52007DC0568

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 3.10.2007

COM(2007) 568 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Partnerstvo za komuniciranje o Evropi

{COM(2007) 569 konč.}{SEC(2007) 1265}{SEC(2007) 1267}

KAZALO

UVOD 3

1. SKLADNO IN INTEGRIRANO KOMUNICIRANJE 4

2. VKLJUČEVANJE DRŽAVLJANOV 6

2.1 Ukrepanje na lokalni ravni 7

2.2 Aktivno evropsko državljanstvo 8

3. RAZVIJANJE EVROPSKEGA JAVNEGA PROSTORA 9

3.1 Politična razsežnost 10

3.2 Mediji in informacijske službe 10

3.3 Razumevanje javnega mnenja v Evropi 12

4. KREPITEV PARTNERSKEGA PRISTOPA 13

4.1 Sodelovanje z državami članicami 13

4.2 Sodelovanje z evropskimi institucijami 14

4.3 Medinstitucionalni sporazum o komuniciranju 15

5. SKLEPNE UGOTOVITVE 15

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Partnerstvo za komuniciranje o Evropi

UVOD

Petdeset let po podpisu Rimske pogodbe se Evropska unija še naprej preoblikuje in spreminja, da bi lahko čim bolje izkoristila priložnosti, ki jih ponujajo svetovni izzivi na področju globalizacije, energetske učinkovitosti in neodvisnosti, mobilnosti, konkurenčnosti, priseljevanja, varnosti in podnebnih sprememb, ter se čim bolje odzivala nanje. Današnja Unija je večja, bolj raznovrstna in se ukvarja z vedno bolj zapletenimi vprašanji, pri čemer je dodana vrednost EU sicer znatna, ni pa je enostavno razložiti.

V tem novem okolju je potreben bolj tenkočuten način dela, takšen, ki se pri doseganju rezultatov, pomembnih za evropske državljane, ki so temu primerno vključeni v debato, močno zanaša na partnerstvo med različnimi akterji iz evropske družbe. Razpoložljivi podatki kažejo, da so evropski državljani v osnovi prepričani, da lahko naše družbe obvladajo današnje izzive le z ukrepanjem na evropski ravni. Ta današnja sprememba namena in usmerjenosti Unije torej dobro sovpada s pričakovanji državljanov.

Danes je treba bolj kot kdaj koli prej v debato o Evropi poleg institucij vključiti tudi evropske državljane. To je bilo izpostavljeno na Evropskem svetu junija 2007, ki je poudaril, kako bistvenega pomena je okrepiti komuniciranje z evropskimi državljani z zagotavljanjem celovitih in razumljivih informacij o Evropski uniji ter vključevanjem državljanov v stalni dialog[1]. To bo zlasti pomembno med ratifikacijo reformne pogodbe in zaradi bližajočih se evropskih volitev leta 2009.

Komisija si ta izziv deli z vsemi institucijami in organi EU ter državami članicami. Pravilno zasnovana in z ustreznimi viri podprta komunikacijska politika je bistveni element številnih politik EU. Približati se mora državljanom in obenem zajeti celotno Unijo, preseči njene obstoječe meje ter seči do držav, ki želijo postati članice, in ostalega sveta.

Obstoječa Komisija je že sprejela tri pobude, usmerjene v poslušanje, komuniciranje in dejavnosti „na lokalni ravni“. Akcijski načrt[2] je sprožil obsežno notranjo reformo uporabe komunikacijskih virov znotraj Komisije. Z načrtom D[3] je bil oblikovan dolgoročni okvir za dialog z državljani, ki presega trenutno razpravo o prihodnosti Evrope. Nedavno je Bela knjiga o evropski komunikacijski politiki[4] zagovarjala dvosmerno komuniciranje, v katerem bi lahko državljani dejavno javno sodelovali in bi se od pristopa, pri katerem je komunikacija centralizirana v Bruslju, premaknili k pristopu „na lokalni ravni“.

To sporočilo na podlagi rezultatov zgoraj omenjenih pobud[5] usklajuje trenutne dejavnosti in oblikuje sklop konkretnih predlogov, ki naj bi bili osnova za okrepljeno komunikacijsko politiko za Evropsko unijo, ki spoštuje avtonomnost različnih institucij. Splošni cilj je okrepiti skladnost in sinergije med dejavnostmi, ki jih izvajajo različne institucije EU in države članice, da bi državljanom omogočili boljši dostop do in boljše razumevanje vpliva politik EU na evropski, nacionalni in lokalni ravni. Takšna politika se bo ukvarjala s temeljnimi potrebami državljanov, ki se jim informacije o EU zdijo neorganizirane, razpršene in težko razumljive. Zadeve EU se tehtajo predvsem z nacionalnega vidika in so redko umeščene v nadnacionalni kontekst, čeprav se lahko mnoge vsakdanje težave državljanov rešijo samo na evropski ravni. Poleg tega je poznavanje državljanov EU, njenih institucij in politik precej slabo. Glede tega bi morale v prvi vrsti ukrepati države članice, in sicer prek izobraževalnih sistemov, za katere so odgovorne. Vprašanje bi morale obravnavati tudi demokratične platforme, ki bi vključevale politične stranke na nacionalni in evropski ravni, katerih naloga je, da s predstavitvijo nasprotujočih si stališč spodbujajo in strukturirajo javno debato o zadevah EU.

Komisija bo okrepila svoje komunikacijske dejavnosti z zagotavljanjem informacij in sodelovanjem v debati z državljani na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter tako spodbujala aktivno evropsko državljanstvo in spodbujala razvoj evropskega javnega prostora. Komisija tudi meni, da so za komuniciranje o evropskih zadevah odgovorni vsi, ki so udeleženi v postopek odločanja v EU. Zato namerava Komisija na podlagi izbranih letnih prednostnih nalog komuniciranja in ob strogem upoštevanju svojih institucionalnih pooblastil delovati v tesnem partnerstvu z drugimi institucijami EU, obenem pa pozvati države članice in vse zainteresirane stani k prizadevanju za ta cilj. V podporo temu partnerstvu Komisija predlaga medinstitucionalni sporazum, s katerim bi ustvarila strukturo postopka komuniciranja EU in pozvala vse zainteresirane stranke, da se obvežejo k delovanju znotraj predlaganega skladnega in prožnega institucionalnega okvira. To bo omogočilo oblikovanje skupnega letnega delovnega načrta na podlagi izbranih letnih prednostnih nalog EU glede komuniciranja.

1. SKLADNO IN INTEGRIRANO KOMUNICIRANJE

Namen komunikacijskih dejavnosti Komisije je oblikovanje in spodbujanje izmenjav, debat in razumevanja med evropskimi institucijami, splošno javnostjo, organizirano civilno družbo in posameznimi ciljnimi skupinami na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Poleg tega bi morala biti sodelovanje z državljani in ustvarjanje nove spodbude za boljšo transparentnost sestavni del vseh vprašanj. Zato bi bilo treba takšnim dejavnostim nameniti čas in ustrezen delež razpoložljivih virov.

Komunikacijske dejavnosti izvaja veliko oddelkov Komisije, ki uporabljajo avdiovizualne medije, splet, tiskane medije, objave, dogodke in informacijske releje. Za dosego čim večjega učinka je treba ta orodja uspešno uporabiti in uravnoteženo mobilizirati razpoložljive vire.

