52007DC0385

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 6.7.2007

COM(2007) 385 konč.

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o izvajanju, delovanju in učinkovitosti domene „.eu“ najvišje ravni

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

Poročilo o izvajanju, delovanju in učinkovitosti domene „.eu“ najvišje ravni (Besedilo velja za EGP)

1. OZADJE – POTREBA PO „.EU“

Sistem internetnih domenskih imen (DNS) je sestavljen iz niza hierarhično organiziranih imenikov, ki zagotavljajo informacije o imenih in naslovih različnih internetnih virov (spletnih strani, poštnih strežnikov, imenskih strežnikov itn.), ki so javno dostopni na internetu. Domensko ime zagotavlja uporabniku prijazno oznako, ki jo lahko sistem domen potem spremeni v internetni naslov (številčno oznako), da omogoči komunikacijo s pridruženim virom. Domena najvišje ravni (v nadaljevanju TLD Top Level Domain) je tisti del domenskega imena (znan kot register), ki identificira organizacijo, ki upravlja določeno družino domenskih imen. Na internetu sta dve vrsti domen najvišje ravni: bodisi dvočrkovna koda države ISO 3166 za domeno najvišje ravni z državno kodo (ccTLD), kot na primer „.uk“, „.fr“ ali „.jp“ bodisi generična okrajšava ali ime, kot na primer „com“, „net“ ali „museum“.

TLD „.eu“ je pred kratkim uvedena domena z državno kodo za Evropsko unijo, s katero naj bi javne in zasebne organizacije ter podjetja državljanov v Evropi dobili posebno kibernetsko identiteto in verodostojno okolje, ki poudarja njihovo evropsko identiteto na internetu in olajšuje vključitev v gospodarske dejavnosti tega hitro razvijajočega se virtualnega tržnega prostora. Da bi dosegla zaupanja vredno okolje, se je EU odločila, da bodo veljala za domenska imena „.eu“ splošna pravila javne politike, ki zagotavljajo ustrezno uporabo, pravičen dostop in pošteno obravnavo registrantov. Kot vseevropska TLD „.eu“ zagotavlja tudi dodatno in dopolnilno možnost domenskega imena nacionalnih domen najvišje ravni kod držav članic in generičnih domen najvišje ravni (gTLDs), od katerih večina deluje povsem ali delno zunaj pravne pristojnosti EU.

TLD „.eu“ zato ponuja edinstveno in dragoceno možnost za registrante domenskih imen v EU s tem, ko ponuja internetnim uporabnikom in zlasti trgom elektronskega poslovanja dodatno razsežnost k obstoječim možnostim internetnih domenskih imen. Prizadeva si, da bi zadovoljila potrebe državljanov EU po kibernetskem prostoru, v katerem so njihove pravice potrošnikov in posameznikov zavarovane z evropskimi pravili, standardi in pravno zaščito z razširjanjem prednosti notranjega trga na ravni interneta.

To sporočilo ugotavlja stanje priprav, ki so bile potrebne za oblikovanje TLD „.eu“ in obvešča Evropski parlament in Svet o izvajanju, učinkovitosti in delovanju TLD „.eu“, kakor je predvideno v členu 8 Uredbe (ES) št. 733/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. aprila 2002 o izvajanju domene .eu najvišje ravni[1].

2. IZVAJANJE

2.1. Model „.eu“

Model „.eu“ temelji na neodvisnosti registra pri dnevnem upravljanju dejavnosti, trženju domenskih imen prek pooblaščenih komercialnih agencij („registratorjev“) in pravicah končnega uporabnika za zaščito njegovih domenskih imen pred možnimi zlorabami tretjih strank.

Prvi element te enačbe je register. Komisija je v svojem delovnem dokumentu leta 2000[2] predlagala več možnosti za izbiro Registra „.eu“, in sicer: namensko nepridobitno zasebno zvezo, ki bi se ustanovila znotraj EU, povsem zaseben komercialni subjekt, obstoječo javno ali zasebno organizacijo na nacionalni ali evropski ravni in nazadnje, dodelitev funkcij Registra pristojnemu oddelku obstoječe javne uprave.

