52006DC0302

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.6.2006

COM(2006) 302 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o Akcijskem načrtu EU za gozdove {SEC(2006) 748}

SPOROČILO KOMISIJESVETU IN EVROPSKEMU PARLAMENTU

o Akcijskem načrtu EU za gozdove

UVOD

To sporočilo je odgovor na zahtevo Sveta[1], naj Komisija v letu 2006 predloži akcijski načrt EU za gozdove. Pripravljen je bil v tesnem sodelovanju z državami članicami in ob posvetu z zainteresiranimi strankami. Upošteva poročilo Evropskega parlamenta o izvajanju gozdarske strategije EU ter s tem povezani poročili Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij. Delovni dokument osebja Komisije, ki je priložen sporočilu, vsebuje pregled pripravljalnega postopka.

Splošna načela in cilji

Splošna načela

Akcijski načrt, ki izhaja iz Resolucije Sveta z dne 15. decembra 1998 o gozdarski strategiji za Evropsko unijo[2], prinaša okvir za ukrepe na področju gozdov na ravni Skupnosti in držav članic, namenjen pa je za usklajevanje med ukrepi Skupnosti in gozdarskimi politikami držav članic.

Splošni cilj Akcijskega načrta EU za gozdove je podpirati in krepiti trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter njihovo večnamensko vlogo. Temelji na naslednjih načelih:

- nacionalnih gozdnih programih kot ustreznem okviru za izvajanje mednarodnih obveznosti, povezanih z gozdovi;

- vse večjem pomenu globalnih in medsektorskih vprašanj gozdarske politike, ki zahtevajo večjo skladnost in boljše usklajevanje;

- potrebi po izboljšanju konkurenčnosti gozdarskega sektorja EU in dobrega gospodarjenja z gozdovi v EU;

- upoštevanju načela subsidiarnosti.

Z upoštevanjem širokega razpona naravnih, družbenih, gospodarskih in kulturnih značilnosti ter razlik v lastništvu gozdov v EU akcijski načrt priznava potrebo po posebnih pristopih in ukrepih za različne tipe gozdov. Poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo lastniki gozdov pri trajnostnem gospodarjenju z gozdovi v EU.

Namen akcijskega načrta je prispevati k prenovljenim lizbonskim ciljem za rast in zaposlovanje ter göteborškim ciljem za trajnostni razvoj. Sledilo mu bo dopolnilno sporočilo o konkurenčnosti panog, ki temeljijo na gozdarstvu, v EU, ki je še v pripravi.

Cilji

Pri pripravi Akcijskega načrta EU za gozdove so Komisija in države članice oblikovale skupen pogled na gozdarstvo ter prispevek gozdov in gozdarstva k sodobni družbi:

Gozdovi za družbo: dolgoročno večnamensko gozdarstvo, ki izpolnjuje današnje in prihodnje družbene potrebe ter podpira preživljanje od gozdov.

Večnamensko gozdarstvo prinaša gospodarske, okoljske, družbene in kulturne koristi. Zagotavlja obnovljive in do okolja prijazne surovine ter ima pomembno vlogo pri gospodarskem razvoju, zaposlovanju in blaginji v Evropi, zlasti na podeželju. Gozdovi prispevajo h kakovosti življenja, saj ponujajo prijetno življenjsko okolje, možnosti za rekreacijo in skrb za zdravje, hkrati pa ohranjajo in krepijo okoljske dobrine in ekološke vrednote. Gozdovi morajo ohraniti duhovno in kulturno dediščino, ki jo vsebujejo.

V skladu z zgornjo vizijo ima akcijski načrt štiri osnovne cilje:

- izboljšanje dolgoročne konkurenčnosti;

- izboljšanje in varovanje okolja;

- prispevek h kakovosti življenja;

- spodbujanje usklajevanja in komunikacije.

Petletni akcijski načrt (2007–2011) sestavlja vrsta ključnih ukrepov, ki jih Komisija predlaga za izvajanje skupaj z državami članicami. Navaja tudi dodatne ukrepe, ki jih lahko uvedejo države članice glede na svoje posebne razmere in prednostne naloge s podporo že sprejetih instrumentov Skupnosti, čeprav bodo za izvajanje morda potrebni tudi nacionalni instrumenti.

