EUR-Lex Access to European Union law
This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52007DC0060
Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the European Economic and Social Committee and the Committee of the Regions - A single market for citizens - Interim Report to the 2007 Spring European Council
sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij - Enotni trg za državljane - Vmesno poročilo za spomladansko zasedanje Evropskega sveta leta 2007
sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij - Enotni trg za državljane - Vmesno poročilo za spomladansko zasedanje Evropskega sveta leta 2007
/* KOM/2007/0060 končno */
Sporočilo Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru Regij - Enotni trg za državljane - Vmesno poročilo za spomladansko zasedanje Evropskega sveta leta 2007 /* KOM/2007/0060 končno */
[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI | Bruselj, 21.2.2007 COM(2007) 60 konč. SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ ENOTNI TRG ZA DRŽAVLJANE Vmesno poročilo za spomladansko zasedanje Evropskega sveta leta 2007 KAZALO 1. Uvod 3 2. Vizija za 21. stoletje 4 3. Uresničevanje vizije enotnega trga 7 4. Sklepne ugotovitve 10 Priloga: Dozdajšnji dosežki enotnega trga 11 „Evrope ne bomo oblikovali v enem samem zamahu, v skladu z enotnim načrtom; temeljila bo na konkretnih dosežkih.“ (Robert Schuman) 1. UVOD Enotni trg je eden od konkretnih uspešnih projektov Evropske unije. Za posameznika pomeni ta trg pravico, da živi, dela, se izobražuje ali upokoji v drugi državi EU. Za potrošnike pomeni višje kakovostne in varnostne standarde ter širši izbor proizvodov in storitev po nižjih cenah. Za podjetja pomeni delovanje v sklopu skupnih pravil in dostop do domačega trga s 500 milijoni potrošnikov. Za Evropo kot celoto pomeni bolj odprto družbo in konkurenčnejše gospodarstvo, v katerem se odpirajo nove možnosti, spoštujejo socialne pravice ter prevladujejo visoki standardi za zdravje, varnost in okolje. Odkar je Komisija leta 1985 sprožila pobudo o vzpostavitvi notranjega trga, je enotni trg dosegel znatni napredek pri dejanskem uresničevanju štirih svoboščin, zapisanih v Pogodbo – prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. To je omogočilo uvedbo enotne valute ter je evropskim državljanom in podjetjem prineslo vidne koristi: odpravo mejnih kontrol, konkurenčnejše poslovno okolje, možnost izobraževanja ali dela v drugi državi članici, cenejše polete in mobilne komunikacije, če naštejemo le nekatere[1]. Enotni trg je vir precejšnjih prednosti tudi za gospodarstvo EU kot celoto: v obdobju med leti 1992 in 2006 je ocenjeni prispevek enotnega trga znašal 2,2 % BDP EU in 2,75 milijona dodatnih delovnih mest. Pobuda o vzpostavitvi enotnega trga je bila veliko več kot zgolj odločitev gospodarske politike. Od začetka sta jo spremljali agendi socialne in regionalne politike, podprti s strukturnimi skladi EU, s čimer je bilo državljanom v vseh regijah omogočeno, da so bili povezani z odpiranjem trga in da so imeli od tega odpiranja koristi. Enotni trg, skupaj z evrom, je po svetu postal simbol, ki kaže, da so države članice EU pripravljene sodelovati ob polnem spoštovanju pravne države ter z medsebojnim spoštovanjem in zaupanjem. EU je tako dajala zgled, pogosto z določanjem svetovnih standardov, in dokazovala, da lahko konkurenčni, odprti trgi in visoki socialni, okoljski in zdravstveni standardi soobstajajo. Enotni trg je dinamičen, se nenehno razvija in prilagaja novim razmeram. Torej ne bo nikoli „dokončno izoblikovan“ ali „popoln“. Na številnih področjih obstaja trden ureditveni okvir, toda vrzeli ostajajo, predpisi pa se ne izvajajo in uveljavljajo vedno v celoti. Z razvojem trgov se pojavljajo nove vrste ovir. Treba je ohraniti ugodnosti enotnega trga za potrošnike in mala podjetja, s tem da se nanje v celoti prenesejo koristi. Pojavljajo se nove oblike mobilnosti, zato je treba pravila, ki urejajo prosti pretok delavcev, posodobiti. Medtem ko se je pobuda o vzpostavitvi enotnega trga na začetku osredotočila na odstranjevanje poglavitnih čezmejnih ovir, s katerimi so