Službe za odnose z javnostmi bodo ostale temeljni kamen komunikacijske politike Komisije s težiščem na posredovanju novic Komisije tiskanim in avdiovizualnim medijem v Bruslju in drugje ter na odzivanju na vprašanja medijev. Poleg tega je Komisija pred kratkim sprejela Strategijo za notranje komuniciranje in sodelovanje osebja[6], ki spodbija več osebja k vzpostavljanju stikov z javnostjo in mediji. Strategija vključuje obveščanje in pripravo osebja ter usposobitev skupine govorcev služb Komisije. Poleg tega bi bilo treba visoke uradnike Komisije pooblastiti in usposobiti za komuniciranje o politikah EU in sodelovanje v javnih razpravah ter za pomembno vlogo pri sodelovanju z mediji, s čimer bi dopolnjevali delo komisarjev z mediji.

Komisija bo še naprej sodelovala z različnimi oblikovalci javnega mnenja in jim pomagala pri zagotavljanju informacij za državljane na mestu samem. Vrsta tekočih dejavnosti že zagotavlja bistvene elemente za učinkovito komunikacijsko politiko, s katerimi spodbuja večjo transparentnost in odprtost („Pobuda za preglednost v Evropi“)[7], zbliževanje Evrope z njenimi državljani („Agenda državljanov – doseganje rezultatov za Evropo“)[8], aktivno evropsko državljanstvo (program Evropa za državljane)[9] in evropsko kulturo („Evropska agenda za kulturo v svetu globalizacije“)[10].

Še vedno je dovolj prostora, da se izboljša prepoznavnosti delovanja EU na vseh ravneh in da se državljanom dokaže, da je zanje koristna. Komisija sodeluje z državami članicami glede komuniciranja o delovanju EU na različnih področjih politik. Na področju kohezijske in okoljske politike ter politike za razvoj podeželja morajo organi upravljanja izpolnjevati minimalne komunikacijske zahteve. Države članice so zakonsko obvezane, da splošni javnosti in možnim udeležencem zagotovijo informacije o programu[11]. Kjer zakonskih obvez ni, bo Komisija kljub temu zagotovila, da bo komuniciranje sestavni del vseh pobud in programov.

Komisija želi s komunikacijskimi dejavnostmi v tretjih državah okrepiti podobo EU kot svetovnega akterja in zgraditi odnose na osnovi proaktivne javne diplomacije, s čimer bo lahko dosegla cilje svoje zunanje politike. Te dejavnosti temeljijo na skupni strategiji med pooblaščenimi oddelki za posebna zunanjepolitična področja, kar omogočajo skladnejše ukrepanje in močno sinergijo pri komuniciranju o različnih politikah ter omogočajo večjo prepoznavnost. Večina teh dejavnosti se izvaja z dejavno udeležbo delegacij Komisije. Komisija bo medinstitucionalni skupini za informiranje predložila dokument o politiki komuniciranja EU v tretjih državah.

Na podlagi večletnih strateških ciljev Komisije so bile v letošnji letni strategiji politik prvič določene ključne pobude z močnim komunikacijskim učinkom; te bodo tudi v prihodnje del letnih strategij politik. Zato bodo te izbrane prednostne naloge komuniciranja vključene v zakonodajni delovni program Komisije[12]. Komisija namerava bolje usklajevati komunikacijske dejavnosti vseh zadevnih služb glede teh medsektorskih, k državljanom usmerjenih zadev, in sicer z ustanovitvijo posebnih projektnih skupin [13] za oblikovanje komunikacijskega načrta, v katerem bodo opredeljena orodja, viri in razvojne metode [14] . Paket „Energija – podnebne spremembe“ iz januarja 2007 je bil eden od prvih poskusov tovrstnega celostnega komunikacijskega pristopa. Na podlagi pridobljenih izkušenj se bo ta metoda še razdelala in uporabila, kjer bo mogoče.

Predlogi iz tega sporočila se lahko izvajajo znotraj obstoječega večletnega finančnega programa [15] . Vendar pa bo zaradi omejenih sredstev treba znatno povečati učinkovitost in razviti močnejše sinergije z mobiliziranjem teh sredstev za obveščanje o Evropi in vključevanjem komunikacijskih dejavnosti v letne načrte upravljanja.

2. VKLJUČEVANJE DRŽAVLJANOV

Več kot osem od desetih Evropejcev meni, da je pomembno biti obveščen o evropskih zadevah. Sedem od desetih Evropejcev želi vedeti več o svojih državljanskih pravicah. Skoraj dve tretjini Evropejcev menita, da so razpoložljive informacije o EU uporabne in zanimive, obenem pa jih skoraj isto število meni, da so nezadostne[16]. Obstaja težnja po bolj odprti debati, v kateri bi lahko državljani izrazili svoja mnenja in tako vplivali na odločanje na ravni EU.

V skladu s sklepi Evropskega sveta Komisija razvija ustrezne strukture, sredstva in sposobnosti, da bi izpolnila svojo obveznost zagotavljanja ustreznih informacij in vključevanja državljanov v dialog in debato. Prvih šest nadnacionalnih civilnodružbenih projektov načrta D se je začelo izvajati leta 2006. Leta 2007 je bil financiran drugi sklop projektov, tokrat na lokalni ravni, osredotočenih predvsem na mladino in ženske. V prihodnjih mesecih bo Komisija pregledala rezultate načrta D in predložila predloge za razširitev demokratične debate po vsej Evropi. Ta pregled rezultatov se bo izvajal vzporedno z ratifikacijskim postopkom reformne pogodbe v državah članicah in pripravami na evropske parlamentarne volitve. Tretji sklop civilnodružbenih projektov se bo začel izvajati v obdobju 2008–2009, obenem pa se bodo podprle pobude za večjo udeležbo na naslednjih evropskih volitvah.

Cilj prenovljenega okvira načrta D bo tudi ta, da bo vključil številne partnerje, ki sodelujejo v razvoju Evropske unije, vključno z NVO, poklicnimi združenji in naraščajočim številom podjetij, ki želijo izvedeti več o Evropi, njenih politikah, programih in postopkih. Njihovi komunikacijski viri ter strokovno znanje in izkušnje so pogosto zelo pomembni in Komisija bo z njimi pri komuniciranju o temah splošnega interesa, kot sta podnebne spremembe in boj proti ksenofobiji, poskušala razviti partnerstva.

V tem kontekstu je večjezičnost ključnega pomena. V zadnjih nekaj letih je Komisija podvojila število jezikov, v katerih komunicira. Komisija je tudi vzpostavila mrežo anten za večjezičnost v okviru predstavništev. Zaradi omejenih sredstev so kompromisi med količino objavljenih informacij ter širjenjem ciljne skupine neizogibni in bodo zahtevali usklajen pristop.

2.1. Ukrepanje na lokalni ravni

Komuniciranje na regionalni in lokalni ravni je ključno za vključevanje državljanov v razpravo o Evropi, kar so potrdile naše izkušnje pri izvajanju akcijskega načrta in načrta D. Pilotni projekt, na podlagi katerega so v enajst predstavništev Komisije v državah članicah in štiri njene regionalne urade vključili dodatno osebje, pristojno za komuniciranje, je omogočil postopne spremembe v številu in kakovosti njihovih dejavnosti, namenjenih spodbujanju debate o Evropi znotraj nacionalnih političnih kultur[17]. Komisija pripisuje velik pomen tej pozitivni izkušnji in bo na podlagi rezultatov trenutnega ocenjevanja vseh tekočih komunikacijskih dejavnosti razmislila o tem, da bi jo utrdila in razširila.

