ca (mg/l) | 1 | 6. Atomska absorpcijska spektrofotometrija 7. Kompleksometrična titracija |

Cu, Pb (mg/l) | 1 | 8. Atomska absorpcijska spektrofotometrija 9. Polarografija |

Cl[102] (mg/l) | 1 | Titrimetrija (Mohrova metoda) |

Okolica kraja skladiščenja in odlaganja | Vizualni pregled: topografije in upravljanja kraja vpliva na podtalje ekologije kraja | 1 | Metode izberejo države članice |

PRILOGA V

METODA ODSTRANJEVANJA ODPADKOV: INJEKTIRANJE V TLA

Sestavine | Parametri, ki se določijo | Najmanjša letna pogostnost vzorčenja in analiz | Referenčna merilna metoda |

obvezno | neobvezno |

1. Nefiltrirana površinska voda v bližini območja, prizadetega zaradi injektiranja 2. Nefiltrirana podzemna voda v okolici mesta odstranjevanja, vključno z iztočnimi točkami | pH (enota pH) | 1 | Elektrometrija. Merjenje se izvede ob vzorčenju |

SO4[103] (mg/l) | 1 | Gravimetrija Kompleksometrična titracija z EDTA Molekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ti[104] (mg/l) | V, Mn, Ni, Zn (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija |

Fe[105] (mg/l) | Cr (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Molekulska absorpcijska spektrofotometrija |

Ca (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Kompleksometrična titracija |

Cu, Pb (mg/l) | 1 | Atomska absorpcijska spektrofotometrija Polarografija |

Cl[106] (mg/l) | 1 | Titrimetrija (Mohrova metoda) |

Okolje Topografija | Stabilnost tal | 1 | Fotografska in topografska raziskava |

Prepustnost Poroznost | 1 | Črpalni preskusi Karotaža vrtin |

⎢78/176/EGS

PRILOGA I

INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA ZAGOTOVITI ZA PRIDOBITEV PREDHODNEGA DOVOLJENJA PO ČLENIH 4, 5 IN 6

A. Značilnosti in sestava snovi:

1. celotna količina in povprečna sestava odvržene snovi (npr. na leto);

2. stanje (tj. trdna snov, blato, tekoča ali plinasta snov);

3. lastnosti: fizikalne (tj. topnost in gostota), kemijske in biokemijske (npr. potreba po kisiku) ter biološke;

4. strupenost;

5. obstojnost: fizikalna, kemijska in biološka;

6. kopičenje in pretvorba snovi v biološkem materialu ali usedlinah;

7. dovzetnost za fizikalne, kemijske in biokemijske spremembe ter medsebojne vplive z drugimi organskimi in anorganskimi snovmi;

8. verjetnost povzročanja okužb ali drugih sprememb, ki zmanjšujejo zmožnost prodajanja naravnih virov (ribe, školjke idr.).

B. Značilnosti mesta odmetavanja ali izpuščanja ter metode odstranjevanja odpadkov:

1. lokacija (npr. koordinate območja odmetavanja ali izpuščanja, globina in oddaljenost od obale), lokacija v povezavi z drugimi območji (npr. območja naravnih lepot, drstišča, ribogojnice in ribolovna območja ter izčrpljivi viri naravnega bogastva);

2. hitrost odstranjevanja v posameznem obdobju (npr. količina na dan, na teden, na mesec);

3. metode pakiranja in shranjevanja, če jih sploh uporabljajo;

4. začetno redčenje, doseženo s predlagano metodo odvajanja, posebej s hitrostjo ladje;

5. druge značilnosti (npr. vpliv vodnih tokov, plime in oseke in vetra na horizontalno in vertikalno mešanje vode ter transport snovi v vodi);

6. vodne značilnosti (npr. temperatura, pH-vrednost, slanost, razslojenost, kisikovi pokazatelji onesnaženja — raztopljeni kisik (RK), kemijska potreba po kisiku (KPK), biokemijska potreba po kisiku (BPK), prisotnost dušikovih organskih in anorganskih spojin, vključno z amoniakom, neraztopljene snovi, druge hranilne snovi in biološka produkcija);

7. značilnosti vodnega dna (npr. topografija, geokemijske in geološke značilnosti ter biološka produkcija);

8. obstoj in vplivi drugačnega odmetavanja ali izpuščanja, ki je bilo opravljeno v preteklosti na zadevnem območju (npr. izmerjene vsebnosti težkih kovin in organsko vezanega ogljika v naravnem ozadju).

C. Značilnosti kraja odlaganja, skladiščenja ali injektiranja ter metode odstranjevanja odpadkov:

1. zemljepisna lega;

2. značilnosti sosednjih območij;

3. metode pakiranja in shranjevanja, če jih sploh uporabljajo;

4. značilnosti metod odlaganja, skladiščenja in injektiranja, vključno z oceno varnostnih ukrepov, sprejetih zato, da bi se izognili onesnaženju voda, tal in zraka.

PRILOGA II

NADZIRANJE IN SPREMLJANJE STANJA ODSTRANJEVANJA

A. SPREMLJANJE STANJA ODPADKOV

Odstranjevanje odpadnih snovi mora potekati ob:

1. preverjanju ustreznosti količine, sestave in strupenosti odpadkov, da se izpolnijo pogoji za predhodno dovoljenje po členu 4, 5 in 6;

2. preskušanje akutne strupenosti odpadkov na določenih vrstah mehkužcev, rakov, rib in planktona, najbolje vrst, ki jih je mogoče najti na območjih izpuščanja odpadkov. Poleg tega je treba preskušanje izvesti na vzorcih vrst morskih rakcev (Artemia salina).

V obdobju 36 ur in pri razredčenju vzorca odpadnih snovi v razmerju 1/5 000 ti testi ne smejo pokazati:

- več kot 20 % smrtnosti odraslih primerkov preskušenih vrst,

- pri ličinkah te vrste pa smrtnost ne sme presegati smrtnosti kontrolne skupine.

B. Nadziranje in spremljanje stanja zadevnega okolja

I. Pri izpuščanju v celinske površinske vode ali morje ali pri odmetavanju morajo navedeni pregledi zajeti tri naslednje stvari: vodni stolpec, žive organizme in usedline. Redni pregledi stanja območja, prizadetega zaradi izpuščanja odpadnih snovi, omogočajo sleditev razvoju zadevnega okolja.

Spremljanje stanja vključuje določitev naslednjega:

1. pH;

2. raztopljenega kisika;

3. motnosti;

4. hidratiziranih železovih oksidov in hidroksidov v suspenziji;

5. strupenih kovin v vodi, suspendiranih trdnih snoveh, usedlinah ter pri njihovem kopičenju v izbranih globinskih in morskih organizmih;

6. raznovrstnost ter relativno in absolutno obilje flore in favne.