se soočala podjetja, se mora enotni trg 21. stoletja razvijati, da se izboljša delovanje trgov in da se evropskim državljanom, podjetjem in potrošnikom, zagotovijo še oprijemljivejše koristi v razširjeni EU. Za dosego tega se mora enotni trg 21. stoletja soočiti z naslednjimi spremembami: - globalizacijo, ki ponuja številne možnosti, a ki je hkrati povečala konkurenčni pritisk na evropska podjetja in ki čedalje bolj briše razliko med notranjim in zunanjih trgom; - strukturnimi spremembami, z vzponom gospodarstva znanja, naraščajočo vlogo storitev v gospodarstvu, večjo energetsko odvisnostjo, podnebnimi spremembami in staranjem prebivalstva; - večjo, bolj raznoliko EU, ki se je s Skupnosti 12 držav zdaj povečala na Unijo 27. Enotni trg EU daje Evropejcem trdne temelje za prilagoditev na to spremenljivo realnost. Vendar se mora razvijati in prilagajati, da ohrani svojo pomembnost ter prispeva h gospodarski rasti in socialni koheziji. Utrditi mora svoj položaj, s tem da spodbuja razvijanje kakovostnih predpisov in standardov, ki oblikujejo globalne norme, s čimer se evropskim državljanom in podjetjem omogoči, da izkoristijo možnosti globalizacije. To vmesno poročilo predstavlja vizijo enotnega trga 21. stoletja. Jeseni 2007 mu bodo sledili popolni pregled enotnega trga in predlogi za nadaljnje ukrepanje. Poročilo temelji na ugotovitvah javnega posvetovanja, več raziskavah „Eurobarometra“ in javni obravnavi[2] ter prispevkih drugih institucij EU[3]. Namen poročila je predstaviti prve smernice za pregled, ki je v teku, in napraviti osnutek nove vizije enotnega trga v prihodnosti. 2. VIZIJA ZA 21. STOLETJE Evropa 21. stoletja je neločljivo povezana s svetovnim gospodarstvom. Njena blaginja izhaja in bo tudi v prihodnosti izhajala iz odstranjevanja ovir in ustvarjanja odprtih trgov. To odprtost je bilo možno in lažje doseči z močnim ureditvenim okvirom. Načela enotnega trga ostajajo trdna. Izziv 21. stoletja je prilagoditi uporabo teh načel: oblikovati ustrezni ureditveni okvir, zagotoviti pravilno delovanje trgov, spodbujati konkurenčnost ter se odzivati na dinamičnost in spremembe, ki izhajajo neposredno iz sodelovanja Evrope v svetovnem gospodarstvu. Cilj enotnega trga 21. stoletja je izboljšati delovanje trgov v korist evropskih državljanov, potrošnikov in podjetij ter spodbujati konkurenčnejšo in bolj trajnostno Evropo. EU si mora prizadevati, da iz odpiranja trgov in naraščanja konkurence izhajajo poštene poslovne prakse, da se tako čimbolj poveča dobrobit potrošnikov ter se še nadalje prispeva h gospodarski rasti in povečanju števila delovnih mest. EU se mora pripraviti, da bo učinkovito obravnavala tveganja na področju zaščite, zdravja in varnosti, ki jih vsebuje odprto gospodarstvo. Ta v celoti delujoč enotni trg, podprt s trdnim, a prilagodljivim ureditvenim okvirom in stabilno valuto, je sredstvo za dosego številnih ciljev. Je ključni dejavnik, s katerim se izboljša kakovost življenja, spodbujajo inovacije, omogoči lažja rast in večje število delovnih mest ter ustvarjajo koristi za evropske potrošnike. Pomeni sredstvo za odziv na sile globalizacije in prilagoditev nanje. Prav tako pospešuje notranjo konkurenco, ki je nujno potrebna za zunanjo konkurenčnost. Spodbuja skupni pristop k standardom za varnost, zdravje, delovna mesta in okolje, potrebnim za vzpostavitev enotnega trga brez izkrivljanj – te standarde morajo nato upoštevati partnerji po svetu, če hočejo izkoristiti ugodnosti enotnega trga. Predpisi in standardi enotnega trga presegajo meje EU s pomočjo EGP in vedno bolj z Evropsko sosedsko politiko. Svet se pogosto zgleduje po Evropi in sprejema standarde, ki so tukaj določeni. To koristi predvsem tistim, ki so že pripravljeni na izpolnjevanje teh standardov, ter bi lahko prispevalo k izboljšanju življenjskih razmer in delovnih pogojev po vsem svetu. Enotni trg 21. stoletja bo: - Enotni trg za potrošnike in državljane : enotni trg prinaša potrošnikom koristi s širitvijo ponudbe in nižanjem cen ter jih ščiti s standardi za varnost proizvodov in zdravstveno ustreznost živil, bistveno pravico do zasebnosti ter zaščito pred