52007DC0414

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 18.7.2007

COM(2007) 414 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji

{SEC(2007) 993}{SEC(2007) 996}

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Obravnavanje izziva pomanjkanja vode in suše v Evropski uniji (Besedilo velja za EGP)

Dostop do kakovostne vode v zadostnih količinah je bistvenega pomena za vsakodnevno življenje človeka in večino gospodarskih dejavnosti. Pomanjkanje vode in suša sta postala pomembnejša izziva – pričakuje se, da bodo podnebne spremembe stanje še poslabšale. To je problem celega sveta in Evropska unija pri tem ni izvzeta.

V zadnjih 30 letih sta se izrazito povečala število in intenzivnost pojavov suše v EU. Število območij in ljudi, ki jih je prizadela suša, se je med letoma 1976 in 2006 povečalo za skoraj 20 %. Ena izmed najhujših suš je bila leta 2003, ko je prizadela več kot 100 milijonov ljudi in tretjino ozemlja EU. Evropskemu gospodarstvu je prizadela najmanj 8,7 milijard eurov škode. Celotni stroški zaradi suše v zadnjih 30 letih znašajo do 100 milijard eurov. V istem obdobju so se povprečni letni stroški početverili[1].

„Suša“ pomeni začasno zmanjšanje preskrbljenosti z vodo zaradi npr. pomanjkanja padavin, „pomanjkanje vode“ pa pomeni, da potrebe po vodi presegajo vodne vire, ki jih je mogoče izkoriščati pod trajnostnimi pogoji. Pomanjkanje vode je do danes prizadelo najmanj 11 % evropskega prebivalstva in 17 % ozemlja. Zadnji trendi kažejo na znatno razširitev pomanjkanja vode po Evropi.

Pomanjkanje vode in suša nista le problem upravljanja voda. Neposreden učinek imata na državljane in gospodarske sektorje, ki uporabljajo vodo in so od nje odvisni, npr. kmetijstvo, turizem, industrijo, energetiko in prevoz. Zlasti vodna energija, ki je vir nevtralne energije za emisije ogljika, je močno odvisna od razpoložljivosti vode. Pomanjkanje vode in suša nasploh na naravne vire širše vplivata preko negativnih stranskih učinkov na biotsko raznovrstnost, kakovost vode, povečano tveganje gozdnih požarov in osiromašenje zemlje.

V okviru predvidevanj o podnebnih spremembah, kljub znatnim prizadevanjem strategije blažitve EU, se pričakuje, da se bo ta trend nadaljeval in celo poslabšal, kot poudarja nedavno sprejeta Zelena knjiga Komisije o prilagajanju podnebnim spremembam. Glede na ugotovitve medvladnega foruma za spremembo podnebja[2] bi podnebne spremembe v primeru, da se temperature dvignejo za 2 do 3 stopinje, povzročile pomanjkanje vode 1,1 do 3,2 milijardam ljudi. Verjetno je, da se bo povečal obseg površin, prizadetih zaradi suše. V teh okoliščinah je postalo načrtovanje učinkovite strategije za obvladovanje tveganja suše prednostna naloga EU.

Komisija je 10. januarja 2007 sprejela paket ukrepov o energiji in podnebju za trajnostno, konkurenčno in varno energetsko politiko EU. Ena osrednjih tem paketa je reševanje energetskega izziva s prizadevanjem za učinkovitejšo rabo energije, preden se iščejo druge možnosti. Ta pristop prav tako velja za pomanjkanje vode in sušo. Da bi rešili problem pomanjkanja vode in suše, je treba prednostno obravnavati varčevanje z vodo in njeno učinkovito rabo. Varčevanje z vodo pomeni varčevanje z energijo, saj ekstrakcija, prevoz in obdelava vode povzročajo visoke stroške energije. V tem smislu je bistvenega pomena, da se izboljša upravljanje povpraševanja po vodi. Tako kot energija je tudi voda potrebna za vse človekove, gospodarske in družbene dejavnosti. Zato bo treba razmisliti o različnih možnostih strateških rešitev.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega to sporočilo predstavlja prvi sklop možnosti politike na evropski, nacionalni in regionalni ravni za obravnavo in blažitev izziva, ki ga prinašata pomanjkanje vode in suša v Evropski uniji. Komisija se še naprej zavzema za obravnavo tega problema na mednarodni ravni, zlasti prek Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji in Konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja.