Ukrepi

Izboljšanje dolgoročne konkurenčnosti

Cilj: Izboljšati dolgoročno konkurenčnost gozdarskega sektorja ter okrepiti trajnostno rabo izdelkov in storitev, povezanih z gozdom.

Raznovrstne koristi, ki jih ima družba od trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, nujno izhajajo iz konkurenčnosti gozdarskega sektorja. Ta ima precejšnje možnosti za nadaljnji razvoj kakovostnih izdelkov in storitev z dodano vrednostjo za različne naraščajoče družbene potrebe, ki temeljijo na obnovljivem viru surovin. Za razvoj trdnega in dinamičnega sektorja, ki bo kos izzivom svetovnih sprememb, so potrebni raziskave in tehnološki razvoj, diverzifikacija, inovacije ter vlaganja v kakovost delovnih mest in človeškega kapitala.

1. ključni ukrep : Preučiti vpliv globalizacije na donosnost in konkurenčnost gozdarstva v EU

Komisija bo izvedla študijo o vplivih globalizacije na konkurenčnost gozdarstva v EU, da bi opredelila osrednje dejavnike, ki vplivajo na spremembe v gozdarskem sektorju v EU, ter utemeljila razprave o prihodnjih ukrepih za okrepitev konkurenčnosti in donosnosti gozdarstva.

2. ključni ukrep : Spodbujati raziskave in tehnološki razvoj za okrepitev konkurenčnosti gozdarskega sektorja

Raziskave in tehnološki razvoj so bistvenega pomena za trajnostni razvoj gozdarskega sektorja v EU.

Komisija bo še naprej podpirala raziskave in tehnološki razvoj v gozdarstvu znotraj 7. okvirnega raziskovalnega programa[3].

Komisija in države članice bodo tudi v nadaljnje spodbujale razvoj tehnološke platforme za gozdarski sektor. Komisija bo skrbno spremljala izvajanje strateškega raziskovalnega načrta, ki ga bo pripravila platforma. Države članice lahko za izvajanje posamičnih projektov izkoristijo tudi možnosti, ki jih ponuja ESRR[4] na področju raziskav.

Komisija bo preučila možnosti za ustanovitev gozdarskega znanstvenega foruma Skupnosti, da bi okrepila povezavo med znanostjo in politiko. V ta namen bo leta 2007 najprej priredila delavnico, ki bo obravnavala ukrepe Skupnosti na tem področju.

3. ključni ukrep : Izmenjavati in ocenjevati izkušnje pri vrednotenju in trženju nelesnih gozdnih dobrin in storitev

Gozdovi opravljajo številne vloge, ki niso vsebovane v cenah trženega lesnega in nelesnega blaga. Zato je treba količinsko opredeliti skupno vrednost gozdov in njihovih funkcij ter oblikovati in uporabiti instrumente za povračilo netrženega blaga in storitev.

Komisija bo stalnemu odboru za gozdarstvo (SFC) predlagala ustanovitev začasne delovne skupine, da bo upoštevala izkušnje o mehanizmih za vrednotenje in nadomestilo netrženega blaga in storitev. Komisija bo olajšala tovrstno izmenjavo. Države članice bodo dejavno sodelovale pri izmenjavi izkušenj.

Države članice bodo spodbujale študije in pilotne projekte o vrednotenju, nadomestilih in inovativnem trženju blaga in storitev, povezanih z gozdom, ki lahko dobijo podporo EKSRP[5], instrumenta LIFE+[6], 7. okvirnega raziskovalnega programa in programa Inteligentne energije za Evropo (IEE) znotraj Okvirnega programa za inovativnost (CIP)[7].

4. ključni ukrep : Spodbujati uporabo gozdne biomase za proizvodnjo energije

Uporaba lesa kot vira energije lahko pomaga ublažiti podnebne spremembe z nadomeščanjem fosilnih goriv, večjo energetsko samozadostnostjo, krepitvijo varnosti dobave in zagotavljanjem priložnosti za delo na podeželju.