Okrepljene dejavnosti v poskusnih predstavništvih dopolnjuje delo več kot 400 informacijskih relejev Europe Direct, ki zagotavljajo informacije o EU na lokalni in regionalni ravni, pa tudi na podeželju. Komisija bo leta 2008 odprla nova informacijska releja Europe Direct v Bolgariji in Romuniji. Naslednje leto bo Komisija tudi objavila razpis za zbiranje predlogov za obnovitev celotne mreže v EU-27. To bo dodatno izboljšalo geografsko pokritost in zagotovilo, da lahko releji posredujejo informacije o prednostnih nalogah komuniciranja in tudi o drugih zadevah, ki so pomembne za državljane.

Komisija tudi upravlja znatno število informacijskih in podpornih mrež, ki zajemajo določena področja politike, kot so EURES, ERA-MORE[18], SOLVIT[19], evropskih informacijskih centrov in inovacijskih relejnih centrov [20] . Ti centri so edinstvene povezave in imajo vlogo oblikovalcev javnega mnenja za veliko število akterjev, ki delujejo na lokalni in regionalni ravni (organizacije socialnih partnerjev, univerze, podjetja, službe za zaposlovanje, gospodarske zbornice, jezikovne centre in centre za usposabljanje). Komisija bo raziskala možnost za tesnejše usklajevanje med temi centri, ki bi okrepilo komunikacijsko zmogljivost Komisije. Doseči se poskuša večja sinergija med mrežami znotraj omrežja za zunanje komuniciranje, zlasti pri izbranih prednostnih nalogah komuniciranja. Ustanovljena je bila tudi medsektorska skupina, ki proučuje, kako bi lahko različne mreže Komisije sodelovale v podporni službi za enotni trg.

Poleg komuniciranja z javnostjo in civilno družbo bodo predstavništva okrepila svoje dejavnosti v zvezi z organiziranjem obiskov komisarjev v regijah[21] in s podporo prizadevanjem za zagotavljanje informacij regionalnim in lokalnim novinarjem z uporabo sodobne medijske tehnologije in tudi tradicionalnih sredstev. Vpletenost drugih organov EU, kot so decentralizirane agencije EU, bo zagotovila konkretne primere pobud EU v službi državljanov. Predstavništva in informacijski uradi Evropskega parlamenta gradijo tesnejše vezi. V večini primerov so pod isto streho v hišah Evropske unije. Čeprav ohranjajo svoje različne identitete, pa to povečuje njihovo prepoznavnost in omogoča več skupnega ukrepanja.

V obdobju 2007–2008 se bo začel izvajati pilotni projekt z Evropskim parlamentom z namenom, da se ustvari evropski javni prostor za izvedbo raznovrstnih evropskih dejavnosti, začenši z evropskimi hišami v Talinu, Dublinu in Madridu. Poskusna faza teh evropskih javnih prostorov bo privabila nove ciljne skupine in ustvarila novo vizualno podobo – takšno, ki je tudi bolj usmerjena k mlajšim generacijam. Evropski javni prostori bodo kot „shajališča“ NVO, političnih akterjev in medijev namenjeni temu, da bodo gostili razstave, filme, srečanja, obiske, razprave, debatne forume in predavanja in se pri tem osredotočali zlasti na civilno družbo, politiko, izobraževanje, univerze, ustvarjalne enote in svet kulture. Konkretno bodo prispevali k izvajanju „Evropske agende za kulturo v globaliziranem svetu“. Vzpostavljene bodo povezave z mrežo nacionalnih kulturnih inštitutov (EUNIC) za spodbujanje različnih kulturnih programov in drugih pobud, ki jih podpirajo institucije EU, ob hkratnem sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi mrežami, civilno družbo in mediji, da bi se dosegel čim večji del javnosti v mestih in na podeželju. Evropski javni prostori bodo ponudili nove prostore, na primer konferenčno središče, informacijski urad ter razstavni in bralni prostor. Nekateri od teh sicer že obstajajo, vendar pa bosta odprtost prostorov in prizadevanje, da se privabi nove akterje, ki bi sodelovali s Komisijo in Parlamentom, ustvarili novo okolje.

Na podlagi dobrih izkušenj pri komuniciranju o reformi sektorja z vinom bi lahko politični strokovnjaki predstavili politične pobude EU zainteresiranim stranem in splošni javnosti na dan njihovega sprejetja, istočasno v Bruslju in državah članicah, odvisno od virov, ki so na voljo predstavništvom in področnim oddelkom.

2.2. Aktivno evropsko državljanstvo

Posvetovalni postopek o Beli knjigi je potrdil jasno zahtevo akterjev civilne družbe po neposrednejši udeleženosti v evropskem procesu. Komisija že podpira aktivno evropsko državljanstvo prek programov „Evropa za državljane“ in „Temeljne pravice in državljanstvo“[22], ki spodbujata močnejšo udeležbo v demokratičnem življenju EU. Tudi programa „Mladi v akciji“ in „Kultura“ prispevata k spodbujanju aktivnega državljanstva s čezmejno mobilnostjo.

Izobraževanje in usposabljanje za aktivno državljanstvo je odgovornost držav članic. Pravice in dolžnosti evropskih državljanov so del šolskega učnega načrta v manj kot polovici držav članic EU: zgodovina evropske integracije je vključena v učne načrte 20 držav članic[23]. Usklajevanje izmenjav najboljših praks na evropski ravni zagotavlja dodano vrednost. Vsi udeleženi bi morali v celoti izkoristiti evropsko priporočilo o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, ki državam članicam zagotavlja orodje za spodbujanje družbenih in državljanskih kompetenc kot dela ključnih spretnosti, ki jih vsak državljan potrebuje za uspešen razvoj v družbi, temelječi na znanju. To vključuje učenje tujih jezikov, ki je dragoceno za pridobitev medkulturnih kompetenc, ki pa so pomemben element aktivnega evropskega državljanstva. Komisija bo uporabila rezultate javne razprave, odvijajoče se v letu 2007, ki bodo opredelili tiste vidike šolskega izobraževanja, kjer bi lahko skupno ukrepanje na ravni EU podprlo države članice. Proučila bo na primer, kako bi lahko šole študentom najbolje zagotovile ključne kompetence in kako lahko šolske skupnosti pomagajo mladim ljudem, da postanejo odgovorni državljani, v skladu s temeljnimi evropskimi vrednotami.

Program vseživljenjskega učenja podpira projekte, ki so pomembni za izobraževanje in usposabljanje za aktivno državljanstvo ter spodbujanje državljanskih kompetenc. Komisija bo tudi spodbujala izmenjavo najboljših praks na tem področju med učitelji. Komisija bo zagotovila podporo za zbiranje informacijskega gradiva o evropskih temah, vključno s povezavami na ključne objave, ki se jih da prenesti s spletišča EUROPA, namenjenega zainteresiranim šolam in učiteljem.