nelojalno konkurenco in nepoštenimi pogoji trgovanja. Enotni trg je imel še zlasti učinkovito vlogo pri nižanju cen in povečanju izbire na področjih, kot so letalski prevoz, telekomunikacije in čezmejna plačila v evrih. Ustvaril je možnosti zaposlitve, omogočil večji pretok oseb in olajšal izmenjave študentov.Vendar bi bilo treba storiti še več, da bi bile ugodnosti enotnega trga v sklopu gospodarskih dejavnosti še bolj oprijemljive ter da bi se izboljšalo zaupanje v kakovost proizvodov in storitev. To ne velja samo za domače proizvode in storitve, ampak tudi za uvoz. Velja za pomembne nastajajoče sektorje, kot so zdravstvene storitve.Poleg tega je postalo zaradi razmaha elektronskega trgovanja in čezmejnega nakupovanja še posebej pomembno, da se moč potrošnikov učinkovito okrepi in zmanjša razdrobljenost predpisov o varstvu potrošnikov. - Enotni trg za povezano gospodarstvo : dobro delujoč, bolj integriran enotni trg ter pravičen in učinkovit okvir za konkurenco sta bistvena, da se podjetjem po vsej EU zagotovijo enaki pogoji ter da se jih spodbuja, zlasti MSP, k dejavnejšemu opravljanju čezmejnih dejavnostih. S korakom v smeri vzpostavitve evropskega trga dela se pojavljajo nove oblike mobilnosti, zato je treba posodobiti pravila, ki urejajo prosti pretok delavcev.Širjenje uporabe evra, ki bo postopoma postal valuta v večini držav članic, bo prav tako bistvenega pomena, da se ugodnosti enotnega trga izkoristijo v največji meri, s čimer se omogoči doseganje njegovega celotnega potenciala. Zaradi enotne valute je enotni trg pregleden, potrošniki lahko neposredno primerjajo cene blaga in storitev, podjetja pa lažje primerjajo stroške.Enotni trg in enotna valuta skupaj izboljšujeta pogoje financiranja za zasebnike in podjetja z ustvarjanjem globljih, prilagodljivejših in bolj raznolikih vseevropskih finančnih trgov ter povečujeta odpornost EU na zunanje finančne šoke. Izvajanje naložb v vseevropskih omrežjih in odpiranje trga v mrežnih gospodarskih panogah bi moralo tudi prispevati k nadaljnjemu povezovanju gospodarstva EU. - Enotni trg za družbo znanja : enotni trg se mora vedno bolj usmerjati na izboljšanje delovanja trgov s proizvodi in storitvami, ki temeljijo na znanju in tehnologiji, s čimer se podpirajo dinamični hitro rastoči sektorji in ustvarjajo tržni pogoji, s katerimi se spodbuja inovativnost z nastankom vodilnih trgov.Trgi so še vedno preveč razdrobljeni na področjih, ki so bistvenega pomena za gospodarstvo, kot so telekomunikacije. Pomembne ovire ostajajo tudi v drugih storitvenih sektorjih. Za izkoriščanje našega raziskovalnega in inovacijskega potenciala je treba nujno izboljšati stroškovno učinkovitost, kakovost in pravno varnost sistema pravic intelektualne lastnine ter pospešiti uporabo novih informacijskih in komunikacijskih tehnologij na vseevropski ravni.Ureditveni okvir mora biti hkrati nezapleten z upravnega vidika, prilagodljiv in usmerjen v prihodnost, tako da se sprememba predvidi in poenostavi. - Enotni trg za Evropo z dobro zakonsko ureditvijo : uspeh enotnega trga je bil deloma odvisen od oblikovanja doslednega in učinkovitega sklopa predpisov. Z vzpostavitvijo enotnega trga se je izvedla poenostavitev, nacionalne predpise in določbe je na številnih področjih nadomestil sklop predpisov, ki zajema celotno Skupnost. Odstranjevanje ovir je potekalo sočasno z oblikovanjem novih predpisov s pomočjo usklajevanja ali medsebojnega priznavanja nacionalnih zakonodaj, vključno s spoštovanjem delovnopravnih pravic ter sprejetjem zakonov na področju varnosti, zdravja in varstva okolja.Po določenem času in s pridobljenimi izkušnjami je prikladno, da proučimo, kako se ti zakoni izvajajo in, ali imajo takšne učinke, ki so bili prvotno predvideni. Koristi enotnega trga se ne bodo uresničile, če se predpisi ne bodo pravilno uporabljali, če se zakoni ne bodo izvrševali, če se vzpostavljene pravice ne bodo ustrezno spoštovale in varovale, če se izkaže, da so določbe predrage za uporabo, ali če se pravila zlorabljajo, na primer s protikonkurenčnim ravnanjem ali nezakonito trgovino.To zahteva nenehno prizadevanje, da se izboljša