To sporočilo je tudi odgovor na zahtevo Sveta za okolje junija 2006 po ukrepih zaradi pomanjkanja vode in suše.

1. OZADJE

Treba je obravnavati naslednje izzive:

- Napredek pri celovitem izvajanju Okvirne direktive o vodah [3], glavne direktive EU o vodni politiki, kar je prednostna naloga pri reševanju problema slabega upravljanja vodnih virov.

- Ta težava pogosto nastane zaradi neučinkovitih politik določanja cen vode, ki na splošno ne odražajo stopnje občutljivosti vodnih virov na lokalni ravni. Načelo „uporabnik plača“ se redko izvaja zunaj sektorjev oskrbe s pitno vodo in obdelave odpadne vode. Vzpostavitev tega načela na ravni EU bi ustavila nepotrebno zapravljanje ali izgube in zagotovila, da je voda na voljo za pomembne namene po vsej Evropi, vključno z vsemi deli čezmejnih porečjih. Z drugimi besedami, spodbudila bi učinkovito rabo vode.

[pic]

Izkoriščanje vode v občutljivih povodjih rek

Kazalec izkoriščanja vode (v %) okoli leta 2000

Ni vključeno v podatke analize

- Načrtovanje rabe zemljišč je prav tako eden glavnih dejavnikov pri rabi vode. Nesorazmerna razporeditev vode med gospodarskimi sektorji povzroča neravnovesja med potrebami po vodi in obstoječimi vodnimi viri. Nujen je pragmatični premik, da se spremeni oblikovanje politik in določi usmerjenost k učinkovitemu načrtovanju rabe zemljišč na ustreznih ravneh.

- Za varčevanje z vodo po Evropi je veliko možnosti. Zaradi neučinkovitosti Evropa še naprej izgublja vsaj 20 %[4] svoje vode. Varčevanje z vodo mora postati prednostna naloga, zato je treba raziskati vse možnosti za izboljšanje učinkovitosti rabe vode. Oblikovanje politik mora temeljiti na jasni hierarhiji možnih rešitev problemov z vodo . Dodatno infrastrukturo oskrbe s pitno vodo je treba predvideti kot možnost, ko so vse druge možnosti že izčrpane, vključno z učinkovito politiko določanja cen vode in stroškovno učinkovitimi drugimi možnostmi. Prednostno je treba obravnavati tudi rabo vode: jasno je, da mora biti javna oskrba z vodo vedno prevladujoča prednostna naloga, da se zagotovi dostop do ustrezne preskrbe z vodo.

- V smeri oblikovanja kulture varčevanja z vodo je najpomembnejše sredstvo nadaljnje vključevanje vprašanj, povezanih z vodo, v sektorske politike, povezane z vodo. Dosežki vključevanja na ravni EU, na lokalni in regionalni ravni se zelo razlikujejo od sektorja do sektorja. Na splošno je opaziti pomanjkanje usklajenosti, v nekaterih primerih varovanja naravnih virov pa celo učinke, nasprotne od produktivnih.

- Navsezadnje morajo ukrepi politike glede pomanjkanja vode in suše za svoje popolno učinkovanje temeljiti na visoko kakovostnem znanju in informacijah v tolikšni meri, kot se pojavljajo izziv in pričakovani trendi. Obstoječi evropski in nacionalni programi za presojo in spremljanje niso ne celostni ne popolni. Zato je zapolnitev vrzeli v znanju in zagotovitev primerljivosti podatkov po Evropi predpogoj. V tem okviru imajo raziskave pomembno vlogo za zagotovitev znanja in podporo oblikovanju politike.

2. OBRAVNAVANJE IZZIVA: USMERITVE POLITIKE K PRIHODNJIM UKREPOM

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi in ustrezna presoja vpliva, opravljena za to poročilo, kažeta, da bi bil integriran pristop, ki temelji na kombinaciji možnosti, najustreznejši pristop k obravnavanju pomanjkanja vode in suše v primerjavi z drugimi možnostmi, ki temeljijo samo na oskrbi z vodo in instrumentih gospodarstva.

Potrebne bodo nadaljnje gospodarske in pravne analize v prihodnjih mesecih za natančno določitev možnosti, izvedljivosti in možnega časovnega obdobja za vsako od predvidenih možnosti. Pred uvedbo kakršnih koli predvidenih ukrepov je treba opraviti presoje vpliva.