II. Spremljanje mora pri skladiščenju, odlaganju ali injektiranju vključevati naslednje:

1. Preskuse za zagotovitev neoporečnosti površinske in podzemne vode. Navedeni preskusi vključujejo meritve:

- kislosti,

- vsebnosti železa (raztopljenega in neraztopljenih trdnih snovi),

- vsebnosti kalcija.

- vsebnosti strupenih kovin (raztopljenih in v delcih), če sploh kakšnih.

2. Kjer je potrebno, preskuse, ki določajo kakršne koli škodljive vplive na zgradbo zemeljskih plasti pod površjem.

3. Splošno ekološko oceno območja v bližini kraja odlaganja, skladiščenja ali injektiranja.

ê 92/112/EGS (prilagojeno)

PRILOGA

Postopek za nadzorovanje referenčnega merjenja emisij plinastega SO x

Pri izračunavanju količin SO2, SO3 in kapljic kisline, izraženih kot SO2, ki jih emitirajo posamezni obrati, je treba upoštevati volumen nastalega plina med potekom določenih operacij ter povprečno vsebnost SO2/SO3, merjeno v istem obdobju. Pretočno hitrost in vsebnost SO2/SO3 je treba določiti pri enakih pogojih, t.j. pri enaki temperaturi in vlažnosti.

〉

PRILOGA IX

Del A

Razveljavljene direktive z zaporednimi spremembami(iz člena 72)

Direktiva Sveta 78/176/EGS (UL L 54, 25.2.1978, str. 19) |

Direktiva Sveta 83/29/EGS (UL L 32, 3.2.1983, str. 28) |

Direktiva Sveta 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48) | samo točka (b) Priloge I |

Direktiva Sveta 82/883/EGS (UL L 378, 31.12.1982, str. 1) |

Uredba Sveta (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36) | samo točka 34 Priloge III |

Direktiva Sveta 92/112/EGS (UL L 409, 31.12.1992, str. 11) |

Direktiva Sveta 96/61/EGS (UL L 257, 10.10.1996, str. 26) |

Direktiva 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 156, 25.6.2003, str. 17) | samo člen 4 in Priloga II |

Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 275, 25.10.2003, str. 32) | samo člen 26 |

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. (UL L 284, 31.10.2003, str. 1) | samo točka 61 Priloge III |

Uredba (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta. (UL L 33, 4.2.2006, str. 1) | samo člen 21(2) |

Direktiva Sveta 1999/13/EGS (UL L 85, 29.3.1999, str. 1) |

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta. (UL L 284, 31.10.2003, str. 1) | samo točka 17 Priloge I |

Direktiva 2004/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 143, 30.4.2004, str. 87) | samo člen 13(1) |

Direktiva 2000/76/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 332, 28.12.2000, str. 91) |

Direktiva 2001/80/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 309, 27.11.2001, str. 1) |

Direktiva Sveta 2006/105/EGS (UL L 363, 20.12.2006, str. 368) | samo točka 2 dela B Priloge |

Del B

Roki za prenos v nacionalno zakonodajo (kot navedeno v členu 72)

Direktiva | Rok za prenos | Rok za začetek uporabe |

78/176/ES | 25. februar 1979 |

82/883/ES | 31. december 1984 |

92/112/ES | 15. junij 1993 |

96/61/ES | 30. oktober 1999 |

1999/13/ES | 1. april 2001 |

2000/76/ES | 28. december 2000 | 28. december 2002 28. december 2005 |

2001/80/ES | 27. november 2002 | 27. november 2004 |

2003/35/ES | 25. junij 2005 |

2003/87/ES | 31. december 2003 |

_____________

PRILOGA X

Korelacijska tabela

Direktiva 78/176/EGS | Direktiva 82/883/EGS | Direktiva 92/112/EGS | Direktiva 96/61/ES. | Direktiva 1999/13/ES. | Direktiva 2000/76/ES. | Direktiva 2001/80/ES. | Ta direktiva |

člen 1(1) | člen 1 | člen 1 | člen 1 | člen 1 | člen 1, prvi odstavek | člen 1 |

člen 1(2), točka (a) | člen 2(2) | člen 3(2) |

člen 1(2), točka (b) | člen 3(1) | člen 3(23) |

člen 1(2), točke (c), (d) in (e) | --- |

člen 2 | člen 62 |

člen 3 | člen 12, točki (4) in (5) |

člen 4 | člen 4 | člen 3, uvodno besedilo in (1) | člen 4(1) | člen 4(1), prvi pododstavek |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 5 |

člen 5 | člen 12, točki (4) in (5) |

člen 6 | člen 12, točki (4) in (5) |

člen 7(1) | člen 65(1) in (2), prvi pododstavek |

člen 7(2) in (3) | --- |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 65(2), drugi pododstavek |

člen 8(1) | člen 63(2) |

člen 8(2) | člen 28(1), drugi pododstavek |

člen 9 | --- |

člen 10 | --- |

člen 11 | člen 13 |

člen 12 | --- |

člen 13(1) | člen 67 |

člen 13(2), (3) in (4) | --- |

člen 14 | --- |

člen 15 | člen 14 | člen 12 | člen 21 | člen 15 | člen 21 | člen 18(1) in (3) | člen 71 |

člen 16 | člen 15 | člen 13 | člen 23 | člen 17 | člen 23 | člen 20 | člen 75 |

Priloga I | --- |

Priloga IIA, uvodno besedilo in točka 1 | --- |

Priloga IIA, točka 2 | Priloga VIII, del 2 |

Priloga IIB | --- |

člen 2 | --- |

člen 3 | --- |

člen 4(1) in (2), prvi pododstavek | člen 65(3) |

člen 4(2), drugi pododstavek | Priloga VIII, del 4 |

člen 4(3) in (4) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 65(4) |

člen 5 | --- |

člen 6 | --- |

člen 7 | --- |

člen 8 | --- |

člen 9 | --- |

člen 10 | člen 69 |

člen 11(1) | člen 19(1) | člen 13(1) | člen 17(1) | člen 69(1) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 69(2) |

člen 11(2) in (3) | --- |

člen 12 | --- |

člen 13 | --- |

Priloga I | --- |

Priloga II | Priloga VIII, del 4 |

Priloga III | Priloga VIII, del 4 |

Priloga IV | --- |

Priloga V | --- |

člen 2(1), uvodno besedilo | --- |

člen 2(1)(a), uvodno besedilo in prva alinea | --- |

člen 2(1)(a), druga alinea | člen 62(2) |

člen 2(1)(a), tretja alinea in 2(1)(b), tretja alinea | člen 62(4) |

člen 2(1)(a), četrta, peta, šesta in sedma alinea | --- |

člen 2(1)(b), uvodno besedilo in prva, četrta, peta, šesta in sedma alinea | --- |