Med pogovori o ustreznem modelu za TLD „.eu“ je postalo jasno, da ni primerno, da bi institucije Skupnosti presegle vlogo splošne politike. Splošno mnenje je bilo, da bi bilo najbolje postaviti specializirano posebno pravno osebo, ki bi neposredno izvajala in upravljala sistem TLD in se ukvarjala tudi z dnevnimi stiki z uporabniki. Zato sta se Svet in Parlament odločila, da bosta upravljanje TLD „.eu“ zaupala nepridobitnemu neodvisnemu Registru.

Ta odločitev je ponovitev pristopa, ki je bil sprejet pri več uspešnih domenah najvišje ravni z državno kodo po svetu, ne le v Evropi. Registrator podpiše s Skupnostjo pogodbo, ki ji omogoča splošno nadzorno vlogo. Vendar Komisija ni pristojna za sprejem odločitev o posebnih domenskih imenih ali o dnevnem poslovanju Registra in tudi ni pritožbeni organ glede odločitev, ki jih sprejme Register. Ta jasna delitev dolžnosti[3] omogoča Registru, da sprejema avtonomne odločitve o registraciji domenskih imen in upošteva načela o nevmešavanju, samoupravljanju in samourejanju v skladu z Uredbo 733/2002[4].

Ločitev pristojnosti se ne neha z neodvisnostjo Registra od Komisije. Zaradi zagotovitve nevtralnosti Registra do domenskih imen, s katerimi se ukvarja, model „.eu“ prepoveduje Registru, da bi sam deloval kot registrator[5]. Ta pristop pospešuje konkurenčnost na trgu domenskih imen, kjer se bodo registratorji usmerjali k razširitvi svoje ponudbe, da bi pokrili različne potrebe končnih uporabnikov in hkrati zagotovili konkurenčne cene.

Zadnji element, ki dopolnjuje model „.eu“, je registrant. Končni uporabnik je odgovoren za preverjanje ponudbe skupnosti registratorjev in izbiro tistega, ki najbolje ustreza njegovim potrebam. V začetni fazi registracijskega obdobja je bil končni uporabnik poleg tega odgovoren tudi za predložitev popolnega in točnega zahtevka za zagotovitev uspeha in po potrebi za obrambo veljavnosti. V tem pogledu je treba opozoriti, da model „.eu“ temelji na vestnosti končnih uporabnikov, brani njihove pravice in sproži mehanizme za zaščito, kadar pride do zlorabe.

2.2. Pravni okvir

Pravni okvir, ki ga je zakonodajalec Skupnosti določil za vzpostavitev in izvajanje TLD „.eu“ temelji na dveh pravnih instrumentih, Uredbi (ES) št. 733/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. aprila 2002 o izvajanju domene .eu najvišje ravni, v nadaljevanju Okvirna uredba , in Uredbi Komisije (ES) št. 874/2004 z dne 28. aprila 2004 o pravilih javnega reda v zvezi z izvajanjem in funkcijami domene .eu najvišje ravni ter načelih, ki urejajo registracijo[6], v nadaljevanju Pravila javnega reda ali PPR. Ta instrumenta sta dopolnjena s številnimi sklepi Komisije o izbiri in imenovanju Registra. Seznam vseh pravnih besedil, ki tvorijo podlago za oblikovanje TLD „.eu“, je mogoče najti na spletni strani Evropske komisije[7]. Nazadnje je Register oblikoval številna upravna pravila, ki urejajo njegovo dnevno poslovanje pri registraciji domenskih imen.

Nadaljnje informacije o različnih instrumentih, ki tvorijo del zakonodajnega okvira in o postopkih za njihovo sprejetje, so na voljo na naslovu: http://ec.europa.eu/information_society/policy/doteu/index_en.htm.

3. DELOVANJE

3.1. Register

Na podlagi pooblastila Komisije s strani Evropskega parlamenta in Sveta z Okvirno uredbo[8], je objavila razpis za prijavo interesa za zbiranje vlog za organizacije, ki želijo biti izbrane za Register[9]. Po primerjalnem ocenjevanju prijav je Komisija za Register TLD „.eu“[10] imenovala Evropski register za internetne domene (EURID). Kot je predvideno v Okvirni uredbi, je Komisija 12. oktobra 2004 podpisala z EURid pogodbo o koncesiji za storitve[11].