izvajanje zakonov. Zahteva tesno sodelovanje med nacionalno ravnijo in ravnijo EU ter okrepljeno upravno sodelovanje med državami članicami, vključno z uporabo informacijske tehnologije na področjih, kot so finančne storitve, konkurenca in pravo varstva potrošnikov, pravosodje, davki, carine in policijska dejavnost. To zahteva tudi kritično presojo o tem, kako izboljšati veljavne zakone, da se ugotovi, kaj deluje in kaj ne, da se prouči, kako se lahko zmanjša upravna obremenitev, ter da se izvedejo potrebne spremembe, vključno s poenostavitvijo in/ali razveljavitvijo zakonodaje. Boljše izvajanje in izvrševanje je bistveno za zagotovitev pravne stabilnosti, predvidljivosti in stabilnosti, ki jih potrebujejo potrošniki in podjetja na enotnem trgu. - Enotni trg za trajnostno Evropo : enotni trg s štirimi svoboščinami je katalizator sprememb, gonilna sila inovacij in rasti produktivnosti, kar posledično ustvarja večje število delovnih mest in blaginjo, od katere sta odvisna dobro počutje in boljša kakovost življenja. Toda v zadnjih letih so številni evropski državljani izrazili zaskrbljenost glede opaženih negativnih učinkov globalizacije. Za ljudi in sektorje, na katere odpiranje trga neposredno vpliva, je poglavitno, da se spremembe predvidijo in spremljajo; to je vprašanje socialne pravičnosti.Zaskrbljenost je bila izražena tudi glede vse večje obremenitve naravnega okolja, ki je posledica globalizacije in pojava hitro rastočih gospodarstev po svetu. Zato je treba prav tako paziti, da se na enotnem trgu ohrani in spodbuja visoka stopnja varovanja okolja. Okoljski standardi so spodbudili razvoj in razširjenje okoljskih tehnologij, ki so evropskim podjetnikom omogočile, da so pridobili konkurenčno prednost prvega v poslu na svetovnih trgih.Ključna pogoja, s katerima se pridobi zaupanje javnosti na enotnem trgu, kot sredstvom za izboljšanje kakovosti življenja, sta priznavanje socialnih in okoljskih vidikov enotnega trga; oba pogoja pomenita tudi naložbo v prihodnost. Odpiranje trga mora torej potekati hkrati z regionalnim razvojem, zaposlovanjem, vseživljenjskim učenjem, socialno in okoljsko politiko, s čimer se ljudje, podjetja in teritoriji pripravijo, da se prilagodijo na spremembe in imajo od njih koristi. - Enotni trg, odprt za svet , ki določa standarde na svetovni ravni. EU blaginje ne more zagotoviti z usmerjenostjo v notranjost, ampak mora izrabljati svojo notranjo moč in jo razvijati v svetovnem gospodarstvu. Zaradi enotnega trga je Evropa privlačna za vlagatelje in podjetja s celega sveta.Spodbudil je razvoj predpisov in standardov na področjih, kot so varnost proizvodov, okolje, vrednostni papirji in upravljanje podjetij, ti predpisi in standardi pa pomenijo navdih za standarde, sprejete na svetovni ravni. S tem lahko EU oblikuje globalne norme in zagotovi, da se za trgovino in naložbe po svetu uporabljajo pravična pravila. Enotni trg prihodnosti mora biti izhodišče za začetek ambiciozne globalne agende. 3. URESNIčEVANJE VIZIJE ENOTNEGA TRGA Odstranjevanje ovir, ne da bi pri tem izdelali ureditveni okvir na ravni EU za ohranitev javnih interesov, ne bo povzročilo trajnega povezovanja. Na različnih področjih politike (notranji trg, konkurenca, davki in carine, če naštejemo le nekatera) je bila uporabljena vrsta instrumentov za vzpostavitev in ohranitev enotnega trga. Te instrumente je treba uporabiti bolj učinkovito in skladno. Treba je nadaljevati nedavna prizadevanja pri uporabi načela „boljše pravne ureditve“, in sicer pri opravljanju presoje vplivov, izvajanju posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in iskanju praktičnih rešitev za izvedbena vprašanja (na primer aktivna metoda preventivnih ukrepov ali pristopi za reševanje problemov in mehanizmi, kot so SOLVIT in mreže za pomoč, in sicer evropski centri za varstvo potrošnikov). Temelji integriranega trga, ki je bil vzpostavljen za blago, se bodo še naprej krepili. Zakoni in drugi predpisi, ki obstajajo v vseh sektorjih, se bodo sistematično pregledovali in popravljali, s čimer se bo zagotovilo, da bodo imeli želene učinke ter da njihova uporaba ne bo