2.1. Določitev ustrezne cene vode

Opis problema:

Komisija dejavno spodbuja uporabo tržno zasnovanih instrumentov v okoljskem okviru, kot poudarja nedavno sprejeta Zelena knjiga o tržnih instrumentih[5]. Obstoječi pravni okvir iz Okvirne direktive o vodah omogoča dovolj prostora za obravnavo pomanjkanja vode in suše s temi instrumenti. Kljub natančnim zahtevam Okvirne direktive o vodah (člen 9) države članice do zdaj niso široko uporabljale gospodarskih instrumentov. Politike določanja cen, ki se morda zdijo dobro oblikovane, se lahko izkažejo za popolnoma neučinkovite, če organi večjega dela odvzema vode ne merijo niti ne beležijo. Okvirna direktiva o vodah (člen 11) zahteva sistematični nadzor nad odvzemanjem vode.

Prihodnji ukrepi:

Na nacionalni ravni, do leta 2010:

- Oblikovanje cen vode, ki temelji na dosledni gospodarski presoji rabe vode in vrednosti vode, ob ustreznih pobudah za učinkovito rabo vodnih virov in ustreznem prispevanju različnih rab vode za povračilo stroškov vodnih storitev v skladu z zahtevami Okvirne direktive o vodah. Načelo „uporabnik plača“ mora postati pravilo, ne glede na to, od kod voda prihaja. Kljub temu morajo imeti zasebna gospodinjstva ne glede na njihova razpoložljiva finančna sredstva dostop do ustrezne preskrbe z vodo.

- Večje prizadevanje za obvezne meritvene programe v vseh sektorjih, ki rabijo vodo.

- Na splošno, zagotovitev popolnega izvajanja Okvirne direktive o vodah, da se zagotovi ali ponovno vzpostavi trajnost vodnih virov.

Dobra praksa:

V Franciji morajo biti namakalne naprave opremljene s števci, kadar koli prekoračijo prag odvzema vode. V letih 2000–2003 se je stopnja opreme dvignila s 54 % na 71 %, to je 85 % celotne namakalne površine.

2.2. Učinkovitejša razdelitev vode in finančnih sredstev za vodo

2.2.1. Izboljšanje načrtovanja rabe zemljišč

Opis problema:

Gospodarski razvoj nekaterih porečjih lahko škodljivo učinkuje na razpoložljivost vodnih virov. Posebno pozornost je treba nameniti porečjem, ki so nenehno ogrožene zaradi pomanjkanja vode. Obstoječe politike EU želijo poudariti občutljivost teh porečij. Širok razvoj turističnih središč v občutljivih porečjih ima na primer močan vpliv na lokalne vodne vire. Tudi kmetijstvo močno vpliva zlasti zaradi namakanja. Prekomerno odvzemanje vode ostaja problem tudi zaradi ne povsem izpeljane nevezanosti plačil nekaterih držav članic. Reforme SKP in zlasti podpora razvoju podeželja so že prispevale k izboljšanju stanja. Prihodnje prilagoditve SKP in pregled stanja SKP v letu 2008 nam lahko omogočijo, da proučimo možnosti za boljše vključevanje problema gospodarjenja s količinami vode v ustrezne instrumente SKP. V tem okviru je na primer treba premisliti v kolikšni meri lahko SKP in pregled stanja SKP v letu 2008 spodbujata dokončno izpeljavo nevezanosti plačil in povečano podporo upravljanju voda v okviru programov za razvoj podeželja. Pomembno bo tudi analizirati učinek povečanja rabe biogoriv na razpoložljivost vode. Vso proizvodnjo, vključno z namakalnimi sistemi in proizvodnjo biomase ter vsemi gospodarskimi dejavnostmi, je treba prilagoditi količini vode, ki je na voljo na lokalni ravni. To je ključni pogoj za trajnostno načrtovanje rabe zemljišč v Evropi.

Prihodnji ukrepi

Na evropski ravni:

- Večji poudarek na trajnostnem kmetijstvu v zadnjem desetletju zagotavlja dobro izhodišče za orientacijsko razpravo o nadaljnjem napredku za izboljšanje trajnostnega upravljanja voda. To bo še zlasti pomembno v obdobju do izvajanja načrtov o upravljanju porečij leta 2010.

- Nadaljnja presoja medsebojnih razmerij med razvojem biogoriv in razpoložljivostjo vode.

