52007DC0726

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 20.11.2007

COM(2007) 726 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Priložnosti, dostopnost in solidarnost: nova družbena vizija za Evropo 21. stoletja

KAZALO

1. Uvod 3

2. Spremenjene družbene realnosti 4

3. Družbena vizija „življenjskih priložnosti“ za Evropo: pospeševanje blaginje s priložnostmi, dostopnostjo in solidarnostjo 6

4. Ključna področja ukrepanja 7

5. Vloga EU 9

6. Nadaljnji koraki 12

1. UVOD

Kako lahko čim bolj izboljšamo blaginjo, kakovost življenja in skupne vrednote evropskih državljanov v današnjem svetu? To vprašanje je osrednja tema Agende državljanov Komisije[1], prav tako je srčika ključnih instrumentov Evrope, kot so enotni trg, lizbonska strategija za rast in delovna mesta ter strategija trajnostnega razvoja. Vse te politike je treba osnovati na dobrem razumevanju evropskih družbenih realnosti in iti v korak z njimi.

In kaj so te realnosti?

- Evropske družbe se hitro spreminjajo: Evropejci živijo dlje in se pri tem soočajo s spremembami družinskih vzorcev brez primere, dosegajo napredek pri enakosti med spoloma ter se prilagajajo novim vzorcem mobilnosti in raznolikosti.

- Globalizacija, tehnološki napredek in gospodarski razvoj vplivajo na naš način življenja in dela, pri tem se pojavljajo nove možnosti za delo, zahteve za nova znanja in spretnosti ter vedno hitrejši ritem sprememb. S tem povezana koristi in tveganja niso enakomerno porazdeljena, nekateri deli prebivalstva se prilagajajo s težavo ter so izpostavljeni tveganju brezposelnosti in socialne izključenosti.

- EU sama se je spremenila: po širitvi v njej prebiva 500 milijonov državljanov, postala pa je tudi bolj raznolika; s pristopom novih držav članic so se koristi miru, svobode in blaginje razširile po vsej EU in sosednjih državah.

Ta razvoj nudi povsem nove priložnosti v smislu svobodne izbire, bolj zdravega in daljšega življenja, boljših življenjskih pogojev ter inovativnejših in bolj odprtih družb. Toda ta razvoj ustvarja tudi nova družbena tveganja, ki lahko zmanjšajo življenjske priložnosti ter zanetijo občutek negotovosti, osamljenosti, nepravičnosti in neenakosti. Poleg tega bi morala imeti Evropa po splošnih pričakovanjih v tem okviru globalizacije izrazitejšo vlogo pri pospeševanju blaginje svojih državljanov, tako da jim pomaga predvidevati in stopnjevati spremembe ter da spodbuja evropske vrednote na svetovni ravni.

Komisija je začela izvajati obsežno posvetovanje o trenutnih socialnih spremembah v EU, da bi se lahko bolje odzvala na te skrbi in pričakovanja. Komisija je na podlagi dokumenta za razpravo Urada svetovalcev za evropsko politiko (BEPA) in rezultatov ankete Eurobarometra[2] spodbudila razpravo med zainteresiranimi stranmi, državami članicami in drugimi institucijami EU[3] ter začela izvajati spletno posvetovanje, da pridobi stališča o tem, kaj vključuje evropska družbena realnost. Namen tega sporočila je obogatiti tekoče posvetovanje o evropski družbeni realnosti z razširitvijo razprave, da se od analize preide k odgovorom. Odzivi te vizije bodo vključeni v pripravo prenovljene socialne agende, ki jo bo Komisija predstavila sredi leta 2008.

2. SPREMENJENE DRUžBENE REALNOSTI

Po svetovnih merilih je evropska družba premožna. Ob anketiranju Evropejci pravijo, da so srečni in zadovoljni s svojim življenjem. Vendar na vprašanje o prihodnosti izrazijo strah in zaskrbljenost, še zlasti za naslednjo generacijo.

Zakaj? Seveda se dojemanje med posamezniki in od ene države ali regije do druge močno razlikuje. Toda en dejavnik je vsem skupen – vse države članice doživljajo hitre in korenite spremembe[4].

- V družbi

- Življenjska doba v evropskih družbah se je izrazito podaljšala – za moške s 43,5 leta v letu 1900 na 75,5 leta v letu 2000 in pričakovanih 82 let v letu 2050, za ženske pa s 46,0 leta na 81,4 leta in pričakovanih 87,4 leta. Zaradi šestdesetih let miru, napredka na medicinskem področju in boljših življenjskih in delovnih pogojev vedno večji delež Evropejcev zdaj uživa daljšo in aktivnejšo upokojitev. To ima daljnosežne posledice na sisteme socialnega skrbstva, pri čemer se pričakuje, da se bodo s tem povezani odhodki do leta 2030 povečali na 2,5 % BDP, do leta 2050 pa na 4,3 %. Istočasno pa se dostop do zdravstvenih storitev in zdrava daljša življenjska doba še vedno močno razlikujeta med ljudmi z različnimi prejemki in med regijami.