povzročala nepotrebnih upravnih stroškov ali upravnega bremena. Ob upoštevanju razvoja enotnega trga, je treba razviti nove pristope, ki so: - Bolj usmerjeni na učinke in rezultate : medtem ko je bil tradicionalni namen politike enotnega trga odstraniti čezmejne ovire, predvsem z uporabo predpisov, bo v prihodnosti poudarjeno boljše delovanje trgov v korist državljanov, potrošnikov in podjetnikov z namenom spodbujanja konkurenčnega poslovnega okolja, v katerem se upošteva izbira potrošnika ter ki je družbeno in okoljsko odgovorno. EU bi morala posredovati takrat, kadar trgi ne izpolnjujejo pričakovanj, in na tistih področjih, na katerih bi imelo njeno delovanje največji učinek. EU bi morala biti zmožna bolje predvideti strukturno prilagajanje in presoditi njegove posledice. V ta namen je treba: - bolje presoditi potrebe državljanov, potrošnikov in podjetij, ne le z gospodarskega vidika, ampak ob upoštevanju izbora in zadovoljstva; - natančneje spremljati delovanje in uspešnost trga na sektorski in gospodarski ravni, vključno z raziskavami po posameznih sektorjih; - bolje presoditi družbeni vpliv nadaljnjega povezovanja in odpiranja sektorjev konkurenci ter načine, na katere lahko nacionalni kohezijski programi in kohezijski programi EU prispevajo k predvidevanju sprememb, ki se nanaša na gospodarsko povezovanje, in prilagajanju na te spremembe. - Učinkovitejši : dosledno in učinkovito uporabljanje instrumentov v Evropi s 27 državami ni lahka naloga. Komisija bo imela še naprej svojo poglavitno vlogo varuhinje Pogodbe, pri tem bo uporabljala vse razpoložljive instrumente in delovala kot garant pakta zaupanja med državami članicami. V tej vlogi bo morala upoštevati povečano raznolikost v Uniji s 27 državami članicami ter najti načine, da bo nadgrajevala najboljše prakse in krepila zaupanje, na katerem temelji sistem medsebojnega priznavanja. Zakonodajno okolje mora biti hkrati dovolj prilagodljivo, da se odzove na vedno hitrejši ritem sprememb. Zaradi tega je treba uporabiti raznoliko in prilagodljivo mešanico instrumentov. Zato je treba: - najti pravo ravnovesje med usklajevanjem in medsebojnim priznavanjem predpisov ter med uporabo direktiv in uredb, tako da se instrument prilagodi želenemu rezultatu; - razvijati orodja, ki dopolnjujejo zakonodajo, kot so delo agencij, smernice, izmenjava najboljših praks, samoregulacija in koregulacija; - pospešiti prizadevanja za poenostavitev in posodobitev obstoječih pravil, vključno s pregledi nacionalne zakonodaje in mehanizmov sodelovanja, kot so tisti iz direktive o storitvah; - dejavno uveljavljati pravila o konkurenci; - izboljšati izvajanje in izvrševanje zakonodaje EU z med drugim učinkovitejšim upravljanjem postopkov za ugotavljanje kršitev in podpiranjem izvensodnih mehanizmov za reševanje težav. - Bolj decentralizirani in temelječi na mrežah : institucije EU ne morejo same zagotoviti vzpostavitve učinkovitega enotnega trga. Še enkrat je treba premisliti o tem, kako vključiti vse zadevne udeležence in kako bi državljani držav članic lažje sprejeli enotni trg za svojega. Zato je treba morebiti: - okrepiti vlogo nacionalnih regulatorjev ter izboljšati sodelovanje in povezovanje upravnih, sodnih in regulativnih organov v državah članicah v mreže; - spodbujati boljše usklajevanje med organi, odgovornimi za različne vidike enotnega trga na nacionalni ravni ter med nacionalno ravnijo in ravnijo EU. - Bolj odzivni v svetovnem merilu : EU mora razmišljati globalno – da se Evropi omogoči konkurenčno uveljavljanje na svetovnem tržišču in da se globalizacija izkoristi Evropi v prid, je treba imeti dobro delujoč enotni trg. Za omilitev posledic sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih je bil vzpostavljen Evropski sklad za prilagajanje na globalizacijo. Prednostne naloge enotnega trga morajo biti povezane z globalno agendo, vključno s trgovinskimi pogajanji iz Dohe in nedavnim sklopom dvostranskih trgovinskih pogajanj. Zato je treba tudi: - razširiti vidike politike enotnega trga s sosedsko politiko; - okrepiti izvajanje primerjalne analize predpisov EU v primerjavi s praksami v