Stalni odbor za gozdarstvo bo podpiral izvajanje akcijskega načrta o biomasi[8], zlasti glede razvijanja trgov za brikete in sekance ter seznanjanja lastnikov gozdov s priložnostmi za proizvodnjo energentov.

Komisija bo olajšala preiskave in razširjanje izkušenj o namenjanju manjvrednega lesa, manjših kosov lesa in lesnih odpadkov za proizvodnjo energije. Države članice bodo ocenile razpoložljivost lesa in lesnih odpadkov ter možnost njihove uporabe za pridobivanje energije na nacionalni in regionalni ravni, da bi predvidele nadaljnje ukrepe v podporo uporabi lesa za ta namen. Sedmi okvirni program in IEE-CIP ponujata ustrezne možnosti za pospeševanje takih dejavnosti.

Komisija bo še naprej podpirala raziskave in razvoj tehnologij za pridobivanje toplote, hlajenja, elektrike in goriv[9] iz gozdnih virov na energetskem področju posebnega programa sodelovanja znotraj 7. okvirnega raziskovalnega programa ter spodbujala razvoj tehnološke platforme za biogoriva in podpirala izvajanje svojega raziskovalnega načrta prek 7. okvirnega programa.

5. ključni ukrep : Podpirati sodelovanje med lastniki gozdov ter krepiti izobraževanje in usposabljanje v gozdarstvu

Zaradi spreminjajočih se lastniških struktur in čedalje večjega deleža lastnikov gozdov, ki niso kmetje, vse več lastnikom primanjkuje izkušenj in zmožnosti za gospodarno ravnanje z gozdovi. Razdrobljenost zasebnih gozdnih posestev lahko pripelje do dodatnih težav pri gospodarjenju z gozdovi, saj omejuje premike lesa in spodkopava zagotavljanje gozdarskih storitev. Potrebna je tudi usposobljena in prilagodljiva delovna sila.

Glede na navedeno bodo države članice podpirale poklicno usposabljanje in izobraževanje lastnikov gozdov in gozdnih delavcev. Države članice bodo podpirale tudi razvoj svetovalnih služb za lastnike gozdov in njihova združenja. Te službe bodo prispevale k novim tržno usmerjenim pristopom, širjenju informacij o načinih trajnostnega gospodarjenja ter znanj lastnikov gozdov o krepitvi biotske raznovrstnosti in obnove habitatov. Komisija in države članice si bodo izmenjavale izkušnje in načine dobrega ravnanja ter vedenje o tem, kako povečati tržno ponudbo lesa za industrijsko rabo. EKSRP in instrumenti Skupnosti s področja izobraževanja in usposabljanja ponujajo možnosti za podpiranje tovrstnih dejavnosti.

Za utrditev konkurenčnosti in donosnosti gozdarstva ter v okviru svojih prednostnih nalog lahko države članice poleg tega:

- spodbujajo sodelovanje med lastniki gozdov, industrijo in tretjimi strankami pri razvoju novih izdelkov, postopkov, tehnologij in učinkovitih trgov;

- spodbujajo naložbe za izboljšanje ekonomske vrednosti gozdov;

- podpirajo ustanavljanje in razvoj združenj lastnikov gozdov.

Izboljšanje in varovanje okolja

Cilj: Ohraniti in ustrezno povečati biotsko raznovrstnost, skladiščenje ogljika, celovitost, zdravje in odpornost gozdnih ekosistemov na več geografskih ravneh.

Ohranjanje proizvodne zmogljivosti, odpornosti in biotske raznovrstnosti so ključnega pomena za zdrav gozdni ekosistem. Ta pa je po drugi strani nujen za zdravo družbo in gospodarstvo.

Gozdovi imajo osrednjo vlogo pri udejanjanju göteborških ciljev Skupnosti o trajnostnem razvoju in ciljev iz 6. okoljskega akcijskega programa Skupnosti, vključno z ustreznimi tematskimi strategijami.

6. ključni ukrep : EU olajšati izpolnjevanje obveznosti za ublažitev podnebnih sprememb po UNFCCC[10] in njenem Kjotskem protokolu ter spodbujati prilagajanje posledicam podnebnih sprememb

Gozdovi imajo vlogo ponorov ogljika ter lahko proizvajajo obnovljive surovine in energente, ki ne škodujejo okolju. Vendar pa je kar približno 25 % svetovnih emisij toplogrednih plinov mogoče pripisati spremembi rabe zemljišč, predvsem krčenju tropskih gozdov[11].

