52007DC0773

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 6.12.2007

COM(2007) 773 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Mobilnost, instrument za nova in boljša delovna mesta: Evropski akcijski načrt za poklicno mobilnost (2007–2010)

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Mobilnost, instrument za nova in boljša delovna mesta: Evropski akcijski načrt za poklicno mobilnost (2007–2010)

SPLOšNO OZADJE

V Evropi brez notranjih meja in ki se sooča s svetovnim gospodarstvom zahtevajo spreminjajoče se potrebe starajoče se družbe in trga dela, ki se neprenehoma razvija, veliko večjo mobilnost. Mobilnost delavcev je ključni instrument za učinkovito delovanje enotnega trga in je bistvenega pomena za to, da bi več ljudi našlo boljšo zaposlitev, kar je glavni cilj lizbonske strategije[1]. Širitvi EU v letih 2004 in 2007 sta povečali možnosti za delavce, da najdejo zaposlitev, in za delodajalce, da zaposlijo delavce. Večina držav članic EU-15 je odpravila ali pa ublažila omejitve, ki jih je uporabljala za državljane osmih držav članic, ki so se EU pridružile leta 2004, s čimer je nastal velik potencial delovne sile za soočanje z izzivi staranja in globalizacije.

Delavci morajo biti mobilnejši pri prehajanju z enega na drugo delovno mesto, iz ene v drugo regijo oziroma državo članico. Morajo dobiti prava znanja in priložnosti za pogosto prehajanje z enega na drugo delovno mesto ter za napredovanje v karieri. To je glavni namen skupno dogovorjenih načel o prožni varnosti[2], pojma, ki je lahko ljudem v pomoč pri spremembah zaposlitve v času pospešenih gospodarskih sprememb.

Vendar ostaja mobilnost delavcev zaradi številnih ovir precej omejena. Poleg negotovosti, ki jo v zvezi s prednostmi mobilnosti občutijo posamezniki, njihovo gibanje zavirajo številne ovire. Te lahko segajo od pravnih in upravnih ovir glede stroškov za bivanje in razpoložljivosti stanovanjskih prostorov, zaposljivosti zakoncev in partnerjev, prenosljivosti pokojninskih zavarovanj, jezikovnih ovir do vprašanj glede priznavanja kvalifikacij v drugi državi članic.

Izkušnje akcijskega načrta 2002 in evropskega leta mobilnosti delavcev 2006

To sporočilo pomeni nov pomemben korak v vrsti pobud za spodbujanje mobilnosti. Akcijski načrt za usposobljenost in mobilnost, temelječ na procesu, ki se je februarja 2001 začel z objavo Sporočila Komisije o novih trgih dela[3], na sklepih Evropskega sveta v Stockholmu marca 2001 in na delu Projektne skupine na visoki ravni za usposobljenost in mobilnost[4], je Komisija sprejela februarja 2002. Končno poročilo o tem akcijskem načrtu, sprejeto 25. januarja 2007[5], se je osredotočilo na izkušnje tega načrta in predstavilo tri glavna področja za nadaljnje ukrepanje:

- narediti sisteme izobraževanja in usposabljanja odzivnejše za potrebe trga dela ter ljudi z učenjem jezikov pripraviti na mobilnost,

- odstraniti pravne in upravne ovire in spodbuditi čezmejno priznavanje kvalifikacij

- ter postaviti informacijski portal za mobilnost „vse na enem mestu“, temelječ na sistemu prostih delovnih mest EURES.

V akcijskem načrtu 2002 je bilo prav tako predlagano, da se leto 2006 poimenuje evropsko leto mobilnosti delavcev. Razprava, podprta z ekonomskimi raziskavami[6], ki se je v tem letu začela, je jasno pokazala raznolikost in vpliv preostalih ovir na mobilnost v EU. Prav tako je močno zagovarjala potrebo po zagotavljanju ugodnega okolja za mobilnost, da bi ta postala običajen sestavni del kariere.