Na nacionalni ravni:

- Zagotovitev doslednega izvajanja Direktive[6] o strateški okoljski presoji v vseh gospodarskih sektorjih. Države članice morajo še bolj poostriti svoje nacionalne postopke in odločno pogojevati, da se prepreči kakršen koli vpliv na okolje.

- Spodbujanje držav članic pri določitvi porečij, ki se spopadajo z nepravim stresom ali pomanjkanjem vode.

- Določitev ustreznih predpisov za navedena porečja zaradi vzpostavitve trajnostnega ravnovesja. Spodbujati je treba prostovoljne programe, ki imajo lahko ugoden učinek. Če so rezultati v zelo občutljivih regijah nezadostni, je treba sprejeti obvezne ukrepe za varčevanje z vodo in njeno učinkovito rabo. Vsi ukrepi bodo nazadnje del programov Okvirne direktive o vodah.

Dobra praksa:

V okviru Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji je Grčija objavila nacionalni akcijski program, ki predvideva posebne ukrepe za reševanje neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem.

2.2.2. Financiranje učinkovite rabe vode

Opis problema:

Možnosti za učinkovito rabo vode v EU niso povsem raziskane. Številni ukrepi kljub svoji stroškovni učinkovitosti, niso sprejeti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev.

Obravnavanje posledic podnebnih sprememb, zlasti pomanjkanja vode in suše, je ena od prednostnih nalog regionalne politike EU v obdobju 2007–2013. Novi pravni okvir zagotavlja naložbe in infrastrukturo, povezane z upravljanjem voda (shranjevanje, distribucija, obdelava), tehnologije s čisto in učinkovito rabo vode ter ukrepe za preprečevanje tveganja.

Evropski skladi in državne pomoči nudijo številne možnosti za reševanje tega problema, vendar proračuni nedvomno niso zadostni, da bi ustrezno zajeli vse vidike.

Nacionalne prednostne naloge lahko tudi škodljivo vplivajo na spodbujanje dodatne infrastrukture za oskrbo z vodo kot primarne možnosti ter so v nasprotju s hierarhijo možnih rešitev problemov z vodo in nujnostjo podpiranja ukrepov za varčevanje z vodo in njeno učinkovito rabo, ki so na prvem mestu. Še naprej je bistveno zagotavljanje, da se pri dodeljevanju sredstev kot pogoj dovolj upošteva neodvisni in predhodni dokaz o polni uporabi ukrepov za varčevanje z vodo in njeni učinkoviti rabi, učinkovito politiko določanja cen in meritev, najmanjše delovanje omrežja za javno oskrbo z vodo ali povračilo stroškov projektov zadevnih uporabnikov vode. Nacionalni ukrepi podpore morajo prav tako polno spoštovati pravila državne podpore, kadar je to ustrezno.

Prihodnji ukrepi

Na evropski ravni:

- Prečiščenje obstoječih strateških usmeritev Skupnosti za vodne infrastrukture in v okviru politik regionalnega razvoja in razvoja podeželja določitev, ali je potreben nadaljnji napredek okoljskih predpogojev z zvezi z učinkovitim upravljanjem voda, preden se lahko dodeli podpora za kakršno koli dodatno infrastrukturo ali opremo za oskrbo z vodo.

- Raziskava o tem, kako izboljšati sektorske politike in nadalje prispevati k učinkovitemu upravljanju voda, ob uporabi s tem povezanih sredstev za učinkovito pospeševanje oskrbe okoljskih storitev uporabnikov vode.

Na nacionalni ravni:

- Zagotovitev učinkovite uporabe sredstev EU in nacionalnih sredstev za izboljšanje upravljanja povpraševanja po vodi, zlasti preko ukrepov in prilagajanja, trajnostnih praks, boljšega varčevanja z vodo, sistemov spremljanja in prilagojenih orodij za obvladovanje tveganja.

- Oblikovanje fiskalnih pobud za spodbujanje naprav in praks za učinkovito rabo vode, zlasti na področjih s pomanjkanjem vode, ob upoštevanju družbenega okvira in morebitnih regionalnih razlik.

Dobra praksa:

Ciper je sprejel ohranitvene ukrepe na ravni gospodinjstev s spodbujanjem ponovne rabe uporabljene vode (tj. vode, ki ostane po pranju ali pride iz pralnega stroja) za zalivanje vrtov in izplakovanje stranišč, s čimer zmanjšuje porabo vode na prebivalca do 40 %. Leta 2007 državne subvencije krijejo 75 % stroškov sistema.