- Število rojstev upada, toda podatki kažejo, da ostaja želja po otroku pogosto neizpolnjena. To se nanaša na kompleksno kombinacijo dejavnikov, ki vključujejo neenakomerno delitev starševskih odgovornosti, ustanove za varstvo otrok, ki niso optimalne, neugodne stanovanjske razmere in organizacijo dela, ki ni naklonjena družinam.

- Zaradi takega demografskega razvoja se pričakuje, da se bodo povečala socialna tveganja, kot sta odvisnost starejšega prebivalstva in socialna izoliranost. Trenutno živi samih 28 % ljudi, starejših od 70 let. Do dve tretjini ljudi, starih nad 75 let, je odvisnih od neformalne oskrbe, ki jo v glavnem zagotavljajo neposredni družinski člani, predvsem ženske. Eden od šestih starejših ljudi živi v revščini, pri čemer zlasti starejše ženske prejemajo nizke pokojnine zaradi nedokončanih poklicnih poti.

- Med mlajšimi in starejšimi generacijami nastajajo nova tveganja za generacijski prepad glede plačila, varnosti zaposlitve in dostopa do stanovanj ter glede delitve finančnih posledic staranja. Vrzel med pričakovanji mlajše generacije in grožnjo zaradi omejenih možnosti lahko privede do „generacijskega zloma“.

- Zaradi spremenjenih družinskih vzorcev, vključno z razpadom zakonskih zvez, samohranilstvom in slabimi vezmi z razširjeno družino, se odpirajo nova vprašanja glede ravnovesja med poklicnim/zasebnim življenjem in glede družinskih obveznosti. Enostarševska gospodinjstva so bolj izpostavljena tveganju brezposelnosti.

- Kar zadeva enakost med spoloma, se sicer dosega napredek, toda v vseh 27 državah članicah še vedno ni postala realnost. Ženske so še vedno nezadostno zastopane na trgu dela in na vodilnih položajih v politiki in gospodarstvu, razlike v plačilu med spoloma pa so v povprečju še vedno 15-odstotne. Stereotipi o spolih se ohranjajo.

- Po regijah, med podeželjem in urbanimi območji ter med državami članicami so precejšnje razlike med prihodki in priložnostmi. Več kot 100 milijonov ljudi živi od prihodkov, ki znašajo največ 22 EUR na dan. Pogosto se pojavlja revščina otrok, ki v več državah članicah celo narašča. Ti otroci so kasneje v življenju mnogo bolj izpostavljeni tveganjem izključenosti in revščine.

- S preseljevanjem se preskuša učinkovitost strategij vključevanja držav članic, zlasti v večjih evropskih mestih in obmejnih regijah.

- V gospodarstvu

- Čeprav se stopnja zaposlenosti veča in je bilo v Evropi leta 2006 ustvarjenih 3,5 milijona novih delovnih mest, ostaja stopnja brezposelnosti v mnogih delih Evrope visoka.

- Demografski razvoj povečuje tveganje, da bi znanja in spretnosti ter delovna mesta ostala neizkoriščena. Povprečna upokojitvena starost se zvišuje, vendar je med ljudmi, starimi med 55 in 64 let, s trga dela izstopilo več kot 47 % moških in 65 % žensk.

- Poklicno življenje se radikalno spreminja pod skupnim vplivom tehnološkega napredka, spremenjenih gospodarskih potreb in rasti storitvenega sektorja. Zaposleni se morajo spopadati s hitrejšim tempom sprememb bodisi zaradi pridobitve novih znanj in spretnosti, prilagajanja novim poslovnim modelom bodisi spremenljivih želja potrošnikov. Hkrati obstajajo možnosti za mnogo prilagodljivejše oblike dela, zahvaljujoč uporabi informacijskih tehnologij ter vse večjemu pomenu prilagodljivega delovnega časa in dela na daljavo.

- Delovni vzorci in pogoji postajajo bolj raznoliki in neredni, s čimer se končuje možnost vzorca poklicne poti „doživljenjske službe“ z novimi oblikami pogodb, pogostejšim skrajšanim delovnim časom, večjo geografsko mobilnostjo ter več spremembami na življenjski poti glede delovnih mest in delovnega statusa. To povečuje tveganje polarizacije na trgu dela, kar dokazujejo večje neenakosti pri plačah in ljudje s slabim znanjem in spretnostmi, ujeti na delovnih mestih slabše kakovosti s pičlimi možnostmi za napredovanje.