S tem sporočilom Komisija začenja akcijski načrt za poklicno mobilnost (2007–2010) , ki temelji na izkušnjah in močni povezavi med mobilnostjo delavcev in številnimi tekočimi političnimi razpravami, kot so prožna varnost, vseživljenjsko učenje, večjezičnost in demografske spremembe. Cilji tega akcijskega načrta so:

- izboljšanje obstoječe zakonodaje in upravnih praks glede mobilnosti delavcev;

- zagotovitev organov politične podpore mobilnosti na vseh ravneh;

- krepitev EURES-a kot glavnega instrumenta „vse na enem mestu“ za spodbujanje mobilnosti delavcev in njihovih družin;

- spodbujanje ozaveščenosti glede možnosti in prednosti mobilnosti med širšo publiko.

Krepitev pripravljenosti za mobilnost

Mobilnost delavcev v EU ostaja razmeroma nizka , čeprav bi bilo treba statistike o tokovih mobilnosti ali o glavnih razlogih zanjo izboljšati. Okrog 2 % delovno aktivnih državljanov iz ene od 27 držav članic trenutno živi in dela v drugi državi članici. Za primerjavo, ustrezni delež državljanov tretjih držav, ki prebivajo v EU, je skoraj dvakrat višji. Vendar kaže, da je v zadnjih letih prišlo do postopnega povečanja mobilnosti . Število mobilnih delavcev v EU-15 se je povečalo od okrog 470 000 oseb leta 2000 na okrog 610 000 leta 2005 (Raziskava o evropski delovni sili) [7]. Poleg tega bi lahko bilo, čeprav pogosto ni vključeno v nacionalne številke, število sezonskih in čezmejnih delavcev (vključno s poletnim delom za mlade) pomembno in bi še dodatno povečalo skupni odstotek delavcev migrantov EU[8].

Nedavno raziskan odnos Evropejcev do mobilnosti kaže tudi, da ljudje priznavajo pomembnost mobilnosti delavcev. Po raziskavi Eurobarometer iz leta 2006 je 57 % vprašanih odgovorilo, da je mobilnost iz ene v drugo regijo oziroma iz ene države v drugo pozitiven dejavnik evropske integracije; 46 % jih meni, da je dobra za trge dela in za posameznike; in 40 % jih meni, da je dobra za gospodarstvo. Poleg tega 5,5 % državljanov iz EU-10 pravi, da se bodo verjetno preselili v drugo državo članico v naslednjih petih letih. Namere v zvezi s prihodnjo mobilnostjo so se v Evropi povečale v vseh državah članicah v različnem obsegu[9].

Statistika prav tako kaže nove trende v vzorcih mobilnosti . Več mladih in visoko usposobljenih delavcev opravi „več praks mobilnosti“ – kratka mobilna obdobja, ki ustrezajo posebnim potrebam v poklicni karieri, tj. tendenca, ki kaže na to, da mobilnost postaja bolj vključena v poklicne načrte in povezana z vseživljenjskim učenjem. Raziskava Eurobarometer kaže, da se velika večina mladih delavcev – čez 70 % – zaveda, da bo njihova kariera zahtevala določeno vrsto mobilnosti.

Kljub nizki stopnji mobilnosti delavcev obstajajo močni razlogi za to, da so državljani bolj pripravljeni na mobilnost kot prej. Zdi se namreč, da obstaja ugoden okvir za graditev na izkušnjah in za povečanje prizadevanj za odpravo ovir za mobilnost. Pridobljene izkušnje so jasno pokazale negativen vpliv ovir na geografsko mobilnost na evropski, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Poleg pravnih in upravnih ovir, na primer na področju socialne varnosti, mobilnost ovirajo praktične ovire na področjih, kot so stanovanjsko vprašanje, jeziki, zaposlitev zakoncev in partnerjev. Obstajajo dodatni stroški mobilnosti za posameznike, tj. nepriznavanje z mobilnostjo povezanih izkušenj za poklicno napredovanje, zlasti v MSP. Te ovire se povezujejo z vprašanji, ki jih je treba obravnavati na različnih ravneh, lokalni, regionalni, nacionalni in EU. Ta akcijski načrt predstavlja posebne ukrepe, katerih cilj je pomagati odpraviti ovire na evropski ravni in spodbuditi pristojne organe k obravnavi ovir na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni.