državah, ki niso članice EU; - bolj sistematično spremljati uvoz in potrošniške cene, da se preveri, ali se ugodnosti od odprtosti svetovnih trgov dejansko prenašajo na potrošnike; - spodbujati boljše zbliževanje svetovnih pravnih ureditev, vključno s sprejemanjem evropskih standardov na mednarodni ravni, kjer je to potrebno, s pomočjo mednarodnih organizacij in dvostranskih sporazumov; - podpirati evropske nadzornike in zasebne regulatorje pri poglabljanju njihovega mednarodnega sodelovanja; - okrepiti dvostransko regulativno sodelovanje z najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji EU. - Dostopnejši in bolje predstavljen javnosti: državljani, podjetja, lokalni in regionalni organi morajo biti zmožni razumeti številne možnosti, ki jih lahko ponudi enotni trg, ter morajo v te možnosti vlagati. Najti morajo jasne odgovore na svoja vprašanja ali probleme. Za boljše obveščanje javnosti in seznanjanje z možnostmi, ki jih ponuja bolj povezana Evropa, se lahko stori veliko. Zato je treba morebiti: - spodbujati države članice in regionalne/lokalne organe, da izdelajo načrte informiranja; - racionalizirati vire informacij o enotnem trgu in bolje obveščati o njihovi vlogi; - poenostaviti dostop do sistema „vse na enem mestu“ za MSP; - dati večjo moč potrošnikom, da imajo možnost skupno izkoristiti pravna sredstva, kadar stroški postopka presegajo koristi na ravni posameznika; - izvajati namensko usposabljanje ključnih uradnikov na nacionalni ravni; - ponovno pregledati vlogo predstavništev Komisije v državah članicah. 4. SKLEPNE UGOTOVITVE Enotni trg je bistvenega pomena za odpiranje možnosti, ki bodo Evropejcem omogočile spoprijeti se z izzivi 21. stoletja in v celoti užiti sadove bolj globaliziranega sveta. V prihodnjih mesecih bodo novi pristopi za izvajanje vizije enotnega trga 21. stoletja temeljiteje raziskani. Celostni pregled enotnega trga bo končan jeseni 2007. To poročilo bo ocenilo dozdajšnje dosežke enotnega trga, proučilo vidike, ki so delovali dobro, pa tudi področja in probleme, ki državljanom onemogočajo, da bi izkoristili vse ugodnosti enotnega trga. Precejšnji del pregleda bo osredotočen na zadeve, ki jih je treba spremeniti ali izvesti drugače za zagotovitev, da bo prihodnja politika enotnega trga oblikovana tako, da bo izkoristila ugodnosti globalizacije in vplivala na njen razvoj v smeri, ki ustreza pričakovanjem državljanov EU. Kadar bo mogoče, bodo pregledu priloženi praktični predlogi, po potrebi zakonodajni predlogi. Kadar to ne bo takoj mogoče, bodo v pregledu navedeni koraki in časovna razporeditev, ki bodo vodili do konkretnih predlogov. Pregled bo podprt s številnimi študijami in analizami Komisije. V pripravljalni proces bo vključen pregled instrumentov in delovnih metod, ki so se doslej uporabili za vzpostavitev enotnega trga, da se oceni njihova učinkovitost in ugotovi, katere spremembe je treba izvesti v prihodnosti. Načini za izboljšanje spremljanja trga se bodo temeljito proučili. Na področju prava varstva potrošnikov, zdravstvenih storitev, proizvodnih trgov, pravic intelektualne lastnine in organov za standardizacijo se prav tako izvaja več pobud. Zasnovane so v okviru tega pregleda in bodo popolnoma skladne z vizijo, predstavljeno v tem vmesnem poročilu. Predlagani časovni razpored je bil izdelan tako, da se zagotovi dovolj časa za poglobljene razprave v okviru različnih sestav Sveta in med institucijami EU, da se bodo tako lahko na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta leta 2008 oblikovali jasni politični sklepi. Ugotovitve in predlogi poročila ter ugotovitve in predlogi pregleda stanja družbene realnosti morajo tudi prispevati k ponovni presoji evropskih smernic za rast in delovna mesta v okviru lizbonske strategije. Enotni trg je sredstvo in ni sam sebi namen. Je sredstvo, ki omogoča vsem v EU – posameznikom, potrošnikom in podjetjem, da čim bolje izkoristijo možnosti, ki jim jih ponuja bolj odprta in povezana EU. Je sredstvo za uveljavljanje interesov evropskih državljanov v dobi globalizacije, s tem da se Evropi podeli več moči in vpliva na svetovnem prizorišču. Je tudi