- Človeški kapital, izobrazba ter znanja in spretnosti so v družbi znanja še bistvenejšega pomena za podpiranje ustvarjanja delovnih mest in krepitev socialnega vključevanja. Toda ena petina šolarjev ne doseže osnovne ravni pismenosti in računanja, šest milijonov mladih pa prekine šolanje brez kakršne koli usposobljenosti. Zaradi tega se postavlja vprašanje o kakovosti in učinkovitosti evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja. Mladi, še zlasti pa mladi, ki prezgodaj prekinejo šolanje, le s težavo dobijo dostop do trga dela, za nekvalificirano delovno silo je razpoložljivih manj delovnih mest, dostop do vseživljenjskega učenja pa ni enakomerno zagotovljen.

- V načinu življenja in vrednotah

- Tradicionalne vezi, kot so družina, družbena skupina in vera, se rahljajo. Pojavlja se trend po individualizaciji vrednot in razpršitvi kulture. V žarišču sta posameznik in potrošnik, ne pa družba kot celota, ter nova vprašanja o strpnosti in spoštovanju drugih. Hkrati se pojavljajo nove oblike solidarnosti, vključno z novimi dejavnostmi prostega časa in kulturnimi dejavnostmi.

- Tradicionalnim oblikam političnega sodelovanja se pripisuje čedalje manj pomena, zaupanje v javne ustanove pa je pogosto slabo. Vendar obstaja prizadevanje za nove, prilagodljivejše oblike državljanske udeležbe in želja po oblikovanju prihodnosti.

- Globalizacija je povečala izpostavljenost raznolikosti s spodbujanjem vedoželjnosti in obogatitvijo družb. A hkrati je spodbudila zaskrbljenost glede kulturne raznolikosti in medkulturnega dialoga ter glede zmogljivosti Evrope, da zagovarja svoje skupne vrednote.

- Pojavljajo se novi socialni problemi, kot so stres in depresija, debelost, bolezni, povezane z okoljem, in pomanjkanje gibanja. Vse to prispeva k tradicionalnim problemom, in sicer socialni izoliranosti, duševnim boleznim, zlorabi drog in alkohola, kriminaliteti in negotovosti.

- Revolucija v informacijski tehnologiji in nova komunikacijska orodja so ustvarila nove oblike dialoga in državljanske udeležbe. Toda obstaja tveganje, da se med različnimi skupnostmi in generacijami, ki niso več povezane, pojavijo nove komunikacijske vrzeli. Poleg tega „digitalna ločnica“ dokazano ločuje nižje izobražene, ekonomsko neaktivne ali starejše ljudi, ki imajo težave z uporabo novih tehnologij.

- Vzorci proizvodnje in potrošnje, ki so podlaga za obilje, ki ga uživajo v mnogih delih Evrope, vplivajo na podnebne spremembe in večajo pritiske na naravne vire. Za preobrnitev teh negativnih vplivov trenutnih načinov življenja bo treba prilagoditi vedenje, kar bo imelo precejšnje družbene posledice.

- Zaradi tehnološkega napredka so se pojavila vprašanja etike, tj. o zdravljenju, genskem zdravljenju, izvornih celicah itd.

Obstoječe socialne države niso vedno primerno opremljene za prilagoditev na te nove izzive, s kakršnimi dozdaj povečini še niso bile soočene, kljub številnim potekajočim reformam.

3. DRUžBENA VIZIJA „žIVLJENJSKIH PRILOžNOSTI“ ZA EVROPO: POSPEšEVANJE BLAGINJE S PRILOžNOSTMI, DOSTOPNOSTJO IN SOLIDARNOSTJO

Nova družbena vizija, ki nastaja po vsej EU, temelji na tem, kako ob današnjih izzivih čim bolje pospešiti blaginjo. V jedru tega pristopa so priložnosti, dostopnost in solidarnost:

- priložnosti – dobro začeti v življenju, uresničiti lasten potencial in čim bolj izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja inovativna, odprta in sodobna Evropa,

- dostopnost – z novimi in učinkovitejšimi načini pridobiti izobrazbo, doseči napredek na trgu dela, dobiti kakovostno zdravstveno varstvo in socialno zaščito ter sodelovati v kulturi in družbi,

- solidarnost – spodbujati socialno kohezijo in družbeno trajnost ter zagotoviti, da noben posameznik ne bo zapostavljen.

Ta vizija izraža vse bolj prisotno stališče, da mora družba postati mnogo odločnejša pri spodbujanju enakih možnosti glede na to, da ne more zagotoviti enakih rezultatov za svoje državljane.