V Nemčiji petina največjih mest že več kot desetletje podpira zbiranje deževnice za oskrbovanje 15 % zgradb do leta 2010.

2.3. Izboljšanje obvladovanja tveganja suše

2.3.1. Razvoj načrtov obvladovanja tveganja suše

Opis problema:

Po vedno hujših sušah v zadnjih letih so nekatere države opustile krizno upravljanje in prešle na obvladovanje tveganja suše. S tem povezani ukrepi pogosto povzročijo oblikovanje celovitih načrtov o obvladovanju tveganja suše s kartiranjem vodnih območij, ki so nenehno ogrožena, ravnmi opozarjanja, sistemi za opozarjanje, itd. Okvirna direktiva o vodah ima vso prožnost, ki je potrebna za razvoj posebnih načrtov o obvladovanju tveganja suše v ustreznih porečjih.

Prihodnji ukrepi:

Na evropski ravni:

Pospeševanje izmenjave informacij in najboljših praks za obvladovanje tveganja suše. Metodologije za določevanje pragov suše in kartiranje suše. Priprava priporočil do leta 2008.

Na nacionalni ravni:

- Do leta 2009 razvoj posebnih načrtov o obvladovanju tveganja suše kot dopolnilo načrtom o upravljanju porečij Okvire direktive o vodah, kadar je to potrebno, v skladu z določbami člena 13(5) Okvirne direktive o vodah.

Dobra praksa:

Španija in Nizozemska že izvajata nacionalne načrte za obvladovanje tveganja suše.

Mreža evropskih strokovnjakov pri izvajanju skupne strategije Okvirne direktive o vodah dejavno razvija načrte obvladovanja tveganja suše. Prva delavnica je bila na pobudo Španije junija 2007.

2.3.2. Razvoj sistema za opazovanje in sistema zgodnjega opozarjanja na sušo

Opis problema:

Komisija trenutno razvija Evropski observatorij za sušo, ki bo izboljšal spoznanja o tem vprašanju. Učinkoviti sistemi za opozarjanje so tudi pomemben dejavnik pri upravljanju tveganja. Zato bo temu sledil tudi sistem zgodnjega opozarjanja, primeren za izboljšanje pripravljenosti ustreznih organov ob suši. Sistem bo vključeval ustrezne podatke in rezultate raziskav, spremljanje suše, odkrivanje in napovedovanje po različnih ravneh, lokalne in regionalne dejavnosti za skupni pregled nad celino na ravni EU ter omogočil ovrednotenje prihodnjih dogodkov.

Prihodnji koraki:

Na evropski in nacionalni ravni:

- Razvoj prototipov in določitev izvedbenih postopkov za ustanovitev Evropskega observatorija za sušo in sistema zgodnjega opozarjanja do leta 2012.

Dobra praksa:

V okviru Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji je Slovenija gostiteljica Centra za obvladovanje suše za jugovzhodno Evropo, ki se ukvarja s pripravljenostjo na sušo, spremljanjem, napovedovanjem in obvladovanjem.

V okviru petega okvirnega programa je bil predlagan Evropski center za sušo. To je virtualni center znanja, ki spodbuja sodelovanje in krepi zmogljivost med znanstveniki in skupnostjo porabnikov ter s tem povečuje pripravljenost in odpornost družbe v primeru suše.

2.3.3. Nadaljnje zagotavljanje optimalne uporabe solidarnostnega sklada EU in evropskega mehanizma za civilno zaščito

Opis problema:

Do zdaj države članice, ki jih je prizadela huda suša, niso nikoli zaprosile za pomoč na podlagi Solidarnostnega sklada Evropske unije (SSEU). Niti niso prosile za pomoč civilne zaščite zaradi nujno oskrbo z vodo.

Prihodnji ukrepi:

Na evropski ravni:

- Ponovna potrditev pripravljenosti Komisije za popolno proučitev kakršne koli prošnje za pomoč Solidarnostnega sklada Evropske unije , ki jo izrazi država članica, ki jo je resno prizadela suša, ob pogoju, da prošnja ni neposredna posledica neučinkovitega upravljanja voda in da so vzpostavljeni ustrezni načrti o obvladovanju tveganja suše.

- Proučitev v okviru predpisov SSEU o tem, ali je treba dodatno določiti merila in upravičene ukrepe, da se omogoči boljši odziv Solidarnostnega sklada na pojave suše.