EURid je nepridobitna organizacija, ki so jo aprila 2003 ustanovile organizacije, ki upravljajo nacionalne domene najvišje ravni za Belgijo, Italijo in Švedsko. Pozneje sta se k EURid kot članici pridružili tudi organizaciji, ki upravljata nacionalne domene najvišje ravni za Češko in Slovenijo. EURid ima sedež v Diegemu (Belgija).

Po podpisu pogodbe med Komisijo in EURid za upravljanje TLD „.eu“ je Komisija pooblastila EURid za pogajanja z Internetno korporacijo za dodeljevanje imen in številk (ICANN) o sporazumu za prenos TLD „.eu“[12]. ICANN je s tem priznal EURid kot organ, ki ga je Evropska unija imenovala, da vodi TLD „.eu“ vsaj do leta 2009. Po podpisu tega sporazuma je bil marca 2005 „.eu“ postavljen v korensko cono sistema internetnih domenskih imen (DNS), kar formalno gledano pomeni, da obstaja od tedaj.

3.2. Ukrepi za zaščito končnih uporabnikov

Za poslovanje DNS kot celote je značilno veliko pravdnih postopkov, sporov in „ostrih“ komercialnih praks. Posledica številnih registrantov po vsem svetu in vrednosti trga domenskih imen je živahno konkurenčno vedenje med registratorji in zlasti preprodajalci. Nobeno presenečenje torej ni, da se nekateri registranti vedejo neprimerno, da bi ustvarili dobiček na tem privlačnem trgu.

Ključni problem je zagotoviti, da se takšne zlorabe registracij in s tem povezane prakse registratorjev učinkovito prepoznajo in ustrezno obravnavajo. Osnutek pravnega okvira za „.eu“ je bil pripravljen s tem namenom.

Da bi kar najbolj zmanjšal tveganje špekulativnih pridobitev internetnih naslovov ali t.i. skvoterstvo[13] („cybersquatting“) v okviru „.eu“, je evropski zakonodajalec razvil orodja, ki končnim uporabnikom omogočajo, da ohranijo svoje pravice. V ta namen so bila oblikovana tri orodja: rezervacija imen, obdobje registracije po fazah in nadomestni postopek za reševanje sporov (ADR).

3.2.1. Imena, ki so rezervirana ali izločena iz registracije

Najosnovnejše pravilo za zaščito imena pred skvoterstvom je očitno to, da ga ni mogoče registrirati kot domensko ime ali da je rezervirano za registracijo s strani legitimnega imetnika. Okvirna uredba je določila postopek za oblikovanje seznama imen, ki se na zahtevo držav članic ne smejo registrirati (člen 5.2a) ali se registrirajo le kot domena na drugi ravni (člen 5.2b). Člen 5 Okvirne uredbe pomeni tudi podlago za Komisijo, da predvidi rezervacijo domenskih imen, ki jih lahko uporabljajo države članice ali institucije in organi Skupnosti (člena 8 in 9 Pravil javnega reda).

Nadaljnje informacije o postopku za izločitev ali rezervacijo teh imen je mogoče najti na spletni strani Komisije o TLD „.eu“ http://ec.europa.eu/information_society/policy/doteu/index_en.htm. Popoln seznam imen, ki so izločena ali rezervirana na podlagi TLD „.eu“, je dostopen na spletni strani Registra „.eu“[14].

3.2.2. Sončni vzhod

V skladu s pooblastilom s strani Evropskega parlamenta in Sveta v Okvirni uredbi morajo Pravila javnega reda zagotoviti, da bodo imeli imetniki prednostnih pravic, ki jih priznava ali vzpostavlja nacionalna zakonodaja in/ali zakonodaja Skupnosti, in javni organi, koristi od določenega časovnega obdobja („obdobja sončnega vzhoda“), v katerem bo registracija njihovih domenskih imen rezervirana izključno za te imetnike prednostnih pravic, ki jih priznava ali vzpostavlja nacionalna zakonodaja in/ali zakonodaja Skupnosti, in za te javne organe[15].