Komisija želi vpeljati bolj ciljno usmerjene obiske za študente, dijake in učence ter bo proučila, kako bi lahko to storila. Predstavništva Komisije in releji Europe Direct bodo tudi povabili skupine iz različnih družbenih sektorjev (vključno s študenti) na seminarje in razprave v svojih prostorih, pri čemer bodo uporabili obstoječe informacijsko gradivo. Obiski približno 400 nemških uradnikov Evropske unije na njihovih nekdanjih šolah v času nemškega predsedovanja leta 2007 so bili zelo uspešni in so sprožili debato na šolah in poročanje lokalnih medijev. Komisija namerava nadaljevati s to izkušnjo tudi v času prihodnjih predsedovanj. Ravno tako bo Komisija nadaljevala s pobudo „9. maj v šolah“, ki se izvaja v tesnem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi organi, člani Evropskega parlamenta in civilno družbo.[24]

Komisija spodbuja odnose z organizacijami civilne družbe in njihovimi nadnacionalnimi mrežami v okviru svojih programov in politik, ob podpori notranje mreže kontaktnih oseb iz civilne družbe, da se tako izmenjajo dobre prakse, razmisli o skupnih problemih ter razvije usklajen pristop med službami Komisije za odnose s civilno družbo. Komisija bo olajšala dostop organizacij civilne družbe do Komisije, in sicer tako, da bo v vsakem od svojih oddelkov imenovala posebno kontaktno osebo za civilno družbo.

3. RAZVIJANJE EVROPSKEGA JAVNEGA PROSTORA

Veliko političnih odločitev, ki znatno vplivajo na vsakdanje življenje evropskih državljanov, se sprejme na evropski ravni. Politični ukrepi, ki se najbolj ujemajo s pričakovanji državljanov – glede notranjega trga, podnebnih sprememb, trajnostne mobilnosti, trgovine, energetske politike ali priseljevanja – in temeljijo na obsežnih posvetovanjih, najbolje dokazujejo, kako pomembna je EU za njene državljane. Komuniciranje o teh političnih ukrepih mora preseči nacionalne meje in uporabiti čezmejne komunikacijske kanale, ki ob upoštevanju evropske agende spodbujajo debato in dialog o zadevah skupnega interesa.

Samo če bo EU s svojimi političnimi ukrepi dosegala rezultate, se bo lahko debata o Evropi poglobila in razširila. Potreba po zagotovitvi, da se v evropskih izdelkih uporabljajo varne kemikalije; odpiranje trga storitev; odpravljanje ovir za čezmejna plačila; izboljšanje pravic potrošnikov; okrepitev varnosti zračnega prometa, spodbujanje varnosti in kakovosti hrane, zaščita podeželja in okolja, dogovarjanje o celostni politiki glede podnebnih sprememb in energije; čezmejno sodelovanje policije; znižanje stroškov mobilne telefonije med bivanjem v tujini: vse te teme so bile predmet evropskih odločitev, ki so jih spremljale pogosto burne razprave. Te razprave je treba spodbuditi in možne so samo, če se postopek odločanja obravnava kot pomemben in lahko prinese dodano vrednost zakonodajnim postopkom v posameznih državah članicah.

3.1. Politična razsežnost

Na podlagi ravni volilne udeležbe in obsega evropskih politik v kampanjah za evropske parlamentarne volitve je mogoče oceniti, kako zelo se je že razvil evropski javni prostor. Nacionalne in evropske politične stranke ter izvoljeni predstavniki, ki pripadajo različnim političnim družinam, imajo idealno pozicijo, da načnejo evropske teme v nacionalnih razpravah in prispevajo k razvoju javnih razprav po vsej Evropi. Ravno sporna in pogosto razdvojena narava izmenjav mnenj med političnimi strankami je tista, ki zbuja interes in zahtevo po več informacijah o zadevnih vprašanjih. V zadnjih letih je bilo veliko zelo pomembnih primerov, v katerih so strankarska politična in in z volitvami povezana nesoglasja o evropskih političnih vprašanjih sprožilo interes javnosti za ta vprašanja[25].

Komisija je zavezana podpiranju prizadevanj za višjo udeležbo na naslednjih evropskih parlamentarnih volitvah. Naslednji projekti civilne družbe v okviru načrta D bodo delno namenjeni temu. Poleg tega je junija 2007 Komisija sprejela predlog za pregled obstoječe uredbe o evropskih političnih strankah[26], da bi omogočila ustanovitev evropskih političnih fundacij. To bo tudi prispevalo h krepitvi odprte debate o evropskih zadevah med dobro obveščenimi udeleženci in k razvoju evropskega javnega prostora.

Poleg tega si bo Komisija prizadevala čim bolj izkoristiti komunikacijske možnosti v svojih odnosih z nacionalnimi parlamenti. Po predložitvi predloga Evropskega parlamenta Komisija pripravlja pilotne informacijske mreže, mrežo spletnih forumov, v kateri bodo sodelovali člani Evropskega parlamenta, člani nacionalnih parlamentov, novinarji in oblikovalci mnenj in ki jo bodo dopolnjevala srečanja po vsej EU. Pilotne informacijske mreže bodo bistveno prispevale k uvajanju evropskih debat v nacionalne parlamente. Ravno tako bodo spodbujale debato med nacionalnimi parlamenti o evropskih temah in prispevale k podpiranju elektronskih sistemov nacionalnih parlamentov za izmenjavo informacij.

3.2. Mediji in informacijske službe

Komisija bo do konca tega leta oblikovala konkretne predloge za boljše odzivanje na izzive v zvezi z medijskimi tehnologijami[27]. Avdiovizualni mediji so še naprej najbolj priljubljen vir informacij o evropskih zadevah. Kadar se odloča o pomembnih evropskih politikah, televizija in radio predstavljata evropske zadeve v poročilih in razpravah. Tudi televizijski in radijski oglasi se predvajajo v okviru informacijskih kampanj o določenih politikah EU . Kljub temu študije[28] kažejo in dve tretjini Evropejcev še naprej menita, da so informacije v zvezi z EU v nacionalnih medijih nezadostne.

Komisija si bo prizadevala za večjo in bolj trajnostno medijsko pokritost evropskih zadev na obstoječih avdiovizualnih kanalih in spodbujanje evropskega povezovanja televizijskih in radijskih postaj v mreže. Posvetovanja o Beli knjigi so dejansko pokazala, da obstaja močna podpora Komisiji pri zagotavljanju avdiovizualnih informacijskih, izobraževalnih in zabavnih vsebin o evropskih zadevah v okviru nalog javnih storitev v državah članicah EU. Takšne naloge je treba opraviti tako, da je zagotovljena popolna uredniška neodvisnost televizijskih in radijskih postaj.

Obstoječa politika sofinanciranja radijskih in televizijskih programov je spodbudila številne avdiovizualne kanale, da razvijejo programe o temah EU. Da bi okrepila učinkovitost, bo Komisija ponudila mrežam televizijskih in radijskih programov iz cele Evrope večletne pogodbe. Te mreže bodo neodvisno producirale in prenašale programe o zadevah EU v skladu s svojimi lastnimi uredniškimi standardi in z uporabo skupnih programskih oblik. Pogodbe bodo vsebovale zavezujoč statut uredništva, ki bo zagotavljal uredniško svobodo operaterjev.