Pristopa, ki bi ustrezal vsem po Evropi, ni, obstajajo pa skupni izzivi in skupna potreba po ukrepanju. Osrednja ambicija je doseči splošnejšo razporeditev „življenjskih priložnosti“, da se vsem ljudem v EU omogoči dostop do virov, storitev, pogojev in zmogljivosti, s čimer bi enake možnosti in dejavno državljanstvo iz teorije prešli v konstruktivno realnost.

To je vprašanje socialne pravičnosti in kohezije. Gospodarske in tehnološke spremembe ustvarjajo razkorak med „zmagovalci“ in „poraženci“, zaradi česar lahko nastajajo novi vzorci neenakosti z vztrajno izpostavljenostjo revščini, ki sovpada z novimi oblikami izključevanja. V sodobni povezani družbi bi morali biti vsi ljudje sposobni polno prispevati k družbi, prav tako bi morali imeti vsi dostop do priložnosti za napredovanje na različnih stopnjah svoje življenjske dobe.

To je ekonomska nujnost. Dobro delujoča, samozavestna in uspešna družba, ki vlaga v svoj človeški kapital in ustvarja priložnosti, s katerimi lahko posamezniki napredujejo skozi vse življenje, je bistvenega pomena za ohranjanje gospodarske rasti, sodelovanja na trgu dela, življenjskih standardov ter za boj proti socialni izključenosti. To je tudi trdna finančna naložba: reševanje socialnih problemov pri njihovem izvoru zmanjšuje tveganje, da bo moral sistem socialnega skrbstva pozneje „poravnati račun“ slabega delovanja družbe in pomanjkanja gospodarskih priložnosti.

To je politična zahteva. Za napredek, posodobitev in odprtost za spremembe je nujno krepiti samozavest in zaupanje.

4. KLJUčNA PODROčJA UKREPANJA

V to agendo priložnosti, dostopnosti in solidarnosti je treba vlagati. Obnoviti je treba zavezo, da se človeški potencial Evrope izkoristi v celoti ter povečajo življenjske priložnosti za vse ljudi:

- Vlaganje v mlade : Nove družbene spremembe močno vplivajo na mlade. Podatki kažejo, da so priložnosti posameznika za uspeh v prihodnosti pogosto determinirane že takrat, ko začne otrok hoditi v šolo, pri tem imata najpomembnejšo vlogo družina in življenjsko okolje. Osnovne kognitivne sposobnosti, računske spretnosti in pismenost se pridobijo v zgodnjem otroštvu. V mladosti se oblikujejo sposobnost „učenja učenja“, želja po boljši izobrazbi, odnos do državljanske udeležbe ter izbor zdravih načinov prehranjevanja in življenja. Za povečanje blaginje mladih in krepitev njihove sposobnosti, da si v življenju ustvarijo trdne temelje, so potrebni inovativni pristopi. Posebej si je treba prizadevati, da se dvigne raven otroškega varstva in izobraževalnih ustanov za majhne otroke, prilagodi šolski učni načrt, zmanjša delež mladih, ki prezgodaj prekinejo šolanje, in reši težave, s katerimi se mladi srečujejo ob dostopu na trg dela, pri iskanju stanovanja in financiranju. Vse bolj se priznava, da je vlaganje v otroke in mlade bistveno za dvig življenjskih priložnosti. Gre za doživljenjsko naložbo – naložbo v prihodnost.

- Vlaganje v izpolnitev kariere : V poklicnem življenju danes in v prihodnosti se bodo vsi spopadli s številnimi prehodi – iz šolskih klopi v delovno okolje, med delovnimi mesti in statusi, med iskanjem službe in usposabljanjem, med prekinitvijo poklicne poti in obdobji oskrbe, med poklicnim življenjem in upokojitvijo. Obstaja tveganje, da se bo pojavila polarizacija med tistimi, ki lahko te prehode obvladajo, in tistimi, zlasti ljudmi s slabim znanjem in spretnostmi, ki jih ne morejo. V okviru pristopa do življenjskega cikla morajo delovni trgi postati prožnejši ter priskrbeti potrebne spodbude in zaščitne ukrepe, s katerimi se delavcem in podjetjem omogoči, da uspešneje obvladujejo spremembe in uživajo koristi od bolj raznolikega poklicnega življenja. Varnost in prilagodljivost se lahko vzajemno krepita in morata druga drugo dopolnjevati („prožna varnost“), da se poveča usposobljenost ljudi za vstop v svet dela, da pri tem napredujejo in ostanejo dlje časa v njem ter da se hkrati zagotavljajo gladki in uspešni prehodi skozi vso poklicno pot. Zdaj poteka korenita politična sprememba in sprememba v načinu mišljenja – oddaljujemo se od ideje „doživljenjske službe“ s predčasno upokojitvijo in se približujemo ideji „vseživljenjske zaposlitve“, kar vključuje strategije za aktivno staranje, pri katerih je vseživljenjsko učenje bolj poudarjeno in dostopnejše, prilagodljivejše delovne dogovore, varne in inovativne delovne pogoje ter mehanizme za socialno zaščito, ki so v svojem bistvu moderni in učinkoviti. To je način, na katerega se več ljudi privabi na delo in obdrži na njem, da lahko izpolnijo svoja pričakovanja in delajo bolj produktivno.