To pooblastilo je izvedeno v poglavju IV (členi 10 do 14) Pravil javnega reda, ki postavljajo nekaj osnovnih smernic o tem, kako obravnavati obdobje začetne faze registracije. Ta pravila je Register dodatno razvil kot „pravila sončnega vzhoda“. Register je vložil znatna prizadevanja v to, da bi čimbolj poenostavil postopke sončnega vzhoda in pri tem upošteval, da se obdobje sončnega vzhoda nanaša na prednostne pravice, ki jih vzpostavlja zakonodaja držav članic. Posebno pozornost je bilo treba posvetiti različnim pravnim sistemom in različnim sredstvom, ki so potrebna za dokazovanje obstoja in veljavnosti teh pravic. To je nujno vplivalo na zapletenost postopka prijave. Medtem ko je priprava dokumentarnih dokazil, ki so potrebna za dokazovanje obstoja registriranih znamk, preprosta, pa je lahko dokazovanje obstoja neregistrirane pravice ali v nekaterih upravah imena družbe mnogo bolj zapleteno. V takih primerih je izbira pristojnega registratorja, ki olajša pripravo zahtevka, pogosto temeljna za uspešnost zahtevka.

Obdobje sončnega vzhoda je bilo sestavljeno iz dveh faz, vsaka je trajala dva meseca. V fazi I se je lahko za domenska imena javnih organov, imena ozemelj, ki jih urejajo javni organi, in ime registrirane skupnosti ali nacionalne znamke, prijavil samo javni organ in imetnik/lastnik licence blagovne znamke. V fazi II se je bilo poleg tega mogoče prijaviti za domenska imena, ki temeljijo na drugih pravicah, ki so zavarovane po nacionalni zakonodaji, kot so imena družb, podjetniški identifikatorji, posebni naslovi zaščitenih literarnih in umetniških del, neregistrirane blagovne znamke ali trgovska imena.

Da bi preprečili zlorabo v fazi sončnega vzhoda, mora biti vse zahtevke za prednostne pravice mogoče preveriti z dokumentarnimi dokazili, ki dokazujejo pravico po zakonu, na podlagi katerega obstajajo[16]. Potrjevanje pravic je opravil validacijski agent, ki ga je imenoval Register (to je bil PriceWaterhouseCoopers). Treba je omeniti, da pravni okvir, vzpostavljen za TLD „.eu“ ne odstopa od obstoječe zakonodaje in tako mora validacijski agent sprejeti kot veljaven vsak zahtevek, ki temelji na veljavni blagovni znamki ali drugi vrsti prednostne pravice, ki jo je dodelila država članica.

Zahtevki za isto ime se ocenjujejo na podlagi „prvi prispe, prvi dobi“. V primeru spornih odločitev Registra o registraciji domenskega imena so se imeli vlagatelji možnost zateči na redna sodišča ali v sistem zunajsodne poravnave sporov, imenovan ADR (glej spodaj).

Postopek potrjevanja, ki so ga morali izpeljati kvalificirani strokovnjaki, je zahteval, da je bila pristojbina za registracijo domenskega imena v obdobju sončnega vzhoda višja kot v času normalnega poslovanja Registra. Odvisno od zapletenosti potrjevanja prednostne pravice, na kateri je temeljil zahtevek, je bila cena od 35 EUR za zahtevke, ki so jih vložili javni organi, do 45 EUR za zahtevke, ki so temeljili na registriranih blagovnih znamkah, in 85 EUR za zahtevke, ki so temeljili na drugih pravicah. Registratorji so k tej pristojbini dodali svojo stopnjo dobička. Cena, ki jo je plačal končni uporabnik, je navadno odražala raven in kakovost storitev, ki jo je ponudil registrator.

3.2.3. Politika zunajsodne poravnave sporov

Pravni okvir za TLD „.eu“ predvideva nadomestni postopek za reševanje sporov (ADR) o domenskih imenih na podlagi TLD „.eu“. Ta sistem zagotavlja postopkovna jamstva za zadevne stranke in se uporablja brez poseganja v kateri koli sodni postopek, ki ga je morda katera zainteresirana stranka začela proti imetniku domenskega imena, ali odločitev Registra.

Po izbirnem postopku[17] je Register dne 12. aprila 2005 imenoval arbitražno sodišče pri Gospodarski zbornici Češke in Kmetijski zbornici Češke („češko arbitražno sodišče“), za zagotavljanje ADR za spore o domenskih imenih „.eu“.