Soočenje z izzivi: evropski akcijs KI NAčRT ZA POKLICNO MOBILNOST 2007–2010

LIZBONSKA STRATEGIJA IN EVROPSKA STRATEGIJA ZA ZAPOSLOVANJE STA OPREDELILI OKREPLJENO GEOGRAFSKO MOBILNOST IN PREHAJANJE Z ENEGA NA DRUGO DELOVNO MESTO KOT POMEMBNA ZA USTVARJANJE DELOVNIH MEST IN RAZVOJ ZAPOSLJIVOSTI IN PRILAGODLJIVOSTI DELOVNE SILE EU V OKVIRU HITRO SPREMINJAJOčIH SE TRGOV DELA. SPOROčILO PREDSTAVLJA AKCIJSKI NAčRT NA šTIRIH PODROčJIH ZA ZAGOTOVITEV, DA BI KOMISIJA UPORABILA ZADEVNE PRIDOBLJENE IZKUšNJE. PREDVIDENI UKREPI DOPOLNJUJEJO DRUGO POMEMBNO ZAKONODAJO IN POBUDE NA RAVNI EU [10].

Izboljšanje obstoječe zakonodaje in upravnih praks

Pomemben instrument za spodbujanje mobilnosti delavcev v EU je zakonodaja Skupnosti o uskladitvi sistemov socialne varnosti, ki je določena z Uredbo (EGS) št. 1408/71[11] in njeno izvedbeno uredbo (EGS) št. 574/72[12]. Ta pravila so oblikovana za zagotovitev, da delavci migranti EU, ki uporabijo svojo pravico Skupnosti do prostega gibanja, niso soočeni z izgubo socialne varnosti.

Uredba se je izkazala za uspešen instrument pri doseganju tega cilja. Vendar nove oblike mobilnosti (krajša obdobja, različni statusi, več praks mobilnosti) lahko delujejo v nasprotni smeri kot navedeni uredbi. Na primer, mobilni delavec, ki pogosto dela po kratkoročnih pogodbah v različnih državah članicah, bi lahko imel opraviti s številnimi različnimi sistemi socialne varnosti[13]. Zato je zdaj primeren trenutek za preverbo, ali obstaja potreba po razvoju novih instrumentov, ki so primernejši za izpolnjevanje potreb mobilnih delavcev in podjetij, ki jih zaposlujejo. Te instrumente je tudi treba videti kot nezanemarljiv del novega programa za priložnosti, dostopnost in solidarnost[14].

Komisija bo preučila, ali obstaja potreba po prilagoditvi zakonodaje Skupnosti o uskladitvi socialne varnosti in upravnih praks, razvitih na tej podlagi. Po popisu problemov, ki lahko nastanejo v okviru sedanje zakonodaje[15], bo izvedeno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi[16], na začetku leta 2008 pa bo izvedena sistematična preiskava o obsegu in značilnostih novih vzorcev mobilnosti. Na podlagi rezultatov procesa posvetovanja bo Komisija v drugi polovici leta 2009 sprejela odločitev, ki ji bo priložena temeljita ocena vpliva o morebitni potrebi po prilagoditvi upravnih praks ali pravil samih.

Preiskava bo izvedena v okviru TRESS (Training and Reporting in European Social Security – Usposabljanje in poročanje o evropski socialni varnosti), omrežja nacionalnih strokovnjakov o vprašanjih socialne varnosti, ki ga financira Komisija. Komisija namerava okrepiti status in analitične zmogljivosti omrežja TRESS s predlogom za vključitev posebne določbe v Uredbo (ES) št. 883/2004. Dejavnosti omrežja bi se osredotočile na tri glavne naloge:

povečati poznavanje uredb Skupnosti med posebnimi skupinami zainteresiranih strani (javni uslužbenci, pravniki, sodniki, sindikati);

- objavljati redna poročila o uporabi uredb o socialni varnosti v državah članicah

- ter zagotoviti izvedenska mnenja o obstoječih uredbah in praksah, da bi se zadovoljile spreminjajoče se potrebe delavcev migrantov EU.

