52006DC0181

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 27.4.2006

COM(2006) 181 konč.

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Na poti h globalnem partnerstvu v informacijski družbi: Spremljanje izvajanja tuniške faze Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS)

SPOROČILO KOMISIJE SVETU, EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Na poti h globalnem partnerstvu v informacijski družbi: Spremljanje izvajanja tuniške faze Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS) (Besedilo velja za EGP)

1. UVOD

Druga faza Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS) je potekala od 16. do 18. novembra 2005 v Tunisu. Zagotovila je izhodišče za izmenjavo med širokim spektrom interesnih skupin o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo nastajajočo svetovno informacijsko družbo. Predhodno je ženevska faza vrha (december 2003) opredelila načela in glavne ukrepe za vsa glavna vprašanja informacijske družbe od infrastruktur do pluralnosti medijev[1]. Za razpravo v Tunisu sta ostali dve glavni temi: upravljanje interneta in finančni mehanizmi za premostitev digitalnega razkoraka . Pozneje sta se kot dodatni vprašanji v pripravljalnem procesu pojavili izvajanje obveznosti WSIS in nadaljnje ukrepanje po vrhu .

Na vrhu v Tunisu so svetovni voditelji potrdili dva dokumenta, ki določata nadaljnje korake za razpravo o politiki o svetovni informacijski družbi:

- Tuniška obveza (TC)[2] opozarja na ženevsko izjavo o načelih (GDoP) in ženevski akcijski načrt (GPoA) in podpira temeljna načela, ki so podlaga skupni viziji informacijske družbe. Voditelji so ponovno potrdili svojo „željo in obvezo, da bodo zgradili informacijsko družbo, ki bo usmerjena k ljudem, bo vključevala in bo usmerjena k razvoju “[3] in ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno s svobodo izražanja in svobodo do prejemanja in dajanja informacij.

- Tuniška strategija za informacijsko družbo (TAIS)[4] gre pri določanju glavnih izzivov še dalje in kaže kako jih je treba obravnavati. Priznava zlasti obseg tehnološkega razkoraka ter potrebo, da se obravnava na različne načine, ki se dopolnjujejo. Kar zadeva upravljanje interneta je TAIS določil smer za nadaljevanje razprave. Končno kaže, kako lahko vlade, regionalne in mednarodne organizacije, kot tudi druge interesne skupine izvajajo obveze, ki so si jih naložile.

To sporočilo vsebuje oceno glavnih rezultatov vrha, navaja prednostne naloge EU ter daje predloge o tem, kako lahko EU pomaga pri spremljanju procesa WSIS. Komisija in EU kot celota želita ostati gonilni sili v tem procesu in graditi na uspehu, ki je bil dosežen v drugi fazi.

2. OCENA REZULTATOV WSIS

Vrh je poudaril soglasje za globalni pristop k informacijski družbi , ki je skupen vsem državam članicam ZN in temelji na dveh končnih dokumentih (TC in TAIS), ki dopolnjujeta dokumente, sprejete leta 2003 v Ženevi.

Vrh je tako ponovno potrdil temeljni pomen demokracije, ciljev politik, kot so trajnostni razvoj in kulturna raznolikost, ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin , vključno s svobodo izražanja in mnenja, kakor tudi svobodo do prejemanja in dajanja informacij. Te so nepogrešljive, če naj informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) prispevajo k gospodarskemu in socialnemu napredku v novo nastalih državah in državah v razvoju.

Komisija pozdravlja to jasno in nedvoumno izjavo, ki v luči incidentov, ki so spremljali vrh v Tunisu, pridobiva na pomenu. Na podlagi tega globalnega soglasja si bo Komisija odločno prizadevala preprečiti nevarnosti, tveganja in omejitve v zvezi s človekovimi pravicami, ki izvirajo iz zlorabe IKT, kot so kibernetska represija ter kršitve zasebnosti in zasebne korespondence. V tem smislu Komisija pozorno spremlja trenutno razpravo v ZDA o načinih preprečevanja podjetjem (ponudnikom dostopa do interneta in internetnih storitev, ponudnikom internetnih tehnologij), da bi pomagala represivnim režimom omejevati prost pretok informacij na internetu. Komisija spodbuja zadevna podjetja, da pri tem ključnem vprašanju v tesnem sodelovanju z nevladnimi organizacijami delajo na kodeksu vedenja.