člen 2(1)(b), druga alinea | člen 62(3) |

člen 2(1)(c) | --- |

člen 2(2) | --- |

člen 3 | člen 62 |

člen 4 | člen 62 |

člen 5 | --- |

člen 6, prvi odstavek, uvodno besedilo | člen 63(1) |

člen 6, prvi odstavek, točka (a) | Priloga VIII, del 1, točka (1) |

člen 6, prvi odstavek, točka (b) | Priloga VIII, del 1, točka (2) |

člen 6, drugi odstavek | Priloga VIII, del 1, točka (3) |

člen 7 | --- |

člen 8 | --- |

člen 9(1), uvodno besedilo | člen 64(2) |

člen 9(1)(a), uvodno besedilo | --- |

člen 9(1)(a)(i) | Priloga VIII, del 3, točka (2) |

člen 9(1)(a)(ii) | Priloga VIII, del 3, točka (3), uvodno besedilo in točka (3)(a) |

člen 9(1)(a)(iii) | člen 64(1) |

člen 9(1)(a)(iv) | Priloga VIII, del 3, točka (3)(b) |

člen 9(1)(a)(v) | --- |

člen 9(1)(b) | Priloga VIII, del 3, točka (4) |

člen 9(2) in (3) | --- |

člen 10 | člen 65 |

člen 11 | člen 12, točki (4) in (5) |

Priloga | --- |

člen 2, uvodno besedilo | člen 3, uvodno besedilo |

člen 2(1) | člen 2(14) | člen 3(1) |

člen 2(3) | člen 2(1) | člen 3(3) |

člen 2(4) | --- |

člen 2(5) | člen 2(9) | člen 3(8) | člen 2(1) | člen 3(4) |

člen 2(6) | člen 2(13) | člen 3(9) | člen 2(3), prvi del | člen 3(5) |

člen 2(7) | člen 3(6) |

člen 2(8) | člen 2(5) | člen 66 |

člen 2(9), prvi stavek | člen 2(7) | člen 3(12) | člen 3(7) |

člen 2(9), drugi stavek | člen 4(2), prvi pododstavek |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 4(2), drugi pododstavek |

člen 2(10)(a) | --- |

člen 2(10)(b), prvi pododstavek | člen 3(8) |

člen 2(10)(b), drugi pododstavek | člen 21(3) |

člen 2(11), prvi pododstavek ter prva, druga in tretja alinea | člen 3(9) |

člen 2(11), drugi pododstavek | člena 14(2) in 15(4) |

člen 2(12) | člen 2(6) | člen 3(11) | člen 2(5) | člen 3(10) |

člen 2(13) | člen 3(11) |

člen 2(14) | člen 3(12) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | členi 3(13), (14), (15), (16) in (17) |

člen 3(1), prvi pododstavek, uvodno besedilo | člen 12, uvodno besedilo |

člen 3, prvi pododstavek, točka (a) | člen 12(1) in (2) |

člen 3, prvi pododstavek, točka (b) | člen 12(3) |

člen 3, prvi pododstavek, točka (c) | člen 12(4) in (5) |

člen 3, prvi pododstavek, točka (d) | člen 12(6) |

člen 3, prvi pododstavek, točka (e) | člen 12(7) |

člen 3, prvi pododstavek, točka (f) | člen 12(8) |

člen 3, drugi pododstavek | --- |

člen 5(1) | člen 73(1) in (2) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 73(3) in (4) |

člen 5(2) | člen 71(1), drugi pododstavek |

člen 6(1), uvodno besedilo | člen 13(1), uvodno besedilo |

člen 6(1), prvi pododstavek, prva alinea | člen 13(1)(a) |

člen 6(1), prvi pododstavek, druga alinea | člen 13(1)(b) |

člen 6(1), prvi pododstavek, tretja alinea | člen 13(1)(c) |

člen 6(1), prvi pododstavek, četrta alinea | člen 13(1)(d) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 13(1)(e) |

člen 6(1), prvi pododstavek, peta alinea | člen 13(1)(f) |

člen 6(1), prvi pododstavek, šesta alinea | člen 13 (1)(g) |

člen 6(1), prvi pododstavek, sedma alinea | člen 13(1)(h) |

člen 6(1), prvi pododstavek, osma alinea | člen 13(1)(i) |

člen 6(1), prvi pododstavek, deveta alinea | člen 13(1)(j) |

člen 6(1), prvi pododstavek, deseta alinea | člen 13(1)(k) |

člen 6(1), drugi pododstavek | člen 13(1), drugi pododstavek |

člen 6(2) | člen 13(2) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 14 |

člen 7 | člen 6(2) |

člen 8, prvi odstavek | člen 4(3) | člen 6(1) |

člen 8, drugi odstavek | --- |

člen 9(1), prvi del stavka | člen 15(1), prvi pododstavek |

člen 9(1), drugi del stavka | --- |

člen 9(2) | člen 6(3) |

člen 9(3), prvi pododstavek, prvi in drugi stavek | člen 15(1), drugi pododstavek, uvodno besedilo ter točki (a) in (b) |

člen 9(3), prvi pododstavek, tretji stavek | člen 15(2) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 15(3), (4) in (5) |

člen 9(3), drugi pododstavek | --- |

člen 9(3), tretji pododstavek | člen 10(1) |

člen 9(3), četrti pododstavek | člen 10(2) |

člen 9(3), peti pododstavek | člen 10(3) |

člen 9(3), šesti pododstavek | člen 10(4) |

člen 9(4), prvi del stavka | člen 16(2), prvi pododstavek |

člen 9(4), drugi del prvega stavka | člen 16(3), prvi pododstavek |

člen 9(4), drugi stavek | člen 15(1), drugi pododstavek, točka (f) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 16(2), drugi pododstavek |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 16(3), drugi pododstavek, ter (4) in (5) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 17 |

člen 9(5), prvi pododstavek | člen 15(1), drugi pododstavek, točka (c) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 15(1), drugi pododstavek, točka (d) |

člen 9(5), drugi pododstavek | --- |

člen 9(6), prvi pododstavek | člen 15(1), drugi pododstavek, točka (e) |

člen 9(6), drugi pododstavek | --- |

člen 9(7) | --- |

člen 9(8) | člena 7 in 18(1) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 18(2), (3) in (4) |

člen 10 | člen 19 |

člen 11 | člen 20 |

člen 12(1) | člen 21(1) |

člen 12(2), prvi stavek | člen 21(2), prvi pododstavek |

člen 12(2), drugi stavek | člen 21(2), drugi pododstavek |

člen 12(2), tretji stavek | --- |

člen 13(1) | člen 22(1) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 22(2) in (3) |

člen 13(2), uvodno besedilo | člen 22(4), uvodno besedilo |

člen 13(2), prva alinea | člen 22(4)(a) |

člen 13(2) druga alinea | člen 22(4)(b) |

člen 13(2) tretja alinea | člen 22(4)(c) |

člen 13(2), četrta alinea | --- |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 22(4)(d) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 23 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 24 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 25(1), pododstavka 1 in 2 |