Komisija bo s Stalnim odborom za gozdarstvo preučila, kako se bolj usklajeno odzvati na obveznosti iz členov 3.3 in 3.4[12] Kjotskega protokola, kar bo med drugim vključevalo poročanje o spremembah rabe zemljišč in gospodarjenje z gozdovi.

Komisija bo olajšala izmenjave med Stalnim odborom za gozdarstvo in strokovno skupino EU o ponorih[13], tako da se bo povečala učinkovitost razprav o ublažitvi podnebnih sprememb. Obravnavani bodo ukrepi za omejevanje krčenja gozdov po svetu in obveznosti v zvezi s podnebjem po letu 2012.

Komisija bo še naprej podpirala raziskave, usposabljanje in študije o vplivu podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Države članice so vabljene, da ocenijo vplive podnebnih sprememb, krepijo ozaveščenost in si izmenjavajo izkušnje, hkrati pa spodbujajo dejavnosti za blažitev in prilagajanje.

7. ključni ukrep : Prispevati k spreminjanju ciljev Skupnosti glede biotske raznovrstnosti po letu 2010[14]

Ker je biotska raznovrstnost v EU precej okrnjena in še vedno v upadu, je treba na ravni Skupnosti in držav članic pospešeno ukrepati za obnovo habitatov in naravnih ekosistemov, če se želi izpolniti cilj in ustaviti upadanje biotske raznovrstnosti.

Komisija bo Stalnemu odboru za gozdarstvo predlagala:

- da izmenjava izkušnje o izvajanju programa Natura 2000 na gozdnatih območjih;

- da spremljanje biotske raznovrstnosti v gozdovih obravnava kot pilotno nalogo v okviru zdajšnjega dela v zvezi s kazalniki biotske raznovrstnosti EU[15];

- da pretehta spremljanje razdrobljenosti gozdov in vplive širjenja gozdov na biotsko raznovrstnost;

- da oceni dostopne informacije in znanstvene študije o potrebni površini ter načinih zaščite pragozdov;

- da spremlja izvajanje CBD[16] in drugih odločb o biotski raznovrstnosti gozdov.

Komisija bo prirejala redna srečanja direktorjev EU s področja gozdov in narave ter pospeševala dejavno sodelovanje zavodov za gozdove pri neformalnih izmenjavah med državami članicami o izvajanju okoljevarstvene zakonodaje v EU („omrežje GreenEnforce“).

8. ključni ukrep : Delo v smeri evropskega sistema za spremljanje gozdov

Program spremljanja Forest Focus[17] se izteče leta 2006. V obdobju 2007–2013 bo mogoča podpora okoljskega spremljanja na ravni EU iz novega instrumenta LIFE+.

Za izpolnitev obveznosti Komisije in držav članic po mednarodnih sporazumih ter za izvajanje direktiv EU, kot so Natura 2000, okvirna direktiva o vodah in direktiva o zdravstvenem varstvu rastlin, so potrebne usklajene informacije o gozdovih.

Komisija si bo skupaj z državami članicami in ustreznimi mednarodnimi organizacijami prizadevala za oblikovanje evropskega sistema spremljanja gozdov, ki bo uporabljal že vzpostavljene zbirke podatkov o gozdovih in sisteme spremljanja. Celovit sistem na podlagi že vzpostavljenih in kmalu dostopnih[18] oblik zbiranja podatkov ter strokovnega znanja držav članic, Komisije (Skupnega raziskovalnega središča, Eurostata[19]), EGP[20] in mednarodnih organizacij (npr. UNECE[21], FAO[22]) je najboljši način za izpolnitev potreb po poročanju za znanstvene in tudi politične namene. Skupno raziskovalno središče bo ustanovilo evropsko središče za podatke o gozdovih. Spremljanje gozdov ne bo omejeno samo na okoljske kazalnike, temveč bo vključevalo tudi gospodarske in družbene informacije ter bi se lahko razširilo še na kazalnike, ki jih je potrdila 4. ministrska konferenca o varovanju gozdov v Evropi (MCPFE)[23].