Na poti premostitve digitalnega razkoraka[5] in podpore občutljivim skupinam, kot so starejši ljudje in ljudje s posebnimi potrebami, je bil dosežen uravnotežen sporazum. Sporazum spodbuja sprejetje programov za pomoč državam v razvoju, da izkoristijo IKT, da bi dosegli razvojne cilje novega tisočletja (RCT), ki so jih določili ZN. To mora biti povezano z razvojem pravnih okolij, ki spodbujajo konkurenco in naložbe v infrastrukturo IKT ter razvoj novih aplikacij in storitev. Komisija v celoti podpira ta pristop na mednarodni ravni.

Poleg tega Komisija podpira Strategijo digitalne solidarnosti, ki obravnava pomisleke, ki jih države v razvoju izražajo v zvezi z dostopom do financiranja preko vrste programov in projektov, ki vključujejo države partnerice in zajemajo partnerstva z zasebnim sektorjem in civilno družbo. EU bo dala večji pomen potencialu IKT, da z obravnavanjem Strategije digitalne solidarnosti prispeva k doseganju RCT v okviru obstoječih mehanizmov in pomaga nosilcem odločanja v državah v razvoju, da kar najbolj izkoristijo ta sredstva. Kar zadeva Digitalni solidarnostni sklad, se Komisija seznanja s pobudo, ki ni medvladne narave in v boju proti tehnološkemu razkoraku na inovativni način vključuje lokalne organe in druge interesne skupine.

Glede upravljanja interneta je bil dosežen sporazum. EU je bila ena glavnih gonilnih sil pri doseganju sporazuma. Besedila predlogov EU so pripomogla k uskladitvi razhajajočih se stališč drugih delegacij, zlasti pri dveh najpomembnejših vprašanjih:

- EU je med celotnim pripravljalnim procesom poudarjala, da imajo vlade posebno poslanstvo in odgovornost do svojih državljanov, zato se mora njihova vloga osredotočiti na glavna vprašanja javne politike in ne vključevati vsakodnevnih dejavnosti. WSIS je prevzel to stališče, ko je priznal potrebo po razširjenem sodelovanju , da bi vladam na enaki podlagi omogočil izvajanje njihovih vlog in obveznosti v mednarodnih vprašanjih javne politike, ki zadevajo internet.

- Poleg tega TAIS postavlja temelje za vzpostavitev Foruma upravljanja interneta , novega foruma za politični dialog med več interesnimi skupinami, drugega pristopa, ki ga je v pripravah na vrh v Tunisu predlagala Komisija.

Zato predstavlja rezultat WSIS s stališča EU uspeh. Odraža stališča, ki so bila izražena zlasti v predhodnem Sporočilu Komisije o prispevku EU k drugi fazi WSIS[6], resoluciji Evropskega parlamenta o informacijski družbi[7], in sklepih Sveta z dne 27. junija 2005[8].

3. NADALJNJE UKREPANJE PO PROCESU WSIS

Za izvedbo rezultatov WSIS Komisija predlaga, da morajo politike EU upoštevati priporočila, ki so bila dana na vrhu, zlasti na področjih informacijske družbe, raziskav in razvoja (R&R), gospodarskega in političnega sodelovanja in razvojne pomoči. Pri tem EU lahko uporabi svoje izkušnje z lastnim strateškim okvirom za politike informacijske družbe, pobudo i2010.

Pobuda i2010 [9] (junij 2005) predstavlja tri glavne vrste ukrepov, ki omogočajo EU, da izkoristi množični razvoj IKT in najnovejše valove tehnološkega zbliževanja in hkrati zagotavlja cilje javnega interesa, kot so kulturna raznolikost:

- z vzpostavitvijo odprtega in konkurenčnega enotnega trga EU za informacijsko družbo in medijske storitve;

- z znatnim povečanjem naložb v raziskave IKT v EU;

- s spodbujanjem vključujoče evropske informacijske družbe, z močnim osredotočenjem na dejavnosti v zvezi s tehnološkim razkorakom, tako na geografski kot na socialni ravni.