Evropa po satelitu, služba Komisije za avdiovizualno poročanje o zadevah EU, bo tudi prispevala k zgoraj omenjenim nalogam javnih storitev in jih olajšala. Povpraševanje po času oddajanja na Evropi po satelitu je dosegla točko nasičenosti, saj se poročanje v živo o dogodkih, kot so plenarna srečanja Evropskega parlamenta in srečanja parlamentarnih odborov prekrivajo s prenosom neobdelanih informacijskih paketov za poklicne novinarje in tiskovnih konferenc. Zato bo Komisija evropskim institucijam predlagala možnost, da se podvoji zmogljivost Evrope po satelitu, da bi se lahko zajel širši razpon dejavnosti EU.

Splet je glavni medij za združevanje besedila, zvoka in slike ter uporabnikom omogoča, da dajejo povratne informacije in razpravljajo med sabo. Splet je že glavni medij za čezmejno debato. Prenova spletišča EUROPA, enega največjih spletišč na svetu, se bo nadaljevala s povečanjem interaktivnosti ter izboljšanjem navigacije in iskalnih funkcij[29]. Spletne vsebine bodo organizirane na način, ki bo naredil spletišče bolj dostopno in uporabniku prijazno, zagotoviti pa bi bilo treba več slikovnega, video in avdio gradiva. Tako bo EUROPA ostala pomembna evropska referenca za informacije o zadevah EU in bo dopolnjevala spletne strani nacionalnih uprav. Predlog za razvoj spletišča EUROPA bo temeljil na raziskavi, opravljeni med uporabniki leta 2007.

Poleg tega mora EU okrepiti svojo prisotnost tudi na drugih spletnih straneh, ne samo na spletišču EUROPA. Komisija želi spodbuditi razvoj mreže spletnih strani civilne družbe ter zasebnega ali javnega sektorja, ki spodbujajo stike z ali med evropskimi državljani, in tako podpreti spletne strani, ki posvečajo posebno pozornost evropskim zadevam in spodbujajo debato o političnih zadevah EU. Tudi Komisija sama bi morala bolj sodelovati v intervjujih in razpravah na drugih spletnih straneh. Ves ta razvoj bo podrobno opisan v strateških dokumentih o spletu in avdiovizualnih medijih, ki ju bo Komisija predstavila do konca leta 2007 oz. v začetku leta 2008.

Papirne publikacije bodo še naprej imele svojo vlogo v komuniciranju EU. Kljub naraščajoči prevladi spleta se je povpraševanje po papirnih publikacijah povečalo. Zato je bistveno, da se razvije politika objavljanja s prepletom medijev, ki bi združevala papirne publikacije, publikacije na spletu in v avdiovizualnih oblikah, in sicer z uporabo najnovejših komunikacijskih tehnologij[30].

3.3. Razumevanje javnega mnenja v Evropi

Merjenje javnega mnenja je bistveno, če želimo prisluhniti mnenju Evropejcev o EU in izvedeti, kaj od nje pričakujejo. Raziskave Eurobarometer pomagajo pri analizi pričakovanj javnosti na različnih političnih področjih, ocenjevanju učinka politik in ugotavljanju vzrokov za zaskrbljenost in poglede javnosti, da bi se lahko izboljšalo oblikovanje politik in komuniciranje.

Komisija bo na podlagi rezultatov posvetovanja o Beli knjigi[31] uvedla inovacije pri metodah, ki jih uporablja Eurobarometer, da bi razvila sposobnost ugotavljanja javnega mnenja in odzivanja nanj. Namen je bolj strateško uporabiti raziskave v pomembnih fazah postopka, kot so oblikovanje politik, ocena učinka, pa tudi oblikovanje in vrednotenje komunikacijskih dejavnosti.

Konkretne izboljšave bodo vključevale širšo uporabo kakovostnih raziskovalnih orodij, vključno z inovativnimi metodami nekaterih projektov iz načrta D, ter kombiniranje analiz kakovostnih in količinskih podatkov za bolj celovito podobo pričakovanj javnosti. Ciljne metode za raziskavo javnega mnenja bodo uporabljene širše, da se bo lahko izmeril učinek komuniciranja. Analiza rezultatov raziskav se bo izboljšala z večjo odzivno hitrostjo, večjo osredotočenostjo na dejansko uporabo rezultatov in upoštevanjem regionalnih in lokalnih rezultatov. Sekundarne analize razpoložljivih podatkov po naročilu za odgovore na točno določena vprašanja bodo pogostejše. Obveščanje o rezultatih bo hitrejše in obsežnejše. Ustanovljena bo mreža nacionalnih strokovnjakov za javno mnenje s posvetovalno vlogo za izmenjavo najboljših praks, spodbujanje sinergij in svetovanje pri metodoloških vprašanjih.

Center za stike Europe Direct[32] je informacijska služba za državljane, ki jim brezplačno in v vseh uradnih jezikih odgovarja na vprašanja. Spodbujal se bo kot glavna izhodiščna točka za državljane, ki iščejo informacije o EU, in bo razvil zmogljivost za odgovarjanje na vprašanja, zastavljena zadevnim oddelkom Komisije in drugim institucijam EU.

Posvetovanje je nujen in uporaben instrument za preverjanje, ali predlogi sploh ustrezajo realnim razmeram. Vendar pa bo učinkovit samo, če bo dovolj širok in vključujoč. Po sprejetju minimalnih standardov za posvetovanje[33] se je Komisija posvetovala z zainteresiranimi stranmi in državljani EU o vrsti političnih pobud. Standardna spletna stran za spletno posvetovanje „Vaš glas v Evropi“ (http://ec.europa.eu/yourvoice/) pomaga razumeti posvetovalni postopek in spodbuja oddelke Komisije, da dosledno uporabljajo standarde. Za spodbuditev boljšega pridobivanja povratnih informacij, večjega pluralizma in močnejše vključevalnosti pri stališčih in interesih, ki jih izrazijo nacionalne, regionalne in lokalne zainteresirane strani v tej zgodnji fazi razvoja politike, se bo okrepila nedavno uvedena praksa sodelovanja predstavništev pri spodbujanju posvetovanj v državah članicah. Predstavništva bodo na primer pravočasno organizirala stike in srečanja z zainteresiranimi stranmi, da bi spodbudila njihov prispevek h glavnim posvetovanjem v zvezi s prednostnimi nalogami komuniciranja.

4. KREPITEV PARTNERSKEGA PRISTOPA

Vse institucije, organi in države članice EU, pa tudi regionalni in lokalni organi po vsej Evropi komunicirajo o evropskih političnih zadevah na različne načine in različno intenzivno. Vsi tisti, ki so bolj neposredno vpleteni v odločanje na evropski ravni, so dolžni komunicirati in pojasnjevati. Pri tem morajo biti vsi avtonomni in ohranjati svojo posebno pravico, da komunicirajo na svoj način, obenem pa imajo tudi veliko prostora, da pri spodbujanju debate in razprav o Evropi sodelujejo kot partnerji. Do zdaj so bili poskusi za spodbujanje skupnih komunikacijskih dejanj posamični in omejeni in izkazalo se je, da se je nujno dogovoriti o skupnih temah ter skupnem učinkovitem delu. Med posvetovanji o Beli knjigi je postalo očitno, da pri komuniciranju o Evropi obstaja potreba po večjem sodelovanju med institucijami in organi EU ter državami članicami. Zato bo Komisija predlagala medinstitucionalni sporazum in tako poskušala okrepiti partnerstva na vseh ravneh glede skupno izbranih prednostnih nalog komuniciranja EU.