člen 14, uvodno besedilo | člen 9(1), prvi del stavka in člen 25(1), tretji pododstavek, uvodno besedilo |

člen 14, prva alinea | člen 9(1), drugi del stavka |

člen 14, druga alinea | člen 8, točka (2) in člen 15(1), točka (c) |

člen 14, tretja alinea | člen 25(1), tretji pododstavek |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 25(2) do (7) |

člen 15(1), uvodno besedilo ter prva in druga alinea | člen 12(1), prvi pododstavek | člen 26(1), prvi pododstavek ter točki (a) in (b) |

člen 15(1) tretja alinea | člen 26(1), prvi pododstavek, točka (c) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 26(1)(d) |

člen 15(1), drugi pododstavek | člen 26(1), drugi pododstavek |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 26(2) |

člen 15(2) | člen 26(3)(h) |

člen 15(4) | člen 26(4) |

člen 15(5) | člen 26(3), uvodno besedilo ter točki (a) in (b) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 26(3), točki (f) in (g); |

člen 15a, prvi odstavek | člen 27(1) |

člen 15a, drugi odstavek | člen 27(2) |

člen 15a, tretji odstavek | člen 27(3) |

člen 15a, četrti in peti odstavek | člen 27(4) |

člen 15a, šesti odstavek | člen 27(5) |

člen 16(1) | člen 11(1), prvi stavek in 11(2) | člen 67(1), prvi pododstavek |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 67(1), drugi pododstavek |

člen 16(2), prvi stavek | člen 29, uvodno besedilo |

člen 16(2), drugi stavek | --- |

člen 16(3), prvi stavek | člen 11(1), drugi stavek | člen 67(2) |

člen 16(3), drugi stavek | --- |

člen 16(3), tretji stavek | člen 11(3) | člen 67(3) |

člen 16(4) | --- |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 68 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 29, točki(a) in (b) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 30 |

člen 17 | člen 11 | člen 28 |

člen 18(1) | --- |

člen 18(2) | člen 16(3), drugi pododstavek |

člen 19(2) in (3) | --- |

člen 20(1) in (2) | --- |

člen 20(3) | člen 18 | člen 17 | člen 72 |

člen 22 | člen 16 | člen 22 | člen 19 | člen 74 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 2(1) |

Priloga I, prvi odstavek uvodnega besedila | člen 2(2) |

Priloga I, drugi odstavek uvodnega besedila | Priloga I, prvi pododstavek uvodnega besedila |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga I, drugi in tretji pododstavek uvodnega besedila |

Priloga I, točka 1 | Priloga I, točka 1 |

Priloga I, točke 2.1–2.5(b) | Priloga I, točke 2.1–2.5(b) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga I, točka 2,5(c) |

Priloga I, točka 2.6 | Priloga I, točka 2.6 |

Priloga I, točka 3 | Priloga I, točka 3 |

Priloga I, točke 4.1–4.6 | Priloga I, točke 4.1–4.6 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga I, točka 4,7 |

Priloga I, točka 5, uvodno besedilo | --- |

Priloga I, točke 5.1–5.3(b) | Priloga I, točke 5.1–5.3(b) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga I, točke 5.3(c) do (e) |

Priloga I, točka 5,4 | Priloga I, točka 5,4 |

Priloga I, točki 6.1(a) in (b) | Priloga I, točki 6.1(a) in (b) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga I, točka 6,1(c) |

Priloga I, točke 6.2–6.4(b) | Priloga I, točke 6.2–6.4(b)(ii) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga I, točka 6.4(b)(iii) |

Priloga I, točke 6.4(c)–6.6(e) | Priloga I, točke 6.4(c)–6.6(e) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga I, točka 6,6(c), zadnji stavek |

Priloga I, točke 6.7–6.8 | Priloga I, točke 6.7–6.8 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga I, točki 6.9 in 6.10 |

Priloga II | --- |

Priloga III | Priloga II |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga II, točka 13 |

Priloga IV, uvodno besedilo | člen 3(9) |

Priloga IV, točke 1 do 11 | Priloga III |

Priloga IV, točka 12 | --- |

Priloga V 1(a) | Priloga IV 1(a) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga IV, točka 1(b) |

Priloga V 1(b)–(g) | Priloga IV, 1(c)–(h) |

Priloga V, točke 2 do 5 | Priloga IV, točke 2 do 5 |

člen 2(2) | člen 52(1) |

člen 2(3) | --- |

člen 2(4) | člen 58(1) |

člen 2(8) | člen 4(1), tretji pododstavek |

člen 2(10) | člen 52(3) |

člen 2(11) | člen 52(2) |

člen 2(12) | člen 52(4) |

člen 2(15) | člen 52(5) |

člen 2(16) | člen 3(31) |

člen 2(17) | člen 3(32) |

člen 2(18) | člen 3(33) |

člen 2(19) | --- |

člen 2(20) | člen 3(34) |

člen 2(21) | člen 52(6) |

člen 2(22) | člen 52(7) |

člen 2(23) | člen 52(8) |

člen 2(24) | člen 52(9) |

člen 2(25) | člen 52(10) |

člen 2(26) | člen 52(11) |

člen 2(27) | --- |

člen 2(28) | člen 58(1) |

člen 2(29) | --- |

člen 2(30) | člen 52(12) |

člen 2(31) | Priloga VII, del 2, prvi stavek Priloga VIII, del 3, točka (1) |

člen 2(32) | --- |

člen 2(33) | člen 52(13) |

člen 3(2) | člen 4(1), drugi pododstavek |

člen 4(1) do (3) | člen 4(1), pododstavka 1 in 2 |

člen 4(4) | člen 58(2) |

člen 5(1) | člen 54(1), prvi pododstavek |

člen 5(2) | člen 54(1)(a) in (b) |

člen 5(3)(a) | člen 54(2) |

člen 5(3)(b) | člen 54(3) |

člen 5(3), tretji pododstavek | člen 54(4) |

člen 5(4) | --- |

člen 5(5) | člen 54(6) |

člen 5(6) | člen 53 |

člen 5(7) | Priloga VII, del 4, točka (1) |

člen 5(8), prvi pododstavek | Priloga VII, del 4, točka (2) |

člen 5(8), drugi pododstavek | člen 54(5) |

člen 5(9) | --- |

člen 5(10) | člen 54(7) |

člen 5(11), (12) in (13) | --- |

člen 6 | --- |

člen 7(1), uvodno besedilo ter prva, druga, tretja in četrta alinea | člen 59 |

člen 7(1), drugi del | --- |

člen 7(2) | --- |

člen 8(1) | člen 8, uvodno besedilo in točka (1) |

člen 8(2) | Priloga VII, del 6, točka (1) |

člen 8(3) | Priloga VII, del 6, točka (2) |

člen 8(4) | Priloga VII, del 6, točka (3) |

člen 8(5) | --- |

člen 9(1), uvodno besedilo | člen 57(1), uvodno besedilo |

člen 9(1), prvi pododstavek, prva, druga in tretja alinea | člen 57, prvi pododstavek, točke (a), (b) in (c) |