- Vlaganje v daljše in bolj zdravo življenje : Posledice starajoče se družbe postajajo očitne, z novimi zdravstvenimi in socialnimi tveganji, ki imajo dolgoročne posledice na sisteme socialne zaščite. Toda demografske spremembe odpirajo tudi nove priložnosti za razširjanje inovativnih storitev, blaga in tehnologij, npr. za oskrbo starejših, s precejšnjim potencialom za rast in delovna mesta. Z vidika življenjskega cikla je treba v družbene in finančne posledice staranja vključiti ponoven premislek o medgeneracijskih odgovornostih in načinu, na katerega si različne generacije delijo stroške. Evropa bi morala za uvedbo trajnostnih reform v celoti izkoristiti priložnosti, ki v tem trenutku trkajo na vrata in ki jih ponuja dober gospodarski položaj.

- Vlaganje v enakost med spoloma : Udeleženost žensk v delu in družbi še vedno preprečuje preveč ovir, dodatno tveganje pa pomeni dejstvo, da bi jim lahko bile nesorazmerno dodeljene nove družinske obveznosti, povezane s staranjem. Za Evropo je bistvenega pomena, da si še naprej prizadeva, da bi prešla z modela socialne in davčne politike, usmerjene na „moškega hranilca“, na model, ki bi podpiral pravice posameznikov in gospodinjstvo, v katerem imata dohodke oba starša in oba partnerja razpolagata s plačano zaposlitvijo ter v katerem lahko uskladita poklicne, zasebne in družinske vidike svojega življenja. V tem pogledu je treba prednostno obravnavati razlike v plačilu, pregledati davčne sisteme za izboljšanje delovnih spodbud, razvijati cenovno ugodno in dostopno otroško varstvo in oskrbo starejših, razširjati prakse na delovnem mestu, naklonjene družinam, s prožnejšim razporejanjem dopustov preko življenjske dobe. S takimi ukrepi bo tudi lažje ohraniti več delovne sile in zmanjšati izpostavljenost revščini.

- Vlaganje v dejavno vključenost in nediskriminacijo : Življenjske priložnosti v današnjih družbah niso enakomerno porazdeljene. Učinkovit in enak dostop do zaposlitve, vseživljenjsko učenje ter socialne in zdravstvene storitve se po vsej EU izrazito razlikujejo, velik delež prebivalstva EU izkuša revščino in socialno izključenost, hkrati pa naleti na resne težave pri doseganju dostojnega življenjskega standarda in iskanju službe. Vsak primer je drugačen; odziv zahteva prilagojeno vrsto ukrepov, ki združujejo dohodkovno podporo v višini, ki zadošča za dostojno življenje, in povezavo s trgom dela v obliki zaposlitvenih možnosti ali poklicnega usposabljanja ter z boljšim dostopom do storitev socialnega skrbstva. Poleg tega približno 44,6 milijona ljudi, starih med 16 in 64 let, kar je 16-odstotkov delovno aktivnega prebivalstva v EU, meni, da ima dolgotrajne zdravstvene težave ali so delovno nezmožni. Mnogi izmed njih so se pripravljeni in sposobni zaposliti, če so izpolnjeni primerni pogoji. Diskriminacija na podlagi invalidnosti, starosti, vere, rase, etničnega porekla ali spolne usmerjenosti je prepovedana, a še vedno ovira življenjske priložnosti mnogih. Naše družbe postajajo bolj odprte, mnogovrstnejše in kompleksnejše s staranjem prebivalstva in možnostjo soobstoja skoraj petih generacij, individualizacijo želja ter bolj raznoterimi tokovi preseljevanja. Najpomembnejše prednostne naloge Evropejcev, s katerimi dosežejo osebno svobodo in emancipacijo, zajemajo sprejemanje raznolikosti, dejavno vključevanje najbolj prikrajšanih, spodbujanje enakosti in izkoreninjenje diskriminacije.