sredstvo za upravljanje gospodarske rasti ter dosego konkurenčne in odprte Evrope, ki ima živahen trg in zdrave trgovinske odnose, ki lahko zagotovi solidarnost, polno zaposlenost, obči dostop do storitev splošnega interesa, visoke socialne in okoljske standarde ter visoko raven naložb v raziskovanje in izobraževanje za pripravo na prihodnost. Poročilo Komisije bo letošnjo jesen spremenilo te cilje v operativno strategijo, ki bo omogočila nastanek enotnega trga 21. stoletja. PRILOGA: DOZDAJšNJI DOSEžKI ENOTNEGA TRGA Evropska skupnost si je od svojega nastanka prizadevala za vzpostavitev enotnega trga. Prva faza, uresničena julija 1968, je bila popolna carinska unija, ki zajema odpravo vseh tarif pri trgovanju med državami članicami. Na podlagi teh začetnih dosežkov se je projekt enotnega trga dejansko začel izvajati z akcijskim načrtom Komisije leta 1985, ki so ga države članice potrdile z Enotnim evropskim aktom leta 1986, v katerem je bil določen ciljni datum, in sicer 31. december 1992, za odpravo notranjih meja v EU, s čimer je zagotovljen prost pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. Deset let pozneje je Komisija opravila podrobno oceno, v kateri je bil prikazan napredek, dosežen od odpiranja meja 1. januarja 1993, ter predložila popis izvršenih dejavnosti na notranjem trgu EU v desetletju med 1992 in 2002 (SEC(2002) 1417). Generalni direktorat Komisije za gospodarske in finančne zadeve je v svoji nedavni publikaciji posodobil analizo gospodarskega vpliva enotnega trga ( European Economy Economic Papers , št. 271, januar 2007). Nedavne raziskave Eurobarometra so tudi poudarile mnenja in izkušnje državljanov ter podjetij EU. V nadaljevanju besedila so navedeni različne koristi, ki izhajajo iz dokončne vzpostavitve enotnega evropskega trga. 1. Živeti na enotnem evropskem trgu – koristi za državljane 2. V primerjavi z razmerami, ko enotni trg ni obstajal, se je v letu 2006 blaginja povečala za 480 EUR na osebo, kar ustreza povišanju BDP v višini 2,2 % v obdobju med leti 1992 in 2006. 3. Možnost izobraževanja v tujini 84 % državljanov EU ocenjuje kot pozitivno. S pomočjo programa Erasmus je 1,2 milijona mladih končalo del svojega študija v drugi državi članici. 4. Možnost potovanja v druge države članice. Večina državljanov (72 %) držav članic meni, da je znotraj EU zdaj lažje potovati kot pred desetimi leti, predvsem v tistih državah, ki so podpisale schengenski sporazum. 5. Pravica do dela in življenja v tujini: čeprav ostajajo začasne omejitve, 70 % evropskih državljanov meni, da je možnost zaposlitve v drugi državi članici pozitivna. Več kot 15 milijonov državljanov EU se je preselilo v drugo državo zaradi dela ali, da bi uživali pokoj. Kjer živijo, lahko na volitvah volijo in so izvoljeni. Delavci migranti v EU imajo pravico do enake obravnave, kar zadeva zaposlitev, osebne prejemke in druge delovne pogoje ter socialne in davčne ugodnosti. Te delavce lahko spremljajo družinski člani ne glede na njihovo državljanstvo. Uvedba evropske kartice zdravstvenega zavarovanja je olajšala povračilo stroškov zdravstvene oskrbe med začasnim bivanjem v drugi državi članici. Vzpostavljenih je več zakonodajnih aktov in programov, da se omogoči lažja mobilnost raziskovalcev in zagotovi samodejno priznavanje diplom v številnih poklicih, kot so arhitekti, babice, farmacevti, zdravniki, medicinske sestre in bolničarji, zobozdravniki in veterinarji. 6. Širši izbor visokokakovostnega blaga in storitev: po mnenju 3 od 4 državljanov Evrope (75 %) ima možnost, da se proizvodi iz drugih držav članic tržijo pod enakimi pogoji kot domači, pozitiven vpliv. 73 % Evropejcev meni, da je enotni trg ugodno vplival na paleto ponujenih proizvodov in storitev. Uvedba evra je olajšala primerjavo cen med državami članicami. 7. V številnih primerih so se cene blaga in živil zaradi odpiranja nacionalnih trgov in posledičnega povečanja konkurence znižale. 