Varstvo pravic do dodatnih pokojninskih zavarovanj ima prav tako lahko pomemben vpliv na odločitve v zvezi z mobilnostjo delavcev. Leta 2005 je Komisija predložila predlog direktive, ki ima za cilj zmanjšanje ovir za mobilnost z izboljšanjem prenosljivosti dodatnih pokojninskih zavarovanj[17]. Po razpravah o vsebini in obsegu predlagane direktive v Svetu in Evropskem parlamentu je Komisija predložila spremenjeni predlog, ki se osredotoča na minimalne zahteve za krepitev mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja ter vsebuje zavezo za redno pregledovanje napredka glede prenosljivosti dodatnega pokojninskega zavarovanja posamezne države članice[18].

Poleg tega bo Komisija okrepila racionalizacijo upravnih praks in upravno sodelovanje med nacionalnimi institucijami in organi. Leta 2009, ko naj bi se nova Uredba (ES) št. 883/2004 začela uporabljati[19], naj bi upravna izmenjava informacij med nacionalnimi institucijami za uskladitev vprašanj socialne varnosti v celoti potekala v elektronski obliki[20]. To bo omogočilo spletno posvetovanje in izmenjavo informacij kakor tudi uvedbo elektronske različice evropske kartice zdravstvenega zavarovanja[21] in znatno zmanjšalo čas obravnave pritožb delavcev migrantov EU v zvezi s socialno varnostjo.

Ukrepi Komisija bo: 1. preučila, ali Uredba (ES) št. 883/2004 in njena izvedbena uredba ter povezane upravne prakse potrebujejo prilagoditev za upoštevanje spreminjajočih se vzorcev mobilnosti delavcev; 2. predložila vključitev nove določbe v Uredbo (ES) št. 883/2004, s čimer bi formalizirala status in analitične zmogljivosti omrežja neodvisnih strokovnjakov TRESS z namenom krepitve obstoječega strokovnega znanja na področju uskladitve socialne varnosti na evropski ravni; 3. okrepila racionalizacijo nacionalnih upravnih praks in sodelovanje, zlasti z elektronskim posvetovanjem in izmenjavo informacij ter objavo elektronske različice evropske kartice zdravstvenega zavarovanja; 4. nadalje ukrepala v zvezi s svojim predlogom iz leta 2005 in svojim spremenjenim predlogom direktive iz leta 2007o minimalnih zahtevah za krepitev mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja. |

Podpora politiki, ki jo organi na vseh ravneh zagotavljajo mobilnosti

Države članice imajo pomembno vlogo pri opozarjanju na koristi od geografske mobilnosti in prehajanju z enega na drugo delovno mesto za posameznike in gospodarstvo v celoti. Takšna mobilnost je ključni instrument za uspešno izvajanje lizbonske strategije in zlasti razvoja pristopa, ki temelji na prožni varnosti, za obravnavo izzivov modernega trga dela.

Nacionalne strategije zaposlovanja in programi vseživljenjskega učenja bi morali spodbujati mobilnost, da bi se, med drugimi dejavniki, razvila poklicna znanja kakor tudi znanje jezikov in medkulturna znanja. Države članice so spodbujene k uporabi evropskega okvira kvalifikacij in k razvoju potrdila Europass[22], ki bo omogočil, da bodo kvalifikacije berljivejše za delodajalce in tako olajšal poklicno mobilnost. Praktične ovire za mobilnost bi moralo poskušati odpraviti usklajeno ukrepanje s socialnimi partnerji, lokalnimi in regionalnimi organi, učnimi centri in centri za usposabljanje ter civilno družbo. To je treba razviti z zagotavljanjem koncepta „poštene mobilnosti“ zlasti z bojem proti neprijavljenemu delu in socialnemu dampingu, ki naj bi zagotovil stalno spoštovanje delovnih standardov in pravnih zahtev v celoti. Da bi to spodbudila, se bo Komisija, ki se opira na uspeh pobud, začetih v okviru evropskega leta 2006, pripravila popis obstoječih mehanizmov mobilnosti na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni. Države članice bo spodbudila, da bi takšne mehanizme vključile v svoje načrte priprave kohezijske politike, da bi se pospešilo čezmejno sodelovanje glede priložnosti za delo in skupnih infrastruktur. Prav tako bo preučila možnost razvoja ustreznih mehanizmov za spodbujanje mobilnosti delavcev , ki bi temeljil na pozitivnih izkušnjah obstoječih evropskih mehanizmov, kot sta programa Leonardo da Vinci in Marie Curie.