člen 9(1), drugi pododstavek | člen 57, drugi pododstavek |

člen 9(1), tretji pododstavek | Priloga VII, del 8, točka (4) |

člen 9(2) | člen 58(3) |

člen 9(3) | Priloga VII, del 8, točka (1) |

člen 9(4) | Priloga VII, del 8, točka (2) |

člen 9(5) | Priloga VII, del 8, točka 3 |

člen 10 | člen 4(9) | člen 9(2) |

člen 11(1), tretji do šesti stavek | --- |

člen 12(1), drugi pododstavek | člen 60(1), prvi pododstavek |

člen 12(1), tretji pododstavek | člen 60(1), drugi pododstavek |

člen 12(2) | člen 60(2) |

člen 12(3) | člen 60(3) |

člen 13(2) in (3) | --- |

člen 14 | člen 19 | člen 16 | člen 70 |

Priloga I, prvi in drugi stavek uvodnega besedila | člen 51 |

Priloga I, tretji stavek uvodnega besedila in seznam dejavnosti | Priloga VII, del 1 |

Priloga IIA, del I | Priloga VII, del 2 |

Priloga IIA, del 2 | Priloga VII, del 3 |

Priloga IIA, del II, zadnji stavek odstavka 6 | --- |

Priloga IIB, točka I, prvi in drugi stavek | člen 54(1)(b) |

Priloga IIB, točka 1, tretji stavek | člen 54(1), drugi pododstavek |

Priloga IIB, točka 2 | Priloga VII, del 5 |

Priloga IIB, točka 2, drugi pododstavek(i) in tabela | --- |

Priloga III, točka 1 | --- |

Priloga III, točka 2 | Priloga VII, del 7, točka (1) |

Priloga III, točka 3 | Priloga VII, del 7, točka (2) |

Priloga III, točka 4 | Priloga VII, del 7, točka 3 |

člen 1, drugi odstavek | --- |

člen 2(1) | člen 38(1), prvi pododstavek |

člen 2(2), uvodno besedilo | člen 38(2), uvodno besedilo |

člen 2(2)(a), uvodno besedilo | člen 38(2)(a), uvodno besedilo |

člen 2(2)(a), točke (i) do (v) | člen 38(2)(a), točka (i) |

člen 2(2)(a), točka (vi) | člen 38(2)(a), točka (ii) |

člen 2(2)(a), točka (vii) | člen 38(2)(a), točka (iii) |

člen 2(2)(a), točka (viii) | člen 38(2)(a), točka (iv) |

člen 2(2)(b) | člen 38(2)(b) |

člen 3(2), prvi pododstavek | člen 3(24) |

člen 3(2), drugi pododstavek | --- |

člen 3(3) | člen 3(25) |

člen 3(4), prvi pododstavek | člen 3(26) |

člen 3(4), drugi pododstavek | člen 38(1), drugi pododstavek |

člen 3(5), prvi pododstavek | člen 3(27) |

člen 3(5), drugi pododstavek | člen 38(1), tretji pododstavek |

člen 3(5), tretji pododstavek | člen 38(1), drugi pododstavek |

člen 3(6) | Priloga VI, del 1, točka (a) |

člen 3(7) | člen 3(28) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga VI, del 1, točka (b) |

člen 3(10) | člen 3(29) |

člen 3(13) | člen 3(30) |

člen 4(2) | člen 39 |

člen 4(4), uvodno besedilo ter točki (a) in (b) | člen 40(1), uvodno besedilo ter točki (a) in (b) |

člen 4(4), točka (c) | člen 40(1), točka (e) |

člen 4(5) | člen 40(2) |

člen 4(6) | člen 40(3) |

člen 4(7) | člen 40(4) |

člen 4(8) | člen 49 |

člen 5 | člen 47 |

člen 6(1), prvi pododstavek | člen 45(1) |

člen 6(1), drugi pododstavek in člen 6(2) | člen 45(2) |

člen 6(1), tretji pododstavek | člen 45(3), prvi pododstavek |

člen 6(1), četrti pododstavek | člen 45(3), drugi pododstavek |

člen 6(3) | člen 45(4) |

člen 6(4), prvi in drugi stavek prvega pododstavka in člen 6(4), drugi pododstavek | člen 46(1) |

člen 6(4), tretji stavek prvega pododstavka | člen 46(2) |

člen 6(4), tretji pododstavek | člen 46(3), drugi pododstavek |

člen 6(4), četrti pododstavek | člen 46(4) |

člen 6(5) | člen 41(1) |

člen 6(6) | člen 45(5) |

člen 6(7) | člen 45(6) |

člen 6(8) | člen 45(7) |

člen 7(1) in člen 7(2), prvi pododstavek | člen 41(2), prvi pododstavek |

člen 7(2), drugi pododstavek | člen 41(2), drugi pododstavek |

člen 7(3) in člen 11(8), prvi pododstavek, uvodno besedilo | Priloga VI, del 6, prvi del točke 2.7 |

člen 7(4) | člen 41(2), drugi pododstavek |

člen 7(5) | --- |

člen 8(1) | člen 40(1), točka (c) |

člen 8(2) | člen 41(3) |

člen 8(3) | --- |

člen 8(4), prvi pododstavek | člen 41(4), prvi pododstavek |

člen 8(4), drugi pododstavek | Priloga VI, del 6, prvi del točke 3.2 |

člen 8(4), tretji pododstavek | Priloga VI, del 6, drugi del točke 3.2 |

člen 8(4), četrti pododstavek | --- |

člen 8(5) | člen 41(4), drugi in tretji pododstavek |

člen 8(6) | člen 40(1), točki (c) in (d) |

člen 8(7) | člen 41(4) |

člen 8(8) | --- |

člen 9, prvi pododstavek | člen 48(1) |

člen 9, drugi pododstavek | člen 48(2) |

Tretji pododstavek člena 9 | člen 48(3) |

člen 10(1) in (2) | --- |

člen 10(3), prvi stavek | člen 43(2) |

člen 10(3), drugi stavek | --- |

člen 10(4) | člen 43(3) |

člen 10(5) | Priloga VI, del 6, drugi del točke 1.3 |

člen 11(1) | člen 43(1) |

člen 11(2) | Priloga VI, del 6, točka 2.1 |

člen 11(3) | Priloga VI, del 6, točka 2.2 |

člen 11(4) | Priloga VI, del 6, točka 2.3 |

člen 11(5) | Priloga VI, del 6, točka 2.4 |

člen 11(6) | Priloga VI, del 6, točka 2.5 |

člen 11(7), prvi del prvega stavka prvega pododstavka | Priloga VI, del 6, prvi del točke 2.6 |