- Mehanizem za civilno zaščito bo proučil vse možnosti za vključitev vprašanj suše v prihodnje letne delovne programe. Eden od ciljev bo določitev vseh možnosti pomoči v primerih hude suše s posledicami, kot so gozdni požari, ter najboljša uporaba in dopolnitev omejenih razpoložljivih virov.

- Strokovna skupina civilne zaščite za sisteme zgodnjega opozarjanja bo morala razviti pristop za doseganje najboljše uporabe sistemov zgodnjega opozarjanja na sušo na evropski in nacionalni ravni ter čim bolje predvideti pripravljalne ukrepe civilne zaščite.

2.4. Premislek o dodatni infrastrukturi za oskrbo z vodo

Opis problema:

V regijah, kjer so izvedeni vsi preventivni ukrepi v skladu s hierarhijo možnih rešitev problemov z vodo (od varčevanja z vodo do politike določanja cen in drugih možnih rešitev) in ob upoštevanju vidika stroškov in koristi, ter v regijah, kjer povpraševanje še vedno presega razpoložljivost vode, se lahko v določenih razmerah določi dodatna infrastruktura za oskrbo z vodo, kot morebitni drug način za blažitev posledic hude suše.

Obstaja več možnih načinov za razvoj dodatne vodne infrastrukture, kot so shranjevanje površinskih ali podzemnih voda, prenos vode ali raba drugih možnih virov.

Gradnja novih jezov za oskrbo z vodo in prenosov vode, za katere velja zakonodaja EU. Motnje ali preusmeritve vodotokov neizogibno spremenijo status voda, zato za njih veljajo posebna in stroga merila. Poleg tega večji projekti vedno izzovejo družbene in politične konflikte med izvornimi in prejemnimi porečji, kar zbuja dvom o njihovi trajnosti.

Vedno pogosteje se o drugih možnostih, kot sta razsoljevanje ali ponovna raba odpadne vode, razmišlja kot o morebitnih rešitvah v Evropi. Vsako dokončno mnenje Komisije o teh možnostih bo moralo temeljiti na nadaljnjih presojah tveganja in vpliva ob upoštevanju posebnih biogeografskih razmer držav članic in regij.

Prihodnji ukrepi:

Na evropski ravni:

- Do leta 2008 bo Komisija pripravila presojo o drugih možnostih.

Na nacionalni ravni:

- Zagotovitev, da se v okoljski presoji v celoti upoštevajo vsi negativni učinki v zvezi s kakršno koli dodatno infrastrukturo za oskrbo z vodo, kot so jezovi ali obrati za razsoljevanje. Da se izognemo nezdružljivosti, je treba v celoti upoštevati možne pričakovane spremembe zaradi podnebnih sprememb in cilje, ki jih je treba doseči z energetsko politiko za Evropo.

Dobra praksa:

Trenutno potekajo raziskovalni projekti kot sta MEDINA[7] in MEDESOL[8] (šesti okvirni program za raziskave) za zmanjšanje obsega slanice ali zmanjšanje porabe energije pri razsoljevanju.

2.5. Spodbujanje tehnologij in praks z učinkovito rabo vode

Opis problema:

Vsi gospodarski sektorji morajo še naprej razvijati tehnologije in prakse z učinkovito rabo vode. Učinkovitost rabe vode se lahko bistveno izboljša po vsej EU. V nekaterih regijah bi se lahko prihranilo do 30 % vode, porabljene v zgradbah[9]. V nekaterih mestih lahko puščanje vode v omrežjih za javno oskrbo z vodo presega 50 %. Podobna izguba vode se beleži pri namakalnih sistemih. Nujen instrument poleg izboljševanja tehnologij je tudi upravljanje voda v vseh sektorjih, kjer se rabijo velike količine vode (npr. kmetijstvo, predelava ali turizem).

Prihodnji ukrepi:

Na evropski ravni:

- Proučitev vzpostavitve standardov za naprave, ki porabljajo vodo, kot so namakalni sistemi, in drugo kmetijsko opremo, ki porablja energijo.

- Proučitev vzpostavitve zakonodaje, ki bi zajela proizvode, ki ne porabljajo energije, vključno z napravami, ki porabljajo vodo (pipe, pipe za tuš, stranišča).

- Vključitev meril za učinkovito rabo vode v standarde učinkovitosti zgradbe zaradi uskladitve ocen življenjskega kroga in okoljskih izjav o izdelkih.