Ukrepi Komisija bo: 5. spodbudila države članice, da geografsko mobilnost in prehajanje z enega na drugo delovno mesto kot prednostno nalogo vključijo v svoje nacionalne strategije za zaposlovanje in vseživljenjsko učenje; 6. spodbudila organe na regionalni in lokalni ravni in druge ustrezne zainteresirane strani k odpravi preostalih praktičnih ovir za mobilnost in k pospeševanju koncepta „poštene mobilnosti“ zlasti z bojem proti neprijavljenemu delu in socialnemu dampingu; 7. spodbudila države članice k pridobivanju najboljše prakse glede ukrepov mobilnosti s pomočjo programov vzajemnega učenja, financiranih v okviru kohezijske politike EU, zlasti prek programov, katerih izvedbo omogoča Evropski socialni sklad, ter pripravila popis obstoječih programov finančne pomoči in preučila možnost za razvoj evropskih programov mobilnosti; 8. podprla izvajanje evropskega okvira kvalifikacij, razvila potrdilo Europass in pripravila nadaljnje ukrepanje v zvezi z novimi pobudami glede prenašanja kreditnih točk v poklicnem izobraževanje in usposabljanju (ECVET). |

Krepitev portala EURES

EURES (European Employment Services – Evropske službe za zaposlovanje) je bil ustanovljen leta 1993 za olajšanje prostega gibanja delavcev in je pomemben instrument za krepitev infrastrukture trga dela na nacionalni ravni in ravni EU[23]. Oblikovan kot instrument „vse na enem mestu“ za olajšanje mobilnosti delavcev in njihovih družin je EURES edinstvena služba Skupnosti, ki kombinira dobro usposobljeno mrežo 750 svetovalcev z zmogljivim spletnim portalom za omogočanje dostopa do več kot enega milijona prostih delovnih mest. Od leta 2006 so vsa prosta delovna mesta nacionalnih služb za zaposlovanje EU in EGP na portalu EURES dostopna v 25 evropskih jezikih. Mreža svetovalcev EURES zagotavlja osebno pomoč delavcem migrantom EU in njihovim družinam v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z njihovo izkušnjo z mobilnostjo. Sodeluje z drugimi službami Skupnosti, vključno s splošnimi in posebnimi službami za dajanje informacij in reševanje težav za državljane in podjetja, kot so EUlisses glede socialne varnosti, portal PLOTEUS za možnosti o učenju, Eurodesk, ERYICA, Europe Direct, Tvoja Evropa in storitev Kažipot za državljane, potrdilo Europass, nacionalne kontaktne točke za priznavanje poklicnih kvalifikacij, ERA-MORE, evropski portal za mobilnost raziskovalcev, ter SOLVIT idr.

Tretji del Evropskega akcijskega načrta za poklicno mobilnost 2007–2010 ima za cilj znatno krepitev storitev, ki jih zagotavlja EURES , za dosego treh novih ciljev[24]:

- povečanje njegove strateške razsežnosti s krepitvijo njegovih analitičnih zmožnosti glede tokov mobilnosti in sprememb na trgu dela;

- povečanje obsega in kakovosti njegovih storitev s podporo mobilnim delavcem EU in njihovim družinam pri vseh vprašanjih glede njihove izkušnje z mobilnostjo;

- povečanje njegovega obsega delovanja s krepitvijo njegovih odnosov z drugimi, zlasti zasebnimi, ponudniki podobnih storitev ter v skladu z načrtom politike zakonitega priseljevanja postopno odpiranje njegove dejavnosti za delavce iz drugih delov sveta, zlasti iz držav kandidatk[25].