4.1. Sodelovanje z državami članicami

Nacionalne vlade so odgovorne za usmerjanje toka evropske politike v Svetu ter obveščanje državljanov o svojih mandatih in politikah. Rezultati javnomnenjskih raziskav kažejo, da državljani pričakujejo, da jih bo njihova nacionalna vlada obveščala o tem, kaj počne EU za njih in kako to vpliva na njihov vsakdan. Več kot dve tretjini evropskih državljanov se glede zadev, o katerih odloča EU, najraje obrne na nacionalne službe.

Vendar pa lahko Komisija zagotovi dragoceno podporo vsem zainteresiranim državam članicam. Komisija predlaga, da se partnerstvo z njimi okrepi z rednimi srečanji z ustreznimi „nacionalnimi direktorji za komuniciranje“ iz vsake države članice, da bi lahko določili glavne prednostne naloge komuniciranja, zagotovili spremljanje komunikacijskega postopka ter izmenjali informacije o komunikacijskih dejavnostih[34]. Komisija želi tudi razviti upravljalna partnerstva z zainteresiranimi državami članicami. Tovrstna partnerstva, ki uokvirjajo sodelovanje med Komisijo, Parlamentom in državami članicami po meri vsakega partnerstva posebej, so se že izkazala za uspešna v Nemčiji, partnerstva pa so bila sklenjena tudi z Madžarsko in Slovenijo. Pogajanja potekajo z nekaterimi drugimi državami članicami, ki so za to vložile uradno prošnjo[35]. Ta partnerstva bi lahko bila instrument za izvedbo skupnih dejavnosti v zvezi z izbranimi prednostnimi nalogami komuniciranja na osrednji, regionalni in lokalni ravni.

Upravljalna partnerstva bodo podprla usklajevanje komunikacijskih dejavnosti v zvezi z izbranimi prednostnimi nalogami komuniciranja na podlagi skupnih komunikacijskih načrtov[36]. Pogajanja za te načrte potekajo na politični ravni med Komisijo, Evropskim parlamentom in zadevnimi organi držav članic, pooblaščenimi za vprašanja komuniciranja. Tako so komunikacijske dejavnosti iz skupnega komunikacijskega načrta politično vključujoče in pri razpravljanju o evropskih zadevah zagotavljajo zastopanost različnih pogledov. To sodelovanje bo tako pomagalo prilagoditi komuniciranje lokalnim razmeram in ga povezati z nacionalnimi političnimi agendami (volitve, veliki nacionalni dogodki in posebni interesi). Odgovornost za izvajanje upravljalnih partnerstev si delijo Komisija in zadevni organi držav članic. Komisija zagotavlja financiranje, države članice pa človeške vire in infrastrukturo[37].

Dober primer je trenutno upravljalno partnerstvo z nemško zvezno vlado. Obravnava se kot dragoceno orodje za izvajanje zamisli, ki si jih delijo določena država članica in evropske institucije. Od leta 2005 naprej poteka ducat večjih pobud, ki so dokaz za to, kako je lahko tovrstno tesno sodelovanje uspešno[38].

Regionalni in lokalni organi lahko imajo posamično ali organizirani v združenja ključno vlogo pri spodbujanju komuniciranja o Evropi. Komuniciranje mora biti prilagojeno tako, da izpostavi tisto, kar je v odločitvah in politikah EU pomembno za lokalno raven[39]. Komisija bo v sodelovanju z Odborom regij zagotovila, da ti organi dobijo ustrezne informacije in da se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, preko katerih bodo lahko izrazili svoje zamisli in predloge za izboljšanje komuniciranja o Evropi na lokalni in regionalni ravni. Regionalno in lokalno ukrepanje bi se tudi lahko vključilo v upravljalna partnerstva, vzporedno z dejavnostmi, ki že potekajo na podlagi strateških partnerstev (ločeno, dopolnjevalno financiranje projektov). Poleg dela predstavništev, relejev Europe Direct in agencij EU na tem področju[40] bo Komisija razvila tesnejše vezi z zainteresiranimi iz 250 uradov, ki zastopajo regionalne in lokalne organe v Bruslju.

4.2. Sodelovanje z evropskimi institucijami

Medinstitucionalna skupina za informiranje je obstoječa struktura politik za določanje komunikacijske strategije EU in izbiranje skupnih prednostnih nalog komuniciranja za institucije EU in države članice. Skupaj jo vodijo Evropski parlament, Komisija in predsedstvo Sveta. Vendar pa je treba njen politični status in njeno legitimnost okrepiti in razširiti, tako da lahko bolj učinkovito zagotovi smernice za prednostne naloge komuniciranja EU, in sicer dovolj zgodaj, da se lahko razvijejo sinergije med komunikacijskimi agendami institucij EU in držav članic. Sklepom medinstitucionalne skupine za informiranje mora slediti strnjeno in dosledno nadaljnje ukrepanje, tako na politični kot na upravni ravni. Ob podpori predsedstva bo delovna skupina Sveta za informiranje spremljala komunikacijski postopek.

Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij v medinstitucionalni skupini za informiranje sodelujeta kot opazovalca. Sodelovanje z njima je okrepljeno tudi z dodatki o informacijski politiki k obstoječim protokolom o dogovorih o sodelovanju. Dodatki poudarjajo politično voljo Komisije in obeh odborov, da se vzpostavi dolgoročno partnerstvo in sodelovanje pri razvijanju decentraliziranega informiranja in komuniciranja z evropskimi državljani. Sodelovanje bo temeljilo na jasno opredeljenih prednostnih nalogah komuniciranja za decentralizirano izvajanje na regionalni in lokalni ravni.

4.3. Medinstitucionalni sporazum o komuniciranju

Da bi se zagotovil ustrezen okvir za boljše sodelovanje pri komunikacijskem procesu EU ob upoštevanju avtonomnosti institucij EU in držav članic, Komisija predlaga medinstitucionalni sporazum Evropskemu parlamentu in Svetu. Vse druge institucije in organi EU so pozvani, da pri tem podprejo Komisijo, Evropski parlament in Svet. Namen takšnega medinstitucionalnega sporazuma je doseči konvergenco stališč o glavnih prednostnih nalogah komuniciranja Evropske unije skupaj, določiti dodano vrednost pristopa EU za komuniciranje o posebnih prednostnih temah, razviti sinergije v zvezi z viri, ki jih uporabi vsaka institucija, izvajati dejavnosti, povezane s temi prednostnimi nalogami, in spodbujati države članice k sodelovanju. To nobeni od institucij EU ne preprečuje, da bi imela ločene, lastne komunikacijske dejavnosti, prilagojene svojim posebnim vlogam in zainteresiranim stranem.