Avgusta 2005 je češko arbitražno sodišče, ki mu je pomagala pripravljalna ekipa strokovnjakov za IP in IT iz Evrope, začelo javno posvetovanje o zbirki praktičnih pravil, ki izpopolnjujejo smernice, postavljene s Pravili javnega reda za sistem ADR. Novembra 2005 je češko arbitražno sodišče na svoji spletni strani[18] objavilo končno zbirko pravil, ki vzpostavljajo upravne postopke za vlaganje in upravljanje pritožb po ADR.

Spori o „.eu“ se lahko v okviru sistema ADR sprožijo zaradi nepoštenosti ali neprimernih registracij s strani tretjih strank ali proti odločitvam, ki jih sprejme Register[19]. Raven pristojbin za postopke ADR temelji na načelu kritja stroškov. Pristojbine ADR (ki se začnejo pri 1.850 EUR) so ugodne v primerjavi s tistimi, ki jih zaračunavajo podobni arbitražni organi. Glede na dobre rezultate v prvem letu poslovanja je češko arbitražno sodišče s 1. januarjem 2007 znižalo svoje pristojbine za 7 %. Na pristojbine ADR je še dodaten 10 % popust za stranke, ki uporabljajo napreden e-podpis za postopke ADR.

4. UčINKOVITOST

Učinkovitost sistema TLD „.eu“ je mogoče meriti na podlagi dveh kazalnikov: števila zaprošenih domenskih imen in učinkovitosti Registra pri obvladovanju dnevnega delovanja registracijskega sistema.

4.1. Število zaprošenih/registriranih domenskih imen

Leto po uvedbi je registriranih približno 2,4 milijona imen „.eu“ na podlagi TLD „.eu“, s čimer je „.eu“ tretje najbolj priljubljeno domensko ime najvišje ravni z državno kodo v Evropi in sedma najbolj priljubljena TLD na svetu do danes. V Evropski uniji „.eu“ presegata le nacionalni domeni najvišje ravni (ccTLD) za Nemčijo in Združeno kraljestvo, globalno pa imajo več registracij le .com, .net, .org in .info. Poleg tega se zdaj, ko je začetni val registracij mimo, povečuje trend, da se domene .eu, potem ko so registrirane, tudi uporabljajo, v nasprotju z zgolj registriranjem kot previdnostnim ukrepom.

Zadnje številke z razčlenitvijo po državah so na voljo na: http://status.eurid.eu/

V obdobju sončnega vzhoda je bilo vloženih 346 218 zahtevkov za 245 221 domenskih imen. Razliko med številom zahtevkov in številom zaprošenih domenskih imen pojasnjuje dejstvo, da se je za nekatera domenska imena prijavil več kot en vlagatelj.

Povprečna mesečna stopnja rasti za registracijo domenskih imen med majem in decembrom 2006 je bila 4,7 %, kar je med najvišjimi v panogi. Narašča tudi dejanska vsakdanja uporaba „.eu“. Število poizvedb DNS, se pravi, kako pogosto kdo pogleda spletno stran „.eu“ ali pošlje e-pošto na elektronski poštni naslov „.eu“, se je za Register v pol leta, od konca junija do konca decembra 2006, povečalo petkrat.

Poleg tega je januarja 2007 več kot 78 % vseh domenskih imen „.eu“ vodilo do delujočih spletnih strani ali elektronskih poštnih strežnikov. Od delujočih spletnih strani je imela le ena petina korak s klikom, kar pomeni, da so samodejno preusmerile obiskovalca na drugo stran ali URL; te številke pa kažejo, da se domenska imena „.eu“ aktivno uporabljajo. Poleg tega je nedavna raziskava, ki jo je izvedel Register, pokazala, da 79 % internetnih uporabnikov v Evropi pozna pojem domen najvišje ravni in domenskih imen in da 63 % ve za obstoj „.eu“. 45 % internetnih uporabnikov ve, da lahko kot rezidenti EU registrirajo „.eu“ in 11 % jih razmišlja o možnosti, da bi registrirali domensko ime v okviru te TLD.