Ukrepi EURES bo: 9. znatno izboljšal zagotavljanje informacij in ozaveščal o načelu enake obravnave in upoštevanju delovnih standardov na evropskih trgih dela prek svojega portala in storitev svetovalcev; 10. okrepil svoje službe, da bi zadovoljil potrebe posebnih kategorij delavcev (dolgotrajno brezposelni, mladi delavci[26], starejši delavci, ženske, raziskovalci, samozaposleni delavci, sezonski delavci). Mreža bo podprla posameznike, ki pripravljajo celovit načrt kariere, vključno z njihovo ponovno vključitvijo na trg dela po njihovi vrnitvi; 11. znatno povečal zbiranje strateških informacij, zlasti o tokovih mobilnosti; okrepljena bo sinergija z drugimi mrežami in ponudniki informacij, vzpostavljeni bodo programi čezmejnega sodelovanja, vključno z novimi dejavnostmi in partnerstvi med državami članicami; 12. po potrebi bodo njegove storitve razširjene na državljane tretjih držav članic, vključno s tistimi, ki še niso pridobili statusa rezidenta za daljši čas. Najprej bodo zagotovljene informacije o pravilih in postopkih za vstop na trg dela EU in o povpraševanju po posebnih kategorijah delavcev na teh trgih. |

Krepitev ozaveščanja glede prednosti mobilnosti

Razvoj prave strategije mobilnosti za delavce v EU je lahko uspešen samo, če gradi na dejavni podpori vseh zainteresiranih strani. Nekateri državljani še vedno niso dovolj dobro obveščeni o svojih pravicah glede prostega gibanja in zares prepričani glede prednosti mobilnosti za njihovo poklicno kariero. Četrti del Sporočila bo spodbudil inovativne dejavnosti glede ozaveščanja, izmenjave informacij in najboljše prakse .

Ukrepi Komisija bo: 13. organizirala „Evropske dneve zaposlovanja“, da bi izboljšala ozaveščanje javnosti o pravicah delavcev in prednostih mobilnosti ter okrepila izmenjavo informacij in najboljše prakse med zainteresiranimi stranmi; 14. začela „Evropsko partnerstvo za mobilnost delavcev“, pobudo, ki bo vključevala vzpostavitev mreže zainteresiranih strani, namenjeno razvoju poklicne mobilnosti v EU; 15. v okviru programa PROGRESS določila podporo za financiranje pilotnih dejavnosti, izmenjavo najboljše prakse, razširjanje rezultatov o novem razvoju ter nastanek inovativnih programov. |

Sklepne ugotovitve

Mobilnost delovne sile, pa naj gre za prehajanje z enega na drugo delovno mesto ali iz ene države članice oziroma regije v drugo, je bistven del lizbonskih ciljev. Je pomemben dejavnik odzivanja Evrope na demografske spremembe in globalizacijo. Namen Sporočila je predstaviti celovitejši pristop k mobilnosti delavcev kot sredstva za ustvarjanje delovnih mest in pomoč pri osebnostnem razvoju posameznika. Služi kot opomnik državljanom EU, da imajo temeljno pravico do prostega gibanja v EGP za namene dela, in v spodbudo zainteresiranim stranem, da bi ozaveščali državljane o tej pravici ter bi jo ti lahko uveljavljali v dobrih razmerah.

Da bi Komisija bolje razumela odločitve v zvezi z mobilnostjo in ovire, ki jih mora premagovati posameznik, je prav tako pomembno, da izboljša svoje poznavanje dejstev o mobilnosti, vključno z zbiranjem podatkov. Komisija bo veliko pozornosti namenila poklicni mobilnosti tudi zato, da bi izpolnila svoje zaveze in obveznosti iz pristopnih pogodb 2003 in 2005.

Komisija bo spremljala razvoj ukrepov, določenih v tem sporočilu, prek študij in raziskav, izvedenih na evropski, nacionalni in regionalni ravni, vključno z raziskavami Eurobarometer o razvoju odnosa državljanov do poklicne mobilnosti in z njo povezanih praks. Vmesno poročilo o izvedbi tega sporočila bo objavljeno leta 2009.

[1] Glej integrirane smernice za rast in delovna mesta (2005–2008), smernica št. 20.

[2] Oblikovanje skupnih načel prožne varnosti: nova in boljša delovna mesta v povezavi s prožnostjo in varnostjo. COM(2007) 359, 27.6.2007.

[3] Novi evropski trgi dela, odprti za vse, dostopni vsem – COM(2001) 116, 28.2.2001.

[4] Akcijski načrt Komisije za usposobljenost in mobilnost – COM(2002) 72, 13.2.2002.