Komisija priznava vlogo vsake države članice v komuniciranju o Evropi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni v uradnih jezikih. Medinstitucionalni sporazum bo postavil temelje za politično zavezanost institucij EU in držav članic, da prevzamejo odgovornost za informiranje in komuniciranje o zadevah EU z državljani. Poleg tega bo ta politični sporazum poudaril glavna načela in pravice, ki jih je treba spoštovati pri komuniciranju o Evropi, in bo oblikoval dogovore za sodelovanje med partnerji, pri čemer bo zagotovil ustrezno spremljanje in politično odgovornost. Načela vključevalnosti, pluralizma in sodelovanja bi morala biti temelj vsakega ukrepanja v zvezi s komuniciranjem o Evropi. Medinstitucionalni sporazum bo zagotovil oblikovanje skupnega letnega delovnega načrta, ki bo določil prednostne naloge komuniciranja EU; ta načrt bo pripravila Komisija na podlagi razprav o prednostnih nalogah komuniciranja, predstavljenih v letni strategiji politik, in ga predložila drugim institucijam EU in posvetovalnim organom.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Komisija bo mobilizirala vsa svoja sredstva za dosego učinkovite in celostne komunikacije.

Komisija predlaga predvsem:

- medinstitucionalni sporazum za zagotovitev okvira za boljše sodelovanje v komunikacijskem postopku EU ob spoštovanju avtonomnosti institucij EU in držav članic,

- prostovoljna upravljalna partnerstva z državami članicami kot glavni instrument skupnih komunikacijskih pobud;

- razvoj mrež evropskih javnih prostorov v predstavništvih,

- določitev tistih vidikov šolskega izobraževanja, kjer bi lahko skupno ukrepanje na ravni EU pomagalo državam članicam,

- okrepitev Eurobarometra,

- uvedbo pilotnih informacijskih mrež za izboljšanje komuniciranja med evropskimi in nacionalnimi politiki ter drugimi oblikovalci mnenj.

Komisija bo v prihodnjih mesecih tudi:

- sprejela novo strategijo o spletu, s katero bo podprla mreže spletnih strani civilne družbe ter zasebnega ali javnega sektorja s temami, osredotočenimi predvsem na EU, ki spodbujajo stike z ali med evropskimi državljani,

- sprejela novo strategijo o avdiovizualnih medijih, s katero bo podprla televizijske in radijske postaje po vsej Evropi pri produkciji in prenašanju programov z evropskimi vsebinami,

- izdelala nadaljnje sporočilo v zvezi z načrtom D, pa tudi nov sklop projektov civilne družbe v okviru načrta D, s splošnim ciljem podpreti ratifikacijski postopek reformne pogodbe in povečati volilno udeležbo na evropskih parlamentarnih volitvah leta 2009,

- proučila možnosti za konsolidacijo in razširitev nedavnih pozitivnih izkušenj pri krepitvi dela predstavništev.

Zakonodajni finančni izkaz

PODROčJE POLITIKE: NASLOV 16 – KOMUNICIRANJE DEJAVNOSTI: VSE DEJAVNOSTI PODROČJA POLITIKE |

SPOROČILO O PARTNERSTVU ZA KOMUNICIRANJE O EVROPI |

1. PRORAČUNSKE VRSTICE (NOMENKLATURA PPP 2008)

1.1. Operativne vrstice

16 02 02 Multimedijske dejavnosti

16 02 03 Informacije za medije

16 02 04 Delovanje radijskih in televizijskih studijev ter avdiovizualna oprema

16 03 01 Informacijski trgi

16 03 02 Lokalni ukrepi

16 03 04 Posebni ukrepi o prednostnih temah, vključno s programom PRINCE

16 03 06 Pilotni projekt: pilotne informacijske mreže (PIM)

16 04 01 Analize javnega mnenja

16 04 02 Spletna informacijska in komunikacijska orodja

16 04 03 Namenske pisne publikacije

1.2. Povezane vrstice za tehnično in upravno pomoč

16 01 04 01 Komunikacijski ukrepi — odhodki za upravno poslovodenje

2. PRAVNA PODLAGA

Naloge na podlagi institucionalnih pooblastil Komisije v skladu s členom 49(6) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporabljajo za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, 16.9.2002, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

3. ZNAČILNOSTI PRORAČUNA

Proračunska vrstica | Vrsta odhodkov | Novo | Prispevek Efte | Prispevki držav prosilk | Razdelek v finančni perspektivi |

16 01 04 01 Komunikacijski ukrepi — odhodki za upravno poslovodenje | neobvezni | nedif. | NE | NE | NE | št. [3b] |

16 02 04 Delovanje radijskih in televizijskih studijev ter avdiovizualna oprema | neobvezni | dif. | NE | NE | NE | št. [5] |

16 02 02 do 16 04 03 (razen 16 02 04) Operativne proračunske vrstice GD COMM | neobvezni | dif. | NE | NE | NE | št. [3b] |

4. OCENA FINANČNEGA VPLIVA PO GLAVNEM CILJU IN REALIZACIJI

Posledice tega sporočila glede sredstev ostajajo znotraj okvira večletnega finančnega načrtovanja (kakor je določeno v dokumentu SEC(2007) 500).

3.1. Povzetek finančnih sredstev

Glej pregledico 1 v prilogi.

3.2 Podrobne ocene finančnega vpliva glavnih ukrepov

Glej pregledico 2 v prilogi.

5. UPRAVNI ODHODKI – POSEBNA POTREBA

Potrebe po človeških in upravnih virih se krijejo iz sredstev, dodeljenih GD za upravljanje v okviru postopka letne dodelitve sredstev.

Ob upoštevanju dejstva, da je decembra 2006 Komisija izdala prvo pozitivno oceno, priložena preglednica vsebuje vrstico „poskusna predstavništva“. Komisija želi na splošno graditi na pozitivnih izkušnjah in bo proučila rezultate ocenjevanja vseh komunikacijskih dejavnosti, ki trenutno potekajo, vključno z dodano vrednostjo poskusnih predstavništev in vprašanjem o njihovi možni razširitvi še pred dejansko razširitvijo v prihodnjih letih.

Annex

Table 1

Postavka | BUDG 2007 | PPP 2008 | Finančno načrtovanje |

| | | | | | |€ | | | | | |2009 |2010 |2011 |2012 |2013 | | | | | | | | | | | | | Upravni odhodki na področju „Komuniciranje“ |3.865 |3.600 |3.987 |4.065 |4.145 |4.225 |4.306 | | | | | | | | | | | | |Komunikacijske dejavnosti – odhodki za upravno poslovodenje |3.865 |3.600 |3.987 |4.065 |4.145 |4.225 |4.306 | | | | | | | | | | | | | Komuniciranje in mediji |27.720 |30.882 |32.380 |32.881 |33.390 |33.902 |34.420 | | | | | | | | | | | | |Multimedijske dejavnosti |18.750 |20.700 |21.380 |21.800 |22.227 |22.657 |23.091 | | |Informacije za medije |3.370 |3.970 |4.100 |4.181 |4.263 |4.345 |4.429 | | |Delovanje radijskih in televizijskih studijev ter avdiovizualna oprema (postavka 5) |5.600 |6.212 |6.900 |6.900 |6.900 |6.900 |6.900 | | | | | | | | | | | | | Lokalna raven, komuniciranje |39.514 |38.530 |39.555 |40.314 |41.085 |41.859 |42.642 | | | | | | | | | | | | |Informacijski trgi |16.753 |15.300 |15.802 |16.113 |16.429 |16.746 |17.067 | | |Lokalni ukrepi |8.393 |10.400 |10.502 |10.689 |10.879 |11.070 |11.263 | | |Posebni ukrepi o prednostnih temah, vključno s programom PRINCE |7.868 |12.830 |13.251 |13.512 |13.777 |14.043 |14.312 | | |EuroGlobe |1.500 | | | | | | | | |Pilotni projekt za pilotne informacijske mreže |5.000 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | Orodja za analize in komuniciranje |21.830 |21.830 |21.546 |21.990 |22.441 |22.894 |23.352 | | | | | | | | | | | | |Analize javnega mnenja |5.600 |5.800 |5.990 |6.108 |6.228 |6.348 |6.470 | | |Spletna informacije in komunikacijska orodja |10.180 |10.880 |11.237 |11.458 |11.683 |11.909 |12.137 | | |Namenske pisne publikacije |6.050 |5.150 |4.319 |4.424 |4.530 |4.637 |4.745 | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | | Komuniciranje (postavka 3b) |87.328 |88.630 |90.568 |92.350 |94.161 |95.980 |97.820 | | |

Annex

Table 2 (page 1 / 2)

[pic]

Table 2 (page 2 / 2)

[pic]

[1] SI(2007) 500.