Zahvaljujoč velikemu interesu za „.eu“ in velikemu številu registracij je Register uspel zmanjšati pristojbine, povezane s posedovanjem domenskega imena „.eu“. S 1. januarjem 2007 je bila cena za registracijo domenskega imena in letno obnovitev pristojbine z 10 EUR znižana na 5 EUR. Ob upoštevanju nepridobitnega značaja Registra „.eu“ je v prihodnje mogoče pričakovati nadaljnja znižanja. Upoštevajte, da se ta pristojbina zaračuna akreditiranim registratorjem „.eu“, ki potem določajo cene za svoje stranke. Številni registratorji prodajajo svoje storitve v paketu, tako da vključujejo na primer paket spletnega gostovanja in elektronske pošte. Danes se cena za domensko ime v okviru „.eu“ začne pri približno 15 EUR, tako da se ujema s cenami, ki se navadno zaračunavajo za druga domenska imena v okviru .com, .net, .co.uk, .de itn.

Gledano v celoti se lahko zaključi, da je bila uvedba TLD „.eu“ uspešna in učinkovita naloga, ki izpolnjuje dejansko povpraševanje evropskih državljanov, industrije in drugih organizacij.

4.2. Uspešnost registracijskega sistema

Pravila javnega reda[20] predvidevajo, da bo za ocenjevanje uspešnosti registracijskega sistema na koncu registracije po fazah izvedena neodvisna revizija in bo revizor poročal o svojih ugotovitvah Komisiji. Namen revizije je potrditi, da je Register na operativni in tehnični ravni obdobja registracije po fazah upravljal pošteno, ustrezno in pravilno.

Metodologija revizije je vključevala temeljito preiskavo postopkov Registra v času sončnega vzhoda. Revizor je poskušal dobiti ustrezne statistične podatke in mnenje tretjih strank (vključno s strokovnjaki za intelektualno lastnino). Opravljena je bila tudi raziskava o procesih, ki jih je uvedel Register za obravnavo primerov zlorab. Ti procesi so bili primerljivi s podobnimi pristopi, ki jih uporabljajo primerljivi registri. Nazadnje je revizor opravil raziskavo zadovoljstva na vzorcu registratorjev in se posvetoval z vzorcem portfelja lastnikov domen.

Ugotovitve revizijskega poročila je mogoče povzeti, kot sledi:

i) Glede potrjevanja pravic v času sončnega vzhoda je revizor ugotovil, da sta bila izbira validacijskega agenta in sestavljanje veljavnih pravil za sončni vzhod opravljena v skladu s specifikacijami v Pravilih javnega reda in v okviru omejitev sprejemljivega gospodarskega in operativnega modela za izvajanje procesa (glede stroškov in zmogljivosti). Ta pravila so bila načrtovana tako, da bi zagotovila čim enotnejši proces v okviru neenotne zbirke zakonov v različnih državah članicah Evropske unije. Glede na statistične podatke so revizorji ugotovili, da ni mogoče najti nobene diskriminacije do državljanov katere koli države članice.

ii) V zvezi z neprimernimi registracijami je Register dosledno izvajal in vzdrževal načelo „prvi prispe, prvi dobi“. Glede „praks skladiščenja“ nekaterih registratorjev je Register opravil preiskave na podlagi vzorca in pritožb ter prekinil pogodbo s tistimi registratorji, pri katerih se je izkazalo, da imajo nedopustne prakse.

(iii) V zvezi z registracijo neupravičenih registrantov je Register izvedel preiskavo po ugotovljenih dejstvih in po potrebi preklical domenska imena, ki so bila potem spet na voljo javnosti.

iv) Register je uvedel sodne postopke na ustreznih sodiščih proti nekaj sto registratorjem, akreditiranih pri Registru z edinim namenom množičnega pridobivanja domenskih imen za nekatere registrante (tako imenovane „fantomske registrante“).

v) V zvezi z operativnimi in tehničnimi vprašanji so ugotovitve revizijskega poročila potrdile stabilnost sistema, ki ga izvaja EURid, kar se je izkazalo za primerno glede obremenitve in količine zahtevkov v obdobju sončnega vzhoda in pozneje.

vi) Množične registracije, ki so potekale po 7. aprilu 2006, to je v času, ko so bili zahtevki odprti za širšo javnost (v času „navala“) in poznejše sprostitve („mini navali“), so pojav, ki so ga doživeli tudi drugi registri. Zdi se, da je ta praksa rezultat tehnične spretnosti in uspešnosti registratorjev. Po pazljivem in obsežnem vzorčenju dnevnikov registra EURid revizorji niso našli nobenega dokaza, da bi se stranke neupravičeno okoristile, bi bilo kršeno načelo „prvi prispe, prvi dobi“,bi katera koli stranka izvajala nedovoljene manipulacije na podatkovni bazi,bi bil ponarejen sistem logiranja ali da bi bili podrti zaščitni požarni zidovi, ki jih je namestil EURid.