- Proučitev priprave nove direktive, podobne Direktivi o energetski učinkovitosti stavb[10], za učinkovitost rabe vode v zgradbah. Ta bi lahko zajela pipe, tuše, kopalnice in stranišča, zbiranje deževnice ter ponovno rabo uporabljene vode.

- Proučitev sprejetja kazalca učinkovitosti rabe vode v spremembi Uredbe EMAS, ki jo bo predložila Komisija. Prizadevanje za morebitno postopno certificiranje vseh zgradb evropskih institucij v prihodnjih letih.

- Spodbujanje okrepljenih raziskav o prilagajanju gospodarskih dejavnosti na pomanjkanje vode in sušo, učinkovite rabe vode in orodij za odločanje.

Na nacionalni ravni:

- Spodbujanje sprejetja zavezujoče učinkovitosti za nove stavbe ter za javna in zasebna omrežja s sistemom denarnih kazni za čezmerna puščanja.

Na evropski in nacionalni ravni:

- Sklenitev prostovoljnih sporazumov z vsemi gospodarskimi sektorji, ki rabijo vodo (gradbeniki, upravitelji zgradb, proizvajalci, strokovni delavci v turizmu, kmetje, lokalni organi) za razvoj proizvodov, zgradb, omrežij in praks, ki bodo prijaznejši vodnim virom.

Dobra praksa:

V Španiji v več mestih potekajo proaktivni programi za varčevanje z vodo, ki že prinašajo pomembne rezultate. Leta 1997 je bil v Zaragozi vzpostavljen celovit program na podlagi posodobljenih vodnih naprav in opreme, ki je uvedel meritve in povečal ozaveščenost javnosti. Z izvajanjem programa se je letno privarčevalo 1,2 milijarde litra vode, in tako dosegla najmanjšo dnevno porabo vode na prebivalca v Španiji (96 l/na osebo/na dan).

2.6. Spodbujanje oblikovanja kulture varčevanja z vodo v Evropi

Opis problema:

Oblikovanje odgovorne kulture varčevanja z vodo in njene učinkovite rabe zahteva dejavno politiko za dvig ozaveščenosti javnosti, v katero se morajo vključiti vsi akterji v vodnem sektorju. Prednostna področja za to dejavnost so informacije, izobraževanje in usposabljanje.

Potrošniki zahtevajo vedno več informacij o porabi vode na vseh stopnjah industrijskega in agroživilskega postopka. Označevanje je učinkovit način, da se javnosti zagotovijo ciljne informacije o učinkoviti rabi vode in trajnostnem upravljanju voda. Treba je spodbujati trženje „vodi prijaznih“ proizvodov, kar je še učinkovitejše sredstvo.

V skladu z družbeno odgovornostjo podjetij je treba gospodarske subjekte, vključene v programe kakovosti in certificiranja, spodbujati pri uveljavljanju njihovih proizvodov, ki temeljijo na dokazani učinkoviti rabi vode.

Prihodnji ukrepi:

Na evropski ravni:

- Skupaj z evropsko zvezo podjetij za družbeno odgovornost podjetij proučitev možnosti pobude za zvezo za učinkovito rabo vode.

- Spodbujanje vključitve pravil o upravljanju voda v sedanje in prihodnje programe kakovosti in certificiranja.

- Proučitev možnosti razširitve obstoječih programov označevanja v EU, kadar je to primerno, za pospeševanje naprav za učinkovito rabo vode in vodi prijaznih proizvodov.

Na nacionalni ravni:

- Nadaljnji razvoj izobraževalnih programov, svetovalnih storitev, izmenjave najboljših praks ter obsežnih obveščevalnih kampanj, usmerjenih na vprašanja razpoložljivosti vodnih virov.

Dobra praksa:

Poleti 2006 je Francija organizirala nacionalno kampanjo z naslovom „Bo za vse dovolj vode?“. Kampanja je s televizijskimi in radijskimi reklamami spodbujala prizadevanja posameznikov za varčevanje z vodo. Javnosti so se zdela sporočila zelo prepričljiva. 88 % jih je izjavilo, da so si prizadevali varčevati z vodo.