9. ključni ukrep : Okrepiti varovanje gozdov v EU

Gozdni požari, biotski dejavniki in onesnaženost zraka močno vplivajo na ekološke razmere in proizvodno zmogljivost gozdov v EU. Zaradi svetovne trgovine in podnebnih sprememb so se povečale možnosti za prenos škodljivih organizmov in invazivnih vrst. Ker je varovanje gozdov pred biotskimi in abiotskimi dejavniki ena od osrednjih prednostnih nalog gozdarske politike, so nujne posodobljene informacije o stanju gozdov v EU.

Komisija bo:

- usmerila prizadevanja v nadaljnji razvoj evropskega informacijskega sistema o gozdnih požarih;

- izvedla študijo in v njej analizirala glavne dejavnike, ki vplivajo na razvoj stanja gozdov v Evropi (vključno z gozdnimi požari), učinkovitost zdajšnjih instrumentov Skupnosti in ukrepov za varovanje gozdov ter možne prihodnje smeri za večjo učinkovitost ukrepov;

- spodbujala države članice k oblikovanju združenj, ki bodo preučila posebne regionalne probleme stanja gozdov;

- podpirala raziskave o varovanju gozdov in fitosanitarnih vprašanjih znotraj 7. okvirnega raziskovalnega programa.

Poleg tega lahko države članice s podporo EKSRP in instrumenta Life+:

- oblikujejo nacionalne smernice za pogozdovanje in spodbujajo pogozdovanje za doseganje okoljskih in varovalnih ciljev;

- spodbujajo kmetijsko-gozdarske sisteme;

- spodbujajo gozdarske ukrepe v programu Natura 2000;

- spodbujajo programe za vključevanje lastnikov gozdov v prostovoljne okoljske obveze;

- spodbujajo naložbe za izboljšanje ekološke vrednosti gozdov;

- spodbujajo ukrepe za preprečevanje gozdnih požarov;

- podpirajo obnovo gozdov, ki so jih prizadeli naravne nesreče in požari;

- podpirajo študije o vzrokih gozdnih požarov, kampanje za ozaveščanje, projekte usposabljanja in predstavitve;

- pregledujejo in posodabljajo strategije širše zaščite pred biotskimi in abiotskimi dejavniki, vključno s študijami o oceni tveganj v povezavi s škodljivimi organizmi in invazivnimi vrstami.

Prispevek h kakovosti življenja

Cilj: prispevati h kakovosti življenja z ohranjanjem in izboljšanjem družbenih in kulturnih razsežnosti gozdov.

Gozdovi ponujajo blago in storitve, ki koristijo državljanom, njihovemu zdravju in kakovosti življenja, vključno z dobrinami in rekreacijo na mestnih in podeželskih območjih, delo in prihodek milijonom ljudi, zaščito prsti in vode ter zaščito pred erozijo, širjenjem puščav in naravnimi nesrečami.

Države članice lahko v okviru svojih prednostnih nalog in s podporo EKSRP spodbujajo naložbe, ki krepijo vrednost gozdov kot družbenih dobrin, ter z ohranjanjem in izboljševanjem družbenih in kulturnih razsežnosti gozdov tako prispevajo h kakovosti življenja.

10. ključni ukrep : Spodbujati izobraževanje in obveščanje o okolju

Če želimo zagotoviti, da bo družba ustrezno priznavala prednosti trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, je nujen dvig zavesti.

Komisija bo olajšala izmenjavanje izkušenj med državami članicami v zvezi s kampanjami izobraževanja in obveščanja o okolju, zlasti namenjenih otrokom (pobude, kot so „gozdne šole“ ali „gozdna izobraževalna središča“). Države članice bodo spodbujale izobraževanje o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi.

11. ključni ukrep : Ohraniti in okrepiti varovalne funkcije gozdov

Vse večja grožnja naravnih nesreč, ekstremnih vremenskih pojavov ter problemi z erozijo in dezertifikacijo v nekaterih delih Evrope poudarjajo pomen varovalne funkcije gozdov, predvsem na gorskih in sredozemskih območjih.