člen 11(7), drugi del prvega stavka prvega pododstavka | Priloga VI, del 6, točka 2.6(a) |

člen 11(7), drugi stavek prvega pododstavka | --- |

člen 11(7), drugi pododstavek | --- |

člen 11(7), točka (a) | Priloga VI, del 6, točka 2.6(b) |

člen 11(7), točki (b) in (c) | --- |

člen 11(7), točka (d) | Priloga VI, del 6, točka 2.6(c) |

člen 11(7), točki (e) in (f) | --- |

člen 11(8), prvi pododstavek, točki (a) in (b) | Priloga VI, del 3, točka 1, prvi in drugi pododstavek |

člen 11(8)(c) | Priloga VI, del 6, drugi del točke 2.7 |

člen 11(8)(d) | Priloga VI, del 4, točka 2.1, drugi pododstavek |

člen 11(8), drugi pododstavek | Priloga VI, del 6, tretji del točke 2.7 |

člen 11(9) | člen 43(4) |

člen 11(10), točke (a), (b) in (c) | Priloga VI, del 8, točke (a), (b) in (c) točke 1.1 |

člen 11(10)(d) | Priloga VI, del 8, točka (d) točke 1.1 |

člen 11(11) | Priloga VI, del 8, točka 1.2 |

člen 11(12) | Priloga VI, del 8, točka 1.3 |

člen 11(13) | člen 43(5), prvi pododstavek |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 43(5), drugi pododstavek |

člen 11(14) | Priloga VI, del 6, točka 3.1 |

člen 11(15) | člen 40(1), točka (e) |

člen 11(16) | Priloga VI, del 8, točka (2) |

člen 11(17) | člen 9(2), točka (a) |

člen 12(1) | člen 50(1) |

člen 12(2), prvi stavek | člen 50(2) |

člen 12(2), drugi stavek | --- |

člen 12(2), tretji stavek | člen 50(3) |

člen 13(1) | člen 40(1), točka (f) |

člen 13(2) | člen 42 |

člen 13(3) | člen 41(5) |

člen 13(4) | Priloga VI, del 3, točka (2) |

člen 14 | --- |

člen 15 | --- |

člen 16 | --- |

člen 17(2) in (3) | --- |

člen 20 | --- |

Priloga I | Priloga VI, del 2 |

Priloga II, prvi del (neoštevilčeno) | Priloga VI, del 4, točka (1) |

Priloga II, točka 1, uvodno besedilo | Priloga VI, del 4, točka 2.1 |

Priloga II, točki 1.1–1.2 | Priloga VI, del 4, točki 2.2–2.3 |

Priloga II, točka 1.3 | --- |

Priloga II, točka 2.1 | Priloga VI, del 4, točka 3.1 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga VI, del 4, točka 3.2 |

Priloga II, točka 2.2 | Priloga VI, del 4, točka 3.3 |

Priloga II, točka 3 | Priloga VI, del 4, točka (4) |

Priloga III | Priloga VI, del 6, točka (1) |

Priloga IV, tabela | Priloga VI, del 5 |

Priloga IV, zadnji stavek | --- |

Priloga V, točka (a), tabela | Priloga VI, del 3, točka (1.1) |

Priloga V, točka (a), zadnji stavek | --- |

Priloga V, točka (b), tabela | Priloga VI, del 3, točka 1.2 |

Priloga V, točka (b), zadnji stavek | --- |

Priloga V, točka (c) | Priloga VI, del 3, točka 1.3 |

Priloga V, točka (d) | Priloga VI, del 3, točka 1.4 |

Priloga V, točka (e) | Priloga VI, del 3, točka 1.5 |

Priloga V, točka (f) | Priloga VI, del 3, točka 3 |

Priloga VI | Priloga VI, del 7 |

člen 1 | člen 31 |

člen 2(2) | Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1 |

člen 2(3), drugi del | Priloga V, del 1, točka 1 in del 2, točka 1 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga V, del 1, zadnji stavek točke 1 |

člen 2(4) | --- |

člen 2(6) | člen 3(18) |

člen 2(7), prvi pododstavek | člen 3(19) |

člen 2(7), drugi pododstavek in točki (a) do (i) | člen 31, drugi pododstavek |

člen 2(7), drugi pododstavek, točka (j) | --- |

člen 2(7), tretji pododstavek | --- |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 32(1) |

člen 2(7), četrti pododstavek | člen 32(2) |

člen 2(8) | člen 3(21) |

člen 2(9) | člen 32(2) |

člen 2(10) | --- |

člen 2(11) | člen 3(20) |

člen 2(12) | člen 3(22) |

člen 2(13) | --- |

člen 3 | --- |

člen 4(1) | --- |

člen 4(2) | člen 33(2) |

člen 4(3) do (8) | --- |

člen 5(1) | Priloga V, del 1, točka 2, zadnji stavek |

člen 5(2) | --- |

člen 6 | --- |

člen 7(1) | člen 34 |

člen 7(2) | člen 33(4) |

člen 7(3) | člen 33(5) |

člen 8(1) | člen 37(1) |

člen 8(2), prvi del prvega pododstavka | člen 37(2), prvi del prvega pododstavka |

člen 8(2), drugi del prvega pododstavka | --- |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 37(2), drugi del prvega pododstavka |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 37(2), drugi pododstavek |

člen 8(2), drugi pododstavek | --- |

člen 8(2), točke (a) do (d) | --- |

člen 8(3) in (4) | --- |

člen 9 | člen 33(1) |

člen 10(1), prvi stavek | člen 33(6) |

člen 10(1), drugi stavek | --- |

člen 10(2) | --- |

člen 12 | člen 35(1) |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | člen 35(2), (3) in (4) |

člen 13 | Priloga V, del 3, tretji del točke 8 |

člen 14 | Priloga V, del 4 |

člen 15 | --- |

člen 18(2) | --- |

Priloga I | --- |

Priloga II | --- |

Prilogi III in IV | Priloga V, točka 2 dela 1 in dela 2 |

Priloga V A | Priloga V, del 1, točka 3 |

Priloga V B | Priloga V, del 2, točka 3 |

Priloga VI A | Priloga V, del 1, točki 4 in 5 |

Priloga VI B | Priloga V, del 2, točki 4 in 5 |

Priloga VII A | Priloga V, del 1, točki 6 in 7 |

Priloga VII B | Priloga V, del 2, točki 6 in 7 |

Priloga VIII A, točka 1 | --- |

Priloga VIII A, točka 2 | Priloga V, del 3, prvi del točke 1 in točke 2, 3 in 5 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga V, del 3, drugi del točke 1 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga V, del 3, točka 4 |

Priloga VIII A, točka 3 | --- |

Priloga VIII A, točka 4 | Priloga V, del 3, točka 6 |

Priloga VIII A, točka 5 | Priloga V, del 3, točki 7 in 8 |

Priloga VIII A, točka 6 | Priloga V, del 3, točki 9 in 10 |

--- | --- | --- | --- | --- | --- | --- | Priloga V, del 4 |

Priloga VIII B | --- |

Priloga VIII C | --- |

Priloga IX | Priloga IX |

Priloga X | Priloga X |

[1] http://circa.europa.eu/Public/irc/env/ippc_rev/library.