[5] Končno poročilo o izvajanju Akcijskega načrta Komisije za usposobljenost in mobilnost COM(2002) 72 konč. – COM(2007) 24, 25.1.2007.

[6] Ekonomska raziskava EU – OECD 2007, poglavje 8: „Odprava ovir za geografsko mobilnost delavcev“.

[7] Vpliv priključitve novih držav članic je prav tako obravnavan v „Poročilu o delovanju prehodnih ureditev, določenih v pristopni pogodbi iz leta 2003 (obdobje od 1. maja 2004 do 30. aprila 2006)“ Komisije, COM(2006) 48, 8.2.2006.

[8] Delavci, ki prehajajo meje v EU in v Evropskem gospodarskem prostoru.

[9] Glej „Mobilnost na dolge razdalje v Evropi: najti pravo ravnovesje“, Evropska fondacija za zboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (2006) (http://www.eurofound.europa.eu/pubdocs/2006/36/en/1/ef0636en.pdf ).

[10] Npr. Direktiva 2005/36/ES o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki jo je treba izvesti do 20.10.2007, pregled enotnega trga, izvajanje Direktive 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, ki jo je treba izvesti pred koncem leta 2009; Akcijski načrt za e-upravo i2010 – Pospeševanje e-uprave v Evropi za dobro vseh COM(2006) 173, tudi v njeni nadnacionalni razsežnosti; tekoče izvajanje Direktive Sveta 2005/71/ES o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanom tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja.

[11] UL L 149, 5.7.1971, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1992/2006 (UL L 392, 30.12.2006).

[12] UL L 74, 27.3.1972, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 311/2007 (UL L 82, 23.3.2007).

[13] Pod pogojem, da delavec ni napoten na delo, saj bi v tem primeru zanj še naprej veljala nacionalna pravila socialne varnosti države članice, kjer je zaposlen. Druga kategorija, ki zahteva posebno pozornost, so zaposleni v mednarodnem cestnem in zračnem prometu.

[14] COM(2006) 211, 10.5.2006: „Agenda državljanov – Doseganje rezultatov za Evropo“, COM(2007) 726, 20.11.2007: „Priložnosti, dostopnost in solidarnost: nova družbena vizija za Evropo 21. stoletja“.

[15] Temelječem na vprašalniku, poslanem vsem zainteresiranim stranem (institucijam in socialnim partnerjem) junija 2007.

[16] Vključno z Upravno komisijo za socialno varnost delavcev migrantov in tudi Svetovalnim odborom za socialno varnost in prosto gibanje delavcev.

[17] Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti: Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju prenosljivosti pravic do dodatnega pokojninskega zavarovanja – COM(2005) 507, 30.11.2005.

[18] Spremenjeni predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o izboljšanju prenosljivosti dodatnega pokojninskega zavarovanja o minimalnih zahtevah za povečanje mobilnosti delavcev z izboljšanjem pridobivanja in ohranjanja pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja , COM(2007) 603, 9.10.2007.

[19] Ta uredba bo nadomestila trenutno Uredbo (EGS) št. 1408/71.

[20] S pridržkom prehodnih določb, o katerih bi se države članice lahko dogovorile v Svetu.

[21] Izvajanje bo postopno in prožno. Glej COM(2003) 73, 2.2.2003.

[22] Evropski okvir kvalifikacij (EOK) je prostovoljni referenčni okvir. Državam članicam bo priporočeno, da prilagodijo svoje sisteme kvalifikacij temu okviru do leta 2010 in da njihove kvalifikacije nosijo oznako EOK od leta 2012 dalje.

[23] Sklep Sveta 2005/600/ES z dne 12. julija 2005 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (UL L 205, 6.8.2005).

[24] Ves načrtovan razvoj na tem področju bo usklajen s smernicami EURES 2007–2010, ki so bile odobrene junija 2006.

[25] COM(2005) 669, 21.12.2005; načrtovani portal o priseljevanju za državljane tretjih držav http://ec.europa.eu/justice_home/funding/tenders/2007_S158_196406/specifications_en.pdf.

[26] Predlagano v COM(2007) 498, 5.9.2007 – „Spodbujanje polne udeležbe mladih v izobraževanju, zaposlovanju in družbi“.