67 % evropskih državljanov se zdi dobro, da obstaja večja konkurenca na področjih, kot so prevoz, telekomunikacije, bančništvo in zavarovalne storitve. Na področju telekomunikacij je konkurenca spodbudila razvoj naprednejših inovativnih storitev in širitev širokopasovnih omrežij, ki so sedaj na voljo 85-odstotkom državljanov EU. Cene telefonskih pogovorov, ki so jih zaračunavala stara državna monopolna podjetja za medkrajevne in mednarodne klice, so se v povprečju znižale za več kot 40 % med leti 2000 in 2006. 8. Kadar kupci kupujejo izven svoje lastne države, imajo popolne pravice potrošnikov. Večina državljanov (53 %) meni, da so s pravili notranjega trga potrošniki v EU bolje zaščiteni. Sprejeti so bili posebni evropski zakonodajni akti, da se zagotovi visoka raven zahtev za varnost proizvodov, prepreči zavajajoče oglaševanje in nepošteni pogoji v pogodbah ter bori proti takemu oglaševanju in pogojem, opredelijo pravice letalskih potnikov ali odpre bančni račun v drugi državi članici. 9. Zaradi odprtejših in konkurenčnejših pravil o javnih naročilih vlade prihranijo denar, ki se nato porabi za prednostne naloge, kot sta zdravje in izobraževanje. Na primer cena tirnih vozil je padla za 40 %. 10. Poslovati na enotnem evropskem trgu – koristi za podjetja 11. Enotni trg obsega skoraj 500 milijoni ljudi: to omogoča večjim podjetjem, da izkoristijo ogromno ekonomijo obsega. Za mala in srednje velika podjetja so se vzporedno odprli novi izvozni trgi, na katere prej niso začeli izvažati zaradi stroškov in poslovnih težav, ki jih je to povzročilo. 12. Lažje čezmejno trgovanje v okviru EU: zaradi ukinjenih birokratskih postopkov na meji in širitve evra so se dobavni roki skrajšali in stroški zmanjšali. Pred odpravo meja je bilo letno samo za davčni sistem potrebnih 60 milijonov dokumentov za postopke carinjenja: zdaj niso več potrebni. Uporaba načela medsebojnega priznavanja prav tako pomeni, da podjetja v večini primerov, tudi kadar ni usklajenih tehničnih specifikacij ali drugih predpisov, za zagotovitev proizvoda ali storitve kjer koli po EU potrebujejo le eno dovoljenje, in sicer dovoljenje lastne države članice. Mehanizmi za reševanje problemov, kot je SOLVIT, ponujajo odgovore na morebitna vprašanja, ki izhajajo iz čezmejnega trgovanja. 13. Lažje začeti posel ali odkupiti podjetje: mreže, kot so evropske podporne mreže za podjetja, zagotavljajo pomoč novim podjetnikom pri ustanavljanju lastnih podjetij po vsej Evropi. Regionalna politika EU ima neposredno vlogo pri razvoju podpornih storitev za podjetništvo, namenjenih MSP, na področjih, kot so dostop do finančnih sredstev, upravljanje in trženje. V pravu EU o konkurenci so predvideni enaki pogoji, kar zadeva združitve in prevzeme znotraj EU. Združitve evropskih podjetij, registriranih v različnih državah EU, se lahko zdaj poenostavijo z ustanovitvijo „Evropskega podjetja“. 14. Razširjena uporaba standardov in oznak EU: zaradi prizadevanj na področju tehničnega usklajevanja in dela standardizacijskih organov je lahko pretok blaga, ki ustreza zahtevanim standardom, znotraj EU prost. To podjetjem omogoča dostop do trga po vsej EU, poenostavlja postopke in zmanjšuje stroške ter zagotavlja tehnično interoperabilnost in visoke varnostne standarde. 15. Novi viri pogodb in financiranja: zaradi odpiranja javnih naročil lahko podjetja predložijo ponudbe na javni razpis za dostavljanje blaga in storitev pri javnih organih v drugih državah članicah. 16. Mali komercialni porabniki in večja podjetja imajo koristi od nižjih stroškov telekomunikacij in električne energije v tistih državah članicah, v katerih so bili ti segmenti trga odprti za konkurenco. 17. Dokončanje akcijskega načrta o finančnih storitvah bo podjetjem prineslo nadaljnje koristi, in sicer podjetja vseh velikosti bodo imela dostop do finančnih virov z manjšimi stroški, podjetjem, ki kotirajo na borzi, pa ne bo več treba upoštevati 27 različnih sklopov nacionalnih pravil, kadar bodo hotela pridobiti finančna sredstva. [1] V prilogi so navedeni primeri nadaljnjih dosežkov enotnega trga do danes. [2] Dokumenti in ugotovitve so na voljo na spletišču: http://ec.europa.eu/internal_market/strategy/index_en.htm. [3] Glej mnenje Ekonomsko-socialnega odbora z dne 17. januarja 2007 o Pregledu enotnega trga INT/332 – CESE 89/2007 EN/o.