- Vlaganje v mobilnost in uspešno integracijo : Evropejci bodo postali mobilnejši; današnja evropska mladina je mobilnejša kot prejšnje generacije; mobilnost znotraj EU je temeljna pravica državljanov, pri čemer je mobilnost znotraj EU dobrodošla značilnost bolj povezanega gospodarstva. Razen tega se redni tokovi priseljevanja obravnavajo kot potrebni za Evropo, da se spopade z izzivi staranja prebivalstva in zmanjševanja delovno aktivnega prebivalstva. Ti tokovi bodo po vsej verjetnosti bolj raznoteri kot tradicionalni vzorci priseljevanja, saj bo večje število ljudi zapustilo svojo državo izvora in se nato vanjo vrnilo. Vse to pomeni, da bodo evropske družbe postale bolj odprte, raznolike in kompleksne. Potrebni so novi pristopi, usmerjeni v prihodnost, da se izboljša vključevanje priseljencev ter hkrati spodbuja medsebojno spoštovanje v dvosmernem procesu uresničevanja pravic in izpolnjevanja obveznosti.

- Vlaganje v državljansko udeležbo, kulturo in dialog : Dejavna udeležba v skupnih dejavnostih, kot so kultura, šport, državljansko delovanje in udeležba v politiki, prispeva k skladnosti in solidarnosti evropskih skupnosti ter lahko na ta način pripomore k obvladovanju tveganj atomizacije in izoliranosti. Pri krepitvi socialne kohezije imata vidno vlogo tudi prostovoljno delo in civilno udejstvovanje. V današnji Evropi so kulturne izmenjave prav tako živahne in dejavne kot nekoč. Zaradi več prostega časa se oblikujejo zahteve za povsem nove kulturne dobrine. Kulturna raznolikost Evrope je vir človeške obogatitve in navdih po vsem svetu. Poleg tega je ekonomsko sredstvo, v okviru katerega inovativnost in kreativnost sprožata gospodarske dejavnosti in delovna mesta v svetu, ki temelji na znanju.

To so „naložbe“ v človeški in družbeni kapital naših družb. Zanje je potrebno prizadevanje posameznikov, družin, lokalnih skupnosti, družbenih in poslovnih institucij, nevladnih organizacij in različnih ravni upravljanja. V nekaterih primerih lahko to pomeni preusmeritev ali novo delitev socialnih odhodkov. Ne gre le za porabo finančnih sredstev, s katerimi se podpirajo posledice družbenega neuspeha. Upravičiti je treba socialne naložbe v skladu z najboljšimi razpoložljivimi ocenami socialnega in gospodarskega donosa z vidika trajnostnega razvoja. Od vlaganja v mladih letih, izobraževanja in usposabljanja ali preventivnega zdravstvenega varstva se na primer zelo veliko pridobi; tako ravnanje prinese znatne koristi pozneje v življenju ali naslednji generaciji, in sicer ne le v smislu višje zaposlenosti in večje produktivnosti, ampak tudi v smislu zmanjševanja ogromnih stroškov, ki bi jih našim družbam povzročil družbeni zlom. Na ta način se uskladita enakost in učinkovitost.

5. VLOGA EU

Države članice so najbolj odgovorne za politične spremembe, ki morajo to vizijo prevesti v realnost. Ukrepi EU bodo ostali odvisni od dokazane dodane vrednosti v skladu z zahtevami po subsidiarnosti in sorazmernosti. To je tisto, kar pričakujejo državljani in kar je ponavadi najučinkovitejše. Toda to ne izključuje bolj proaktivne vloge na ravni EU, s katero se pospešijo spremembe ter upravljajo, podpirajo in spremljajo potrebne reforme.

Ta vloga ima trdne temelje – pravni red Skupnosti in vrsto skupnih pravic in vrednot, ki so jasno določene v členu 2 reformne pogodbe ter v Listini o temeljnih človekovih pravicah, in sicer: spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam, v evropskih družbah, ki jih označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost med ženskami in moškimi.

Moč EU ne temelji le na tem, da je to skupnost vrednot, ampak tudi skupnost ukrepanja, v kateri države članice združijo moči in skupaj dosegajo rezultate. Reformna pogodba vsebuje horizontalno socialno klavzulo, ki poudarja, da je EU zavezana k ustvarjanju delovnih mest in socialni zaščiti, ter potrjuje vlogo regij in socialnih partnerjev kot del političnega, gospodarskega in socialnega tkiva Unije. Za premagovanje novih izzivov, določenih zgoraj, je treba to kolektivno energijo usmeriti k inovativnejšim gospodarskim in socialno-političnim rešitvam. Večinoma se jih bo našlo na lokalni, regionalni in državni ravni. Vendar lahko EU pomaga vsaj na petih področjih:

- Določitev političnih okvirov za ukrepanje : Raznolikost v politikah in praksah ter heterogenost državnih institucij med državami članicami ovirajo harmonizacijo na številnih področjih socialne politike. Kljub temu obstajata močna potreba in skupna pripravljenost za delovanje v smeri skupnih ciljev. Zato je EU na številnih političnih področjih, kot so zaposlovanje, socialno vključevanje, socialna zaščita, izobraževanje, mladi, kultura, zdravje in vključevanje priseljencev, opredelila skupne cilje z določenimi časovnimi razporedi, mehanizmi poročanja in kazalniki kot sredstvi za spremljanje napredka in primerjanje najboljših praks. Izkušnje evropske strategije zaposlovanja, ki se je začela izvajati pred desetimi leti in je zdaj temeljni kamen lizbonske strategije, kažejo, da lahko taka sredstva izboljšajo stanje, pri čemer prinašajo nova spoznanja o prednostnih nalogah, ki prej na ravni EU niso bile tako pomembne, kot so: „prožna varnost“, kakovost dela in produktivnost pri delu, otroško varstvo, priseljevanje, neprijavljeno delo in manjšinska vprašanja, pa tudi na inovativne načine za obravnavanje teh zadev. Ti procesi delujejo že nekaj let. Državam članicam in Komisiji so omogočili, da so lahko uspešno opredelile skupne cilje, manj učinkoviti pa so se izkazali pri spodbujanju potrebne ravni ambicij in političnih prizadevanj za dosego teh skupnih ciljev. EU bi morala razmisliti, kako bi te prostovoljne procese naredila bolj dinamične in osredotočene na izvajanje, istočasno pa upoštevati raznolikost institucij in tradicij, kot v primeru pregleda lizbonske strategije. Pristop „skupnih načel“, rabljen v primeru prožne varnosti, bi se lahko med drugim uporabil za spodbujanje dejavnega vključevanja ljudi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, pri čemer bi bilo treba v celoti upoštevati nacionalne okvire in pristojnosti držav članic. Pozornost je treba nadalje posvetiti tudi zagotavljanju skladnosti in največjih sinergij med različnimi postopki usklajevanja (npr. lizbonska strategija in strategija trajnostnega razvoja, načrtovanje programov strukturnih skladov).

- Podpiranje evropskih vrednot in zagotavljanje enakovrednih pogojev : Na področjih, kot so enakost med spoloma, protidiskriminacija, prosti pretok delavcev ter delovni pogoji in pogoji zaposlovanja, obstaja trdna pravna podlaga EU. Evropski socialni partnerji so dejavno sodelovali pri pogajanjih o sporazumih ali opredeljevanju skupnih strategij na ključnih področjih, kot so starševski dopust, stres na delovnem mestu, vseživljenjsko učenje in upravljanje prestrukturiranja. Ob upoštevanju spremenjenih družbenih realnosti, večje raznolikosti EU in nove reformne pogodbe je treba pregledati ter po potrebi prilagoditi pravni okvir, da je zagotovljeno učinkovito doseganje dogovorjenih ciljev. Pravni akti EU bodo ostali bistvenega pomena pri podpiranju pravic državljanov, kot so določene v Pogodbi, vključno z zagotavljanjem boljše skladnosti med nacionalnimi predpisi. EU je navedla svoja stališča o tem, kako lahko Evropa uspe v dobi globalizacije z oblikovanjem globalne ureditve, hkrati pa je proučila najboljše načine za spodbujanje zbliževanja standardov na svetovni ravni.

- Delitev izkušenj in dobrih praks : Države članice so kljub raznolikosti EU pogosto soočene s skupnimi družbenimi trendi in praktičnimi težavami, kar ponuja ogromen potencial za vzajemno učenje. Napredek pri doseganju skupnih ciljev EU je treba spremljati, oceniti in primerjati. Socialne inovacije je treba preskusiti in oceniti družbene koristi različnih oblik naložb. Na podlagi tega je treba poiskati najboljše prakse: ponovno je treba okrepiti mehanizme EU za izmenjavo izkušenj, skupne ocene in medsebojne preglede ter ob tem zagotoviti, da so del splošne politične razprave na nacionalni in evropski ravni. V tem pogledu je nujno doseči večjo udeležbo nacionalnih in regionalnih parlamentov, lokalnih in regionalnih organov, socialnih partnerjev ter nevladnih organizacij.