[2] UL C […], […], str. […].

[3] UL C […], […], str. […].

[4] UL C […], […], str. […].

[5] UL C […], […], str. […].

[6] UL L 54, 25.2.1978, str. 19. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/692/EGS (UL L 377, 31.12.1991, str. 48).

[7] UL L 378, 31.12.1982, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 807/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 36).

[8] UL L 409, 31.12.1992, str. 11.

[9] UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

[10] UL L 85, 29.3.1999, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/42/ES (UL L 143, 30.4.2004, str. 87).

[11] UL L 332, 28.12.2000, str. 91.

[12] UL L 309, 27.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368).

[13] COM(2005) 446 konč., 21.9.2005.

[14] COM(2006) 231 konč., 22.9.2006.

[15] COM(2005) 666 konč., 21.15.2005.

[16] UL L 242, 10.9.2002, str. 1.

[17] UL L 275, 25.10.2003, str. 32. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/101/ES (UL L 338, 13.11.2004, str. 18).

[18] UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/35/ES (UL L 156, 25.6.2003, str. 17).

[19] UL L 10, 14.1.1997, str. 13. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2003/105/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 97).

[20] UL L 309, 27.11.2001, str. 22. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/105/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 368 ) .

[21] UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).

[22] UL L 159, 29.6.1996, str. 1.

[23] UL L 117, 8.5.1990, str. 1.

[24] Direktiva Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (UL L 117, 8.5.1990, str. 15). Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo Komisije 94/15/ES (UL L 103, 22.4.1994, str. 20).

[25] UL L 106, 17.4.2001, str. 1.

[26] UL 196, 16.8.1967, str. 1.

[27] UL L 200, 30.7.1999, str. 1.

[28] UL L 163, 14.6.1989, str. 32.

[29] UL L 203, 15.7.1989, str. 50.

[30] UL L 365, 31.12.1994, str. 34.

[31] UL L

[32] UL L 226, 6.9.2000, str. 3.

[33] UL L 336, 7.12.1988, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/656/EGS (UL L 353, 17.12.1990, str. 59).

[34] UL L 275, 25.10.2003, str. 32.

[35] UL L 143, 30.4.2004, str. 56.

[36] UL L

[37] UL L 163, 14.6.1989, str. 32.

[38] UL L 203, 15.7.1989, str. 50.

[39] UL L 365, 31.12.1994, str. 34.

[40] UL L 296, 21.11.1996, str. 55.

[41] Glej UL L 309, 27.11.2001, str. 22.

[42] UL L 175, 5.7.1985, str. 40. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 97/11/ES (UL L 73, 14.3.1997, str. 5).

[43] UL L 273, 10.10.2002, str. 1.

[44] UL L 74, 27.3.1993, str. 81.

[45] UL L 30, 6.2.1993, str. 1.

[46] Direktiva Sveta 90/313/EGS z dne 7. junija 1990 o prostem dostopu do informacij o okolju (UL L 158, 23.6.1990, str. 56). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994.

[47] UL L 136, 29.5.2007, str. 33–280.

[48] UL 196, 16.8.1967, str. 1. Direktiva, kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 98/98/ES (UL L 355, 30.12.1998, str. 1).

[49] UL L 84, 5.4.1993, str. 1.

[50] UL L 161, 29.06.1994, str. 3.

[51] UL L 227, 8.9.1993, str. 9.

[52] UL L 377, 31.12.1991, str. 48.

[53] UL L 158, 23.06.1990, str. 56.

[54] UL L 377, 31. 12. 1991, str. 48.

[55] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[56] Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).

[57] UL L 135, 30.5.1991, str. 40.

[58] UL L 327, 22.12.2000, str. 1.

[59] Dodatne emisije lahko izvirajo zaradi povečanja zmogljivosti, ki je bila odobrena 1. julija 1987 ali pozneje.

[60] Emisije iz kurilnih naprav, za katere je bilo izdano dovoljenje pred 1. julijem 1987 vendar pred tem datumom še niso obratovale in niso bile upoštevane pri določanju zgornjih mej emisij po tej prilogi, izpolnjujejo zahteve te direktive za nove naprave ali pa se upoštevajo pri skupnih emisijah iz obstoječih naprav, ki ne smejo preseči zgornjih mej emisij v tej prilogi.

[61] Dodatne emisije lahko izvirajo zaradi povečanja zmogljivosti, ki je bila odobrena 1. julija 1987 ali pozneje.

[62] Emisije iz kurilnih naprav, za katere je bilo izdano dovoljenje pred 1. julijem 1987 vendar pred tem datumom še niso obratovale in niso bile upoštevane pri določanju zgornjih mej emisij po tej prilogi, izpolnjujejo zahteve te direktive za nove naprave ali pa se upoštevajo pri skupnih emisijah iz obstoječih naprav, ki ne smejo preseči zgornjih mej emisij v tej prilogi.

[63] Države članice lahko zaradi tehničnih razlogov za največ dve leti odložijo fazo 1 za zmanjšanje emisij NOx, tako da v enem mesecu od notifikacije te direktive obvestijo Komisijo.

[64] Države članice lahko zaradi tehničnih razlogov za največ dve leti odložijo fazo 1 za zmanjšanje emisij NOx, tako da v enem mesecu od notifikacije te direktive obvestijo Komisijo.

[65] Države članice lahko zaradi tehničnih razlogov za največ dve leti odložijo fazo 1 za zmanjšanje emisij NOx, tako da v enem mesecu od notifikacije te direktive obvestijo Komisijo.

[66] Razen za „najbolj obrobne regije“, kjer se uporabljajo vrednosti od 850 do 200 mg/Nm3 (linearno zmanjševanje).

[67] Razen za „najbolj obrobne regije“, kjer se uporabljajo vrednosti od 850 do 200 mg/Nm3 (linearno zmanjševanje).

[68] Svet bo mejne vrednosti emisije, ki se uporabljajo za tak plin, določil kasneje in sicer na podlagi predlogov Komisije glede na nadaljnje izkušnje v tehniki.

[69] Razen za „najbolj obrobne regije“, kjer se uporabljajo naslednje vrednosti:Trdno gorivo na splošno: 650 Trdno gorivo z manj kot 10 % deležem hlapnih spojin: 1300Tekoče: 450Plinasto: 350.