[2] SEC(2005) 985.

[3] COM(2005) 494.

[4] COM(2006) 35.

[5] SEC(2007) 1265.

[6] SEC(2007) 912.

[7] COM(2006) 194.

[8] COM(2006) 211.

[9] Sklep št. 1904/2006/ES, UL L 378, 27.12.2006.

[10] COM(2007) 242.

[11] Na primer za obdobje 2007–2013 Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. decembra 2006 o uvedbi strukturnih skladov ter Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o skladu EKSRP za razvoj podeželja določata naslednje minimalne komunikacijske zahteve za upravljalne organe: objavo seznamov udeležencev, postavitev tabel s podatki na lokacijah tekočih projektov ter organizacijo otvoritvenih kampanj na nacionalni in regionalni ravni ali letnih dogodkov v zvezi s komunikacijskimi dejavnostmi v državah članicah in regijah. Predstavništva Komisije lahko pomagajo pri obveščanju možnih udeležencev.

[12] Nekatere od teh prednostnih nalog bodo predmet razprave z medinstitucionalno skupino za informiranje z namenom, da se raziščejo možnosti skupnega ukrepanja (glej točko 4.2).

[13] Dober primer takšnega pristopa je kampanja za reformo trga z vinom.

[14] Generalni direktorat za komuniciranje bo za prednostne naloge komuniciranja namenil človeške vire in proračunska sredstva in pozval predstavništva Komisije, da ravnajo enako pri oblikovanju svojih letnih načrtov upravljanja.

[15] Kakor je določeno v SEC(2007) 500 IN SEC(2007) 530.

[16] Vsi izsledki raziskav javnega mnenja v tem sporočilu so iz raziskave Flash Eurobarometer o Beli knjigi, št. 189a: Komuniciranje EU in državljani. Terensko delo je bilo opravljeno septembra 2006.

[17] Leta 2006 so poskusna predstavništva organizirala več kot 830 seminarjev, pripravila 4 000 sporočil za javnost in konferenc ter pomagala pri organizaciji več kot 370 obiskov komisarjev.

[18] EURES – evropske službe za zaposlovanje; ERA-MORE – evropska mreža centrov za mobilnost.

[19] SOLVIT je omrežje za elektronsko reševanje problemov, v katerem države članice EU sodelujejo brez pravnih postopkov pri reševanju problemov, ki nastanejo, ker organi javne uprave napačno uporabljajo zakonodajo za notranji trg.

[20] Dejavnosti trenutnih evropskih informacijskih centrov in inovacijskih relejnih centrov bo leta 2008 prevzela nova mreža za podporo podjetij in inovacij. Povezala bo približno 600 centrov, ki zajemajo večino ozemlja EU-27.

[21] To bo storjeno predvsem, vendar ne izključno, z nadgradnjo uspešnih obiskov komisarjev v različnih regijah predsedujoče države ob tradicionalnih srečanjih Komisije in predsedstva na začetku obdobja predsedovanja.

[22] Sklep Sveta 16505/06 z dne 27. marca 2007.

[23] Državljanska vzgoja v Evropi, informacijska mreža o izobraževanju v Evropi (Eurydice), 2005.

[24] Leta 2007 je 75 „ambasadorjev“ obiskalo šole v 44 regijah in 18 državah članicah, da bi sprožili razpravo o zunanjem sodelovanju, s čimer so neposredno naslovili 97 000 učencev. Podobno si je prizadeval tudi GD za kmetijstvo in ustanovil zeleno ekipo z 78 „ambasadorji zelene ekipe“, da bi se odzval na zaskrbljenost javnosti in pojasnil skupno kmetijsko politiko ter politiko za razvoj podeželja.

[25] Med temi primeri so evropska ustava, širitev in gospodarski predlogi , kot je Direktiva o storitvah.

[26] COM(2007) 364.

[27] Različni predlogi iz tega dela sledijo priporočilom s konference zainteresiranih strani „Europe in Vision“, ki je potekala 4. in 5. decembra 2006 v Helsinkih.

[28] L'information relative ŕ l'Europe et la télévision, Etude qualitative auprčs de téléspectateurs dans les 27 Etats-Membres de l'Union Européenne, Evropska komisija, april 2007.

[29] Generalni direktorat za za informatiko je izvedel študijo, da bi za Komisijo pripravil priporočila za strategijo za iskanje in pridobivanje podatkov, ki bi zajela vsa podjetja.

[30] Urad za publikacije nosi največjo odgovornost za objave na spletu in drugje. Upravlja ga medinstitucionalni upravljalni odbor. Urad za publikacije upravlja EU Bookshop, ki je enotno vstopno mesto za državljane, ki iščejo objave EU.

[31] Kot je bilo predlagano na konferenci zainteresiranih strani „Razumevanje evropskega javnega mnenja“ v Madridu, 27. oktobra 2006.

[32] Sedež ima v Bruslju.

[33] COM(2002) 704.

[34] Za dosego tega cilja se bo razvijala obstoječa mreža med državami članicami in institucijami EU (EU-Infonet).

[35] Avstrija, Belgija, Francija, Italija, Latvija, Portugalska in Poljska.

[36] Državam članicam se lahko ponudijo tudi druge vrste partnerstev s Komisijo COM(2004) 196.

[37] Upravljalna partnerstva ne preprečujejo Komisiji, da bi še naprej delovala v drugih oblikah komunikacijskih partnerstev, kot so strateška partnerstva ali posamični sporazumi, ali jih oblikovala. To so zelo prožni instrumenti in so se izkazali za dragocene na posebnih področjih, kot je uvedba eura.

[38] Nacionalna informacijska turneja „Evropa praznuje 50 let – 50 mest praznuje“ v več kot 50 velikih nemških mestih in „Izobraževalni seminarji za urednike srednješolskih revij“, namenjeni poročanju o zadevah EU v srednješolskih revijah, sta le dva primera uspešnih projektov v okviru upravljalnih partnerstev.

[39] Škotska izkušnja z Regionalnim svetovalnim svetom za Severno morje, s pomočjo katerega potekajo neposredna posvetovanja z delom prebivalstva, na katerega ribiška politika neposredno vpliva, in tudi drugi regionalni svetovalni sveti, ustanovljeni v okviru skupne ribiške politike, dokazujejo, da državljane zanimajo teme, ki imajo takojšen vpliv na njihova življenja.

[40] V začetku leta 2008 bo na primer začela delovati evropska mreža za podporo podjetjem.