vii) Za pomoč končnim uporabnikom je Register ustanovil podporno skupino, ki se od odprtja faze „sončnega vzhoda“ (7. decembra 2005) ukvarja s telefonskimi klici, elektronsko pošto, faksi in običajno pošto. Vendar se zdi, da podporna skupina od julija 2006 ni na tekočem z ustreznim sistemom beleženja svoje izmenjave s tretjimi strankami.

5. SKLEPNE UGOTOVITVE

Zgornje ugotovitve, povzete iz revizijskega poročila, kažejo, da je bila celotna uspešnost Registra v začetni fazi TLD „.eu“ zelo učinkovita in povsem v skladu s pravnim okvirom. Nobenega znaka ni, da bi bila raven sporov ali problemov znotraj „.eu“ višja kot katera koli primerljiva TLD. Biti uspešna TLD, ki pritegne veliko število registrantov, neizogibno vključuje to, da se je treba ukvarjati s pritožbami glede spornih domenskih imen. Glede na večletno zgodovino sporov pri drugih domenah najvišje ravni je bilo pričakovati določeno stopnjo pritožb. Na presenečenje nekaterih opazovalcev je uvedba „.eu“ pritegnila veliko več registracij, kot so pričakovali. Nekatere registracije so bile špekulativne in/ali obrambne, a večina je bila v dobri veri. Nekatere so neizogibno opravili ljudje, ki so poskusili „izkoristiti“ sistem za finančno korist. Takšno vedenje je bilo v veliki meri pričakovano. Pravzaprav je bil velik del razprav o „.eu“, ko sta Evropski parlament in Svet sprejela zakonodajo, o tem, kako zmanjšati zlorabe. Dokazi kažejo, da sta bila v tem pogledu pravni okvir in izvajanje obrambnih ukrepov s strani EURid zelo učinkovita.

Ker se je začetna faza pred nekaj časa končala, so se cilji Registra „.eu“ razvili. Sedanji izzivi so nadaljnje izboljšanje storitev za stranke, na primer s sprejetjem kodeksa ravnanja za registratorje. Poleg tega je treba zagotoviti promocijo nadaljnjih registracij ter dejansko uporabo TLD „.eu“ pri državljanih, institucijah in gospodarskih družbah.

[1] UL L 113 z dne 30.4.2002, str. 1.

[2] Oddelek 6 Delovnega dokumenta Komisije z dne 2.2.2000 o oblikovanju internetnega imena TLD ".eu".

[3] Člen 2.a Uredbe (ES) št. 733/2002.

[4] Glej uvodno izjavo 9 Uredbe 733/2002.

[5] Člen 3.4 Uredbe (ES) št. 733/2002.

[6] UL L 162, 30.4.2004, str. 40.

[7] http://europa.eu.int/information_society/policy/doteu/background/index_en.htm

[8] Razpis za prijavo interesa za izbiro Registra za TLD .eu (2002/C 208/08), UL C 208, 3.9.2002, str. 6.

[9] Člen 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 733/2002.

[10] Odločba Komisije o imenovanju Registra TLD ".eu", UL L 128, 24.5.2003, str. 29.

[11] Za nadaljnje informacije o EURid glej http://www.eurid.eu/content/view/12/26/lang,en/

[12] Uvodna izjava 15 Uredbe (ES) št. 733/2002.

[13] "Cybersquatting" ali spletno skvoterstvo je izraz, ki se navadno uporablja za opis prakse registriranja internetnih domenskih imen, ki dokazljivo niso za prevzem. Skvoter potem ponudi domeno upravičenemu lastniku po pretirani ceni.

[14] http://www.eurid.eu/content/view/21/38/lang,en/

[15] Uvodna izjava 16 Uredbe (ES) št. 733/2002.

[16] Člen 14 Pravil javnega reda.

[17] Člen 23 Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004.

[18] http://www.adr.eu/adr/adr_rules/index.php

[19] Člen 21 Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004.

[20] Člen 12(5) Uredbe Komisije (ES) št. 874/2004.