Potrebni so usklajeno spremljanje in načrtovanje ter učinkoviti zaščitni ukrepi. Pomembna sta tudi ozaveščanje in širjenje znanja o naravnih nesrečah ter obvladovanju tveganj.

V okviru svojih pristojnosti in s podporo EKSRP lahko države članice :

- okrepijo naložbe in trajnostno gospodarjenje z gozdovi za preprečevanje naravnih nesreč in zaščito;

- vključijo te vidike v izobraževanje o gozdovih in dejavnosti ozaveščanja.

S podporo ESRR lahko države članice okrepijo naložbe v preprečevanje naravnih nesreč in zaščite pred njimi, predvsem v okviru čezmejnega sodelovanja.

Komisija bo omogočila lažjo izmenjavo izkušenj o sprejetih ukrepih za krepitev varovalne funkcije gozdov.

12. ključni ukrep : Preučitev potenciala mestnih in obmestnih gozdov

Številni Evropejci pridejo v stik s koristmi in vrednotami narave predvsem v mestnem gozdu. Načrtovanje, oblikovanje in upravljanje mestnih in obmestnih gozdov postavlja nove zahteve za gozdarje, zlasti pri vključevanju in odzivnosti lokalnih skupnosti, na katere posegi v gozdu vplivajo ali jim bodo koristili.

Na podlagi znanstvenega dela bodo Komisija in države članice :

- pregledale in povezale metodologije za oceno družbenih in človeških vplivov mestnih in obmestnih gozdov, da bi oblikovale primerne dolgoročne kazalnike ter trdne smernice za prihodnje naložbe in gospodarjenje;

- preučile strukture za vključitev lokalnih skupnosti in netradicionalnih interesnih skupin v načrtovanje, oblikovanje, upravljanje ter uporabo mestnih in obmestnih gozdov.

Spodbujanje usklajevanja in komunikacije

Cilj: Izboljšati usklajenost in medsektorsko sodelovanje, da se uravnotežijo gospodarski, okoljski in družbeno-kulturni cilji na več organizacijskih in institucionalnih ravneh.

Čeprav je gozdarska politika v pristojnosti držav članic, se na evropski ravni razvijajo številne politične pobude, ki vplivajo na gozdarski sektor. Zato je zanj posebnega pomena usklajevanje med različnimi sektorskimi politikami v državah članicah, med državami članicami in Komisijo ter znotraj Komisije.

13. ključni ukrep : Okrepiti vlogo stalnega odbora za gozdarstvo

Odločba Sveta o ustanovitvi Stalnega odbora za gozdarstvo[24] odboru daje široka pooblastila na področjih, povezanih z izmenjavo informacij in posvetovanjem.

Da bi omogočila usklajeno izvajanje akcijskega načrta, bo Komisija skupaj s člani odbora oblikovala letni delovni program odbora.

Komisija bo organizirala skupne sestanke med člani odbora in Svetovalne skupine za gozdarstvo in pluto[25] ter z drugimi svetovalnimi telesi, kot je Svetovalni odbor o politiki Skupnosti o gozdarstvu in industrijah, ki temeljijo na gozdarstvu[26].

Komisija si bo prizadevala v postopke oblikovanja politike še bolj dejavno vključiti odbor v vlogi svetovalca ter ga zlasti spodbuditi k predložitvi dokumentov o stališču in poročil na lastno pobudo.

Delovne skupine odbora se bodo prilagodile tako, da si bodo pomagale z začasnimi delovnimi skupinami.

Države članice so še naprej vabljene, da redno prirejajo srečanja direktorjev EU s področja gozdov.

14. ključni ukrep : Okrepiti usklajevanje med področji politike v zadevah, povezanih z gozdovi

Da bi okrepili učinkovito izmenjavo informacij o pobudah, ki lahko vplivajo na gozdarski sektor, bo vsak pristojen generalni direktorat imenoval koordinatorja za politike, povezane z gozdovi. Komisija bo Stalni odbor za gozdarstvo redno obveščala o pobudah in ukrepih z različnih političnih področij, ki so pomembni za delo odbora. Ob spoštovanju svojih administrativnih struktur in pristojnosti posameznih služb bo Komisija še okrepila vlogo medslužbene skupine o gozdarstvu.