[70] Do 31. decembra 2015, naprave z vhodno toplotno močjo večjo od 500 MW, ki od leta 2008 naprej ne obratujejo več kot 2000 ur na leto (povprečje za obdobje petih let):

- pri napravah z dovoljenjem, izdanim skladno s členom 4(3)(a), se uporablja mejna vrednost za emisije dušikovega oksida (merjenega kot NO2) 600 mg/Nm3;

- pri napravah, za katere je potreben nacionalni program po členu 4(6), se prispevek k nacionalnemu programu oceni na podlagi mejne vrednosti 600 mg/Nm3.

Od 1. januarja 2016 se za take naprave, ki ne obratujejo več kot 1500 ur na leto (povprečje za obdobje petih let), uporabljajo mejne vrednosti za emisije dušikovega oksida (izražen kot NO2) 450 mg/Nm3.

[71] Do 1. januarja 2018 se za naprave, ki so v 12 mesečnem obdobju, ki se konča 1. januarja 2001, uporabljale in še vedno uporabljajo, trdna goriva z deležem hlapnih spojin manjšim od 10 %, uporablja vrednost 1200 mg/Nm3.

[72] Razen za „najbolj obrobne regije“, kjer se uporablja vrednost 300 mg/Nm3.

[73] Razen za „najbolj obrobne regije“, kjer se uporablja vrednost 300 mg/Nm3.

[74] Mejna vrednost 100 mg/Nm3 se lahko uporablja za naprave z dovoljenjem, izdanim skladno s členom 4(3), z vhodno toplotno močjo večjo ali enako 500 MWth, ki uporabljajo trdno gorivo s kurilnostjo manjšo od 5800 kJ/kg (neto kalorična vrednost), z utežnim deležem vlage večjim od 45 %, skupnim utežnim deležem vlage in pepela večjim od 60 % ter deležem kalcijevega oksida večjim od 10 %.

[75] Mejna vrednost 100 mg/Nm3 se lahko uporablja za naprave z vhodno toplotno močjo manjšo od 500 MWth, ki uporabljajo tekoče gorivo z deležem pepela pri zgorevanju večjim od 0,06 %.

[76] Do 1. januarja 2007 in brez poseganja v ustrezno zakonodajo Skupnosti se mejna vrednost emisij za NOx ne uporablja za naprave, ki sosežigajo le nevarne odpadke.

[77] Do 1. januarja 2007 in brez poseganja v ustrezno zakonodajo Skupnosti se mejna vrednost emisij za NOx ne uporablja za naprave, ki sosežigajo le nevarne odpadke.

[78] Do 1. januarja 2007 in brez poseganja v ustrezno zakonodajo Skupnosti se mejna vrednost emisij za NOx ne uporablja za naprave, ki sosežigajo le nevarne odpadke.

[79] Do 1. januarja 2007 in brez poseganja v ustrezno zakonodajo Skupnosti se mejna vrednost emisij za NOx ne uporablja za naprave, ki sosežigajo le nevarne odpadke.

[80] Do 1. januarja 2007 povprečne vrednosti za obstoječe naprave, za katere je bilo dovoljenje za obratovanje izdano pred 31. decembrom 1996 in ki sežigajo le nevarne odpadke.

[81] Do 1. januarja 2007 povprečne vrednosti za obstoječe naprave, za katere je bilo dovoljenje za obratovanje izdano pred 31. decembrom 1996 in ki sežigajo le nevarne odpadke.

[82] Do 1. januarja 2007 povprečne vrednosti za obstoječe naprave, za katere je bilo dovoljenje za obratovanje izdano pred 31. decembrom 1996 in ki sežigajo le nevarne odpadke.

[83] Cementne peči, ki obratujejo in imajo dovoljenje skladno z obstoječo zakonodajo Skupnosti ter začnejo sosežigati odpadke po datumu iz člena 20(3), se pri uveljavljanju mejnih vrednosti emisij NOx ne štejejo za nove naprave.

[84] UL L 42, 23.2.1970, str. 1–15.

[85] Države članice se lahko odločijo za analizo nefiltrirane ali filtrirane vode za snovi pod rubriko „Parametri“.

[86] Države članice se lahko odločijo za analizo nefiltrirane ali filtrirane vode za snovi pod rubriko „Parametri“.

[87] Vrste, reprezentativne za mesto izpusta, zlasti glede na njihovo občutljivost na biološko akumulacijo, npr. Mytilus edulis, navadne peščene kozice, iverka, morska plošča, trska, skuša, progasti bradač, sled, morski list (ali druge ustrezne bentoške vrste).

[88] Vzorce je treba vzeti ob istem času v letu in, če je mogoče, na globini 50 cm pod gladino.

[89] Države članice se lahko odločijo za analizo nefiltrirane ali filtrirane vode za snovi pod rubriko „Parametri“.

[90] Države članice se lahko odločijo za analizo nefiltrirane ali filtrirane vode za snovi pod rubriko „Parametri“.

[91] Kolikor je kot proizvodni proces uporabljen sulfatni postopek.

[92] Uporabi se, ko merilna tehnologija dopušča izvajanje neprekinjenega merjenja in pri uporabi klorovega postopka.

[93] Številke morajo biti zadosti reprezentativne in pomembne.

[94] Vzorčenje je treba izvesti ob istem času v letu.

[95] Pri nadzoru površinske vode in podzemne vode je treba posvetiti posebno pozornost kateri koli snovi, ki jo tekoča voda odnaša z območja skladiščenja odpadkov.

[96] Vzorčenje je treba izvesti 50 cm pod vodno gladino, če je to mogoče.

[97] Vzorčenje je treba izvesti ob istem času v letu.

[98] Pri nadzoru površinske vode in podzemne vode je treba posvetiti posebno pozornost kateri koli snovi, ki jo tekoča voda odnaša z območja skladiščenja odpadkov.

[99] Obvezno določanje tam, kjer kraj skladiščenja ali odlagališče vsebuje odpadke iz sulfatnega postopka.

[100] Obvezno določanje tam, kjer kraj skladiščenja ali odlagališče vsebuje odpadke iz klorovega postopka.

[101] Vključuje tudi merjenje Fe v filtratu (neraztopljene trdne snovi).

[102] Obvezno določanje tam, kjer kraj skladiščenja ali odlagališče vsebuje odpadke iz klorovega postopka.

[103] Obvezno določanje tam, kjer so v tla injektirani odpadki iz sulfatnega postopka.

[104] Obvezno določanje tam, kjer so v tla injektirani odpadki iz klorovega postopka.

[105] Vključuje tudi merjenje Fe v filtratu (neraztopljene trdne snovi).

[106] Obvezno določanje tam, kjer so v tla injektirani odpadki iz klorovega postopka.

Graph deleted – substantial deletion

[pic]

Graph deleted – substantial deletion