2.7. Izboljšanje znanja in zbiranje podatkov

2.7.1. Informacijski sistem o pomanjkanju vode in suši v Evropi

Opis problema:

Zanesljive informacije o obsegu in vplivih pomanjkanja vode in suše so nepogrešljive pri odločanju na vseh ravneh. Skupne opredelitve so nujne za zagotovitev usklajenih podatkov na ravni EU. Nedavno objavljen Evropski informacijski sistem za vode (WISE)[11] zagotavlja idealno izhodišče za vključevanje in širjenje informacij.

Prihodnji ukrepi:

- Predstavitev letne evropske presoje, ki temelji na dogovorjenih kazalcih in podatkih, ki jih Komisiji in Evropski agenciji za okolje letno zagotovijo države članice in zainteresirane strani.

- Polno izkoriščanje storitev globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES) za pridobivanje podatkov iz vesolja in kot orodja za spremljanje za podporo vodnih politik, načrtovanja rabe zemljišč in izboljšanje delovanja za namakalne sisteme.

2.7.2. Raziskave in možnosti tehnološkega razvoja

Opis problema:

Podpora, usklajevanje in širjenje razvojnih prizadevanj med EU in državami članicami bodo vzpostavili tesno povezavo med raziskovalnimi potrebami in ponudbo, ki je na voljo družbi, zlasti strokovnim delavcem in oblikovalcem politike. Treba je uskladiti LIFE+ in čezmejne programe v okviru evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta (ENPI) o upravljanju pomanjkanja vode in suše. S tega vidika je treba poiskati sinergijo med politiko in raziskavami.

Prihodnji ukrepi:

- Razširitev in olajšanje uporabe in izkoriščanja rezultatov raziskav o vprašanjih pomanjkanja vode in suše.

- Raziskovanje, izboljšanje in spodbujanje raziskovalnih in tehnoloških dejavnosti na tem področju, vključno z mrežnim povezovanjem, v okviru možnosti, ki jih lahko prinese sedmi okvirni program Skupnosti za raziskave. Rezultati teh raziskav se lahko začnejo uporabljati in vključevati v politiko do leta 2009.

3. SKLEPI:

Izzive pomanjkanja vode in suše je treba obravnavati kot bistveno okoljsko vprašanje in tudi kot predpogoj za trajnostno gospodarsko rast v Evropi. Medtem ko si EU prizadeva za ponovno oživitev in okrepitev svojega gospodarstva ter pri tem ohraniti vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam, ima lahko učinkovita strategija za učinkovito rabo vode velik pomen.

To sporočilo vsebuje prvi sklop možnosti politike za začetek širše razprave o prilagoditvi na pomanjkanje vode in suše, pojavih, ki se lahko zaradi podnebnih sprememb zaostrita. Možnosti, ki so predlagane v sporočilu, lahko že kratkoročno obrodijo sadove. Zato je Komisija prepričana, da si je treba prizadevati za hitro uvedbo teh ukrepov na ravni EU. V tem smislu je pomembno razmisliti o vlogi, ki jo lahko imajo najnovejši rezultati raziskav pri oblikovanju politike. Komisija bo ponovno pregledala doseženi napredek pri doseganju zastavljenih ciljev in o njem poročala Svetu in Evropskemu parlamentu. Poročilo bo predstavljeno na forumu zainteresiranih strani leta 2008.

V okviru razprav o tem sporočilu na Svetu ministrov, ki se bo začel z neformalnim Svetom za okolje 1. septembra 2007, in v Evropskem parlamentu ter rezultatov zgoraj navedenega poročila, bo Komisija razmislila o nadaljnjih pobudah in ukrepih v prihodnjih letih.

[1] http://ec.europa.eu/environment/water/pdf/1st_report.pdf

2 Četrto ocenjevalno poročilo (PPC WGII), 6. april 2007.

[2] Direktiva 2000/60/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike.

[3] Ecologic, poročilo o varčevanju z vodo v EU (Report on EU water saving potential), junij 2007.

[4] Zelena knjiga o tržnih instrumentih za namene okoljske politike in z njo povezanih politik COM(2007) 140.

[5] Direktiva 2001/42/ES, (UL L 197, 21.7.2001, str. 30).

[6] MEDINA: „Membrane based desalination“ (razsoljevanje skozi membrano): celostni pristop.

[7] MEDESOL: „Seawater desalination by innovative solar-powered membrane distillation system“ (razsoljevanje morske vode z inovativnim sistemom destilacije skozi membrano, ki deluje na sončno energijo).

[8] Ecologic, junij 2007.

[9] Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb.

[10] http://water.europa.eu