15. ključni ukrep : Uporabljati odprto metodo koordinacije (OMK) v nacionalnih gozdarskih programih

Na zasedanju Evropskega sveta v Lizboni je bila odprta metoda koordinacije opredeljena kot način, ki državam članicam pomaga postopno razvijati lastne politike.

Države članice in Komisija bodo v okviru Stalnega odbora za gozdarstvo preučile uporabnost odprte metode koordinacije za prostovoljno usklajevanje nacionalnih gozdarskih programov.

16. ključni ukrep : Okrepiti udeležbo EU v mednarodnih procesih na področju gozdarstva

Znotraj Komisije in v državah članicah je potrebno precejšnje usklajevanje, da se zagotovi skladnost različnih mednarodnih procesov na področju gozdarstva. Pri tem je pomembna vloga ustreznih delovnih skupin Sveta, zlasti delovne skupine o gozdarstvu.

Glavno sredstvo za podporo mednarodnim obveznostim v državah nečlanicah EU je gospodarsko in razvojno sodelovanje, ki je v deljeni pristojnosti Skupnosti in držav članic . Skupna stopnja pomoči naj bi se v prihodnjem desetletju povečala. Izziv je zagotoviti, da bo pri odločitvah o dodeljevanju sredstev primerno upoštevana vloga gozdov.

Čeprav Komisija po letu 2006 ne bo več imela posebnega instrumenta za financiranje gozdov, bodo od leta 2007 na voljo možnosti za finančno podporo znotraj tematskega programa za okolje in naravne vire ter v okviru državnih ali regionalnih programov. Tako se bo lahko nadaljevala podpora za izvajanje večstranskih okoljskih sporazumov[27] in procesov gozdarske politike[28]. Akcijski načrt FLEGT[29] bo še en prednostni cilj za podporo Komisije in držav članic, zlasti za povečevanje zmogljivosti v državah partnericah FLEGT.

Na področju sodelovanja z državami pristopnicami in kandidatkami ter s sosednjimi evropskimi državami bo Komisija še naprej dejavna na ministrskih konferencah o varovanju gozdov v Evropi, v Odboru za lesarstvo pri Ekonomski komisiji ZN za Evropo ter z gozdovi povezanih dejavnostih FAO.

17. ključni ukrep : Spodbujati uporabo lesa in drugih gozdnih proizvodov iz trajnostno upravljanih gozdov

V predvideno sporočilo o konkurenčnosti panog, ki temeljijo na gozdarstvu, bodo vključeni primerni ukrepi za spodbujanje večje uporabe lesa in drugih gozdnih proizvodov. To sporočilo je nadgradnja Sporočila o stanju konkurenčnosti na gozdarstvu temelječe in z njim povezane industrije[30], ki je vsebovalo izčrpno analizo sektorja in opredelilo ključne izzive. Predvideno sporočilo bo ob upoštevanju vse večje mednarodne konkurence, s katero se srečujejo panoge, ki temeljijo na gozdarstvu, osredotočeno na ukrepe za okrepitev okvirnih pogojev panog, zlasti glede vprašanj energije in surovin. Pri tem bo izhajalo iz dela Skupine na visoki ravni za konkurenčnost, energijo in okolje. Vključevalo bo tudi vprašanja, povezana z inovacijami, raziskavami in razvojem ter izobraževanjem, usposabljanjem in dejavnostmi obveščanja.

V okviru načrta ukrepov bo Komisija omogočila lažjo izmenjavo izkušenj med državami članicami, tako da bo oblikovala smernice za izvajanje Direktive o javnih naročilih za gozdne proizvode.

18. ključni ukrep : Izboljšati izmenjavo informacij in obveščanje

Dostopnost in posredovanje posodobljenih informacij sta nujna za dvig javne ozaveščenosti in upoštevanja gozdarstva pri načrtovanju politik.

Komisija bo ob dejavnem sodelovanju držav članic oblikovala strategijo obveščanja o gozdarstvu. V njej bodo začrtani najpomembnejši koraki za boljše obveščanje o gozdarstvu v Skupnosti. Vzporedno s pripravo strategije bo potekala izmenjava izkušenj med državami članicami. Preučena bo tudi izvedljivost posameznih komunikacijskih dejavnosti v okviru prihodnjih mednarodnih gozdarskih prireditev[31].