3.1. Boj proti tehnološkemu razkoraku

Vrh v Tunisu je priznal koristi, ki jih IKT lahko prinese ljudem, in način, na katerega lahko preoblikujejo dejavnosti ljudi. Zlasti internet postaja ključni element, ki pomaga lokalnim skupnostim, da privabijo podjetja, zagotovijo zdravstveno varstvo in izboljšajo izobraževanje ter dostop do upravnih storitev. V tem smislu bo Komisija pozorno spremljala poskuse, ki bi postavljali pod vprašaj neodvisni značaj interneta.

3.1.1. Notranja izkušnja EU

Komisija je nedavno sprejela Sporočilo o premostitvi širokopasovne vrzeli[10] , ki se osredotoča na notranji geografski razkorak EU. Sporočilo kaže, da širokopasovne povezave sicer na splošno spodbujajo gospodarsko rast, vendar pa od razvoja širokopasovnih povezav lahko največ pridobijo oddaljena in podeželska območja, saj zmanjšujejo prikrajšanost zaradi majhne gostote prebivalstva in geografske oddaljenosti od glavnih gospodarskih centrov.

Poleg tega je e-dostopnost glavna tema v okviru i2010[11]. Predvideni ukrepi gradijo na trenutnih dejavnostih e-dostopnosti na področju R&R (dostopnost do spleta, „zasnova za vse“ in podporne tehnologije) in obravnavajo vprašanja v zvezi z zakonodajo javnih naročil, certificiranja in elektronskih komunikacij.

Komisija je za pospeševanje ukrepov pri obravnavi e-znanj ustanovila Evropski forum e-znanj, da bi okrepila in odprla dialog med interesnimi skupinami ter vzpodbudila partnerstva in pobude med več interesnimi skupinami[12].

3.1.2. Dejavnosti EU na mednarodni ravni

Na mednarodni ravni EU uporablja svoje notranje izkušnje v svoji zunanji politiki za gospodarsko in razvojno sodelovanje.

Trenutni dialogi o informacijski družbi z Latinsko Ameriko (@LIS)[13], s sosednjimi državami, vključno s sredozemsko regijo (EUMEDIS)[14], in razvijajočimi se gospodarstvi (Brazilija, Kitajska, Indija, Južna Afrika) zagotavljajo forume, v katerih bo EU, kadar je to primerno, spodbujala priporočila WSIS. Naslednja priložnost bo zagotovljena na srečanju med EU ter Latinsko Ameriko in karibskimi državami, ki bo potekal v Lizboni[15].

Večja novost v zunanjih odnosih EU je partnerstvo za infrastrukture , ki ga je predlagala „ nova strategija za Afriko“ [16] . S finančno podporo iz naslova 10. Evropskega razvojnega sklada (ERS), razvojnih bank in zasebnega sektorja bo to partnerstvo za infrastrukturo financiralo elektronske komunikacije v podeželskih območjih na vseafriški ravni, v razmerah po konfliktu, za čezmejne komunikacije ali v katerem koli drugem primeru, ko trg financiranja ne zagotavlja.

Navedeno Partnerstvo EU-Afrika bo delovalo v skladu z načelom afriškega lastništva in lahko zajema zlasti:

- Strategijo in ureditveni okvir: podporne ukrepe za vodenje prehoda k liberaliziranim telekomunikacijskim trgom, da bi hkrati vzpodbudili znižanje stroškov telekomunikacij in uvedbo nove tehnologije, olajšali medmrežno povezovanje mrež in interoperabilnost storitev. To bi zajemalo usposabljanje, tehnično podporo in izmenjavo dobrih praks za regionalne nosilce politik in zakonodajalcev.

- Tehnološko nevtralna širokopasovna telekomunikacijska omrežja , kot jih predlagata Komisija Afriške unije (AUC) in