- Podpiranje ukrepov na lokalni, regionalni in državni ravni : EU je imela s kohezijsko politiko in strukturnimi skladi glavno vlogo pri zmanjševanju razlik med ravnmi blaginje in življenjskih standardov po vsej EU. Skladi so zagotavljali in še naprej zagotavljajo finančni vzvod za manj razvite regije in države članice, da nadoknadijo zaostanek, ter za boljšo medsebojno povezanost in izmenjavo med državami članicami. Ti instrumenti so v preteklih letih postali tesneje povezani s prednostnimi nalogami politike EU za rast in delovna mesta. Evropski socialni sklad bo v letih med 2007 in 2013 vložil 75 milijard EUR, da bo zaposlene oborožil z novimi znanji in spretnostmi ter opremil podjetja z inovativnimi delovnimi organizacijami. Na pobudo Komisije je bil poleg tega ustanovljen Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, da delavcem, ki postanejo presežni zaradi spremenjenih svetovnih trgovinskih tokov, pomaga pri ponovni vključitvi na trg dela. Sklad je pomemben znak solidarnosti s tistimi, ki so jih prizadele posledice globalizacije, prispevati bi moral k zagotovitvi učinkovitih preventivnih in aktivnih ukrepov, da bi se ti ljudje lahko prilagodili in napredovali. Komisija je začela razpravo o prihodnosti evropskega proračuna po letu 2013. Pomembno bo upoštevati ugotovitve tega posvetovanja o družbeni realnosti v tej razpravi.

- Ozaveščanje in izgradnja močne baze znanja : EU ima pomembno vlogo pri opozarjanju na ključna vprašanja, spodbujanju razprave in dajanju političnega zagona obravnavi skupnih izzivov v Evropi. Tovrstno razpravo poenostavljajo pobude, kot so evropsko leto enakih možnosti za vse (2007), evropsko leto medkulturnega dialoga (2008) ter evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti (2010). Ozaveščanje in analiza socialnih vprašanj sta bila zaradi nepopolnih in neposodobljenih statističnih podatkov in kazalnikov, ki se nanašajo na celotno EU, nemalokrat ovirana. Zagotoviti je treba zbiranje primerljivih podatkov, kar ostaja zahtevna naloga. Toda nosilci političnih odločitev potrebujejo te podatke, da javni razpravi zagotovijo več informacij in bolje ocenijo družbene posledice pobud. Številne fundacije in agencije, med drugim Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, novoustanovljena Evropska agencija za temeljne pravice in Evropski inštitut za enakost spolov, bodo znatno prispevale k obveščanju nosilcev političnih odločitev in ozaveščanju. Bolj sistematična raba posvetovanja in neodvisnih strokovnih odborov, tudi iz držav, ki niso članice EU, bi morala prav tako krepiti bazo podatkov in prispevati k evropski politični razpravi.

6. NADALJNJI KORAKI

Namen pregleda stanja družbene realnosti je ponovno analizirati zapleteno dinamiko socialnih sprememb v naših družbah, da bi lahko ocenili pomembnost in ustreznost trenutnih politik ter razvili trdno podlago za prihodnost.

V tem sporočilu je prikazan osnutek nove družbene vizije „življenjskih priložnosti“ za Evropo 21. stoletja, ki temelji na predhodni analizi spreminjanja naših družb, novih družbenih izzivov, s katerimi se spopadajo, ter načina, na katerega bi lahko države članice in EU delovale v partnerstvu za obravnavanje teh izzivov. To sporočilo bogati tekoče posvetovanje z opisom morebitnih področij za ukrepanje in vloge EU v tem pogledu. Posvetovanje poteka, zainteresirane strani pa so vabljene, da pošljejo svoja mnenja. Za poenostavitev sodelovanja je bil rok podaljšan do 15. februarja 2008[5].

Na podlagi tega posvetovanja bo Komisija sredi leta 2008 pripravila prenovljeno socialno agendo. Pri razvoju te nove agende bo pregledala naravo, obseg in kombinacijo instrumentov, uporabljenih na različnih področjih. Prav tako bo primerno upoštevala novi institucionalni okvir, ki ga je začrtala reformna pogodba. Ta prenovljena socialna agenda bo skupaj s pregledom enotnega trga prispevala k nadaljnjemu doseganju konkretnih rezultatov za državljane Evrope.

[1] COM(2006) 211 z dne 10. maja 2006.

[2] Glej dokument na: http://ec.europa.eu/citizens_agenda/social_reality_stocktaking/more index_en.htm.

[3] Glej na primer mnenje o poročilu Evropskega parlamenta z dne 17. novembra 2007 (A6-400/07), mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 18. januarja 2007 (2007/C 93/11) ter dejavnosti predstavništev Evropske komisije v Dublinu, Parizu in Budimpešti.

[4] V dokumentu, ki ga je pripravil Urad svetovalcev za evropsko politiko, je zajet podroben pregled trenutnih družbenih trendov. Dodatni podatki in številke so na voljo v Poročilu Komisije o socialnih razmerah za leto 2007.

[5] Odgovore in dodatne pripombe lahko pošljete na: SG-Social-Reality@ec.europa.eu.