Komisija bo oblikovala „gozdarsko“ stran na spletnem mestu Europa. Države članice bodo poskrbele za dostopnost z gozdovi povezanih informacij na svojih spletnih mestih in za njihove povezave na gozdarsko spletno stran portala Europa.

Komisija bo v okviru pobude evropskega sistema spremljanja gozdov razvijala evropsko informacijsko in komunikacijsko platformo o gozdovih, s katero bodo dostopne informacije bolje izkoriščene in razširjane.

Poleg tega so države članice vabljene k prirejanju dogodkov za povečevanje opaznosti, kot sta „teden gozdov“ ali „dan gozdov“, s katerimi se dviguje ozaveščenost o koristih trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

Ocena

Akcijski načrt bo trajal pet let (2007–2011). Leta 2009 bo opravljena vmesna ocena, 2012 pa še končna ocena. Leta 2012 bo Svetu in Evropskemu parlamentu predloženo poročilo o izvajanju akcijskega načrta.

Sodelovanje z interesnimi skupinami pri izvajanju akcijskega načrta na ravni Skupnosti bo potekalo predvsem prek Svetovalne skupine za gozdarstvo in pluto.

Stalni odbor za gozdarstvo bo usklajevalni organ med Komisijo in državami članicami za izvajanje akcijskega načrta. Poleg tega bo dejavno sodeloval pri vmesni in končni oceni.

[1] Sklepi Sveta o Akcijskem načrtu EU za gozdove, 2662. seja Sveta za kmetijstvo in ribištvo. 30.-31. maja 2005.

[2] UL C 56, 26.2.1999.

[3] COM(2005) 119 konč.

[4] Evropski sklad za regionalni razvoj,

[5] Uredba Sveta (ES) št. 1290/2005 (OJ L 209, 11.8.2005).

[6] COM(2004) 621 konč.

[7] COM(2005) 121 konč.

[8] COM(2005) 628 konč.

[9] COM(2006) 34 konč.

[10] Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja.

[11] COM(2005) 35 konč.

[12] Pogozdovanje, obnova, krčenje gozdov in gospodarjenje z gozdovi.

[13] Ta skupina obsega razprave o rabi zemljišč, spremembah rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) na sestankih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC).

[14] COM(2006) 216 konč. „Omejitev upada biotske raznovrstnosti do leta 2010 in v obdobju po njem“

[15] „SEBI 2010“ (postopek „poenostavljanja evropskih kazalnikov biotske raznovrstnosti 2010“ z Evropsko agencijo za okolje in okoljskim programom OZN).

[16] Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti.

[17] Uredba (ES) št. 2152/2003 (UL L 324, 11.12.2003).

[18] EU razvija dve pobudi za zagotavljanje naprednih, pravočasnih in skladnih geoprostorskih informacij do leta 2008: navigacijski sistem „Galileo“ in sistem opazovanja Zemlje „GMES“ (Globalno spremljanje okolja in varnosti).

[19] Statistični urad Evropskih skupnosti.

[20] Evropska agencija za okolje.

[21] Ekonomska komisija OZN za Evropo.

[22] Organizacija OZN za prehrano in kmetijstvo.

[23] 4. MCPFE (Dunaj 2003): Kazalniki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

[24] Odločba 89/367/ES (UL L 165, 15.6.1989, str. 14).

[25] Sklep 2004/391/ES (UL L 120, 24.4.2004, str. 50).

[26] Sklep 97/837/ES (UL L 346, 17.12.1997, str. 95).

[27] Konvencija ZN o biološki raznovrstnosti, Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja, Konvencija ZN o boju proti dezertifikaciji, Konvencija ZN o trgovini z ogroženimi vrstami.

[28] Forum ZN za gozdove, Mednarodni dogovor o tropskem lesu.

[29] COM(2003) 251 konč.

[30] COM(1999) 457 konč.

[31] 6. zasedanje Foruma ZN za gozdove: predlog za razglasitev leta 2010 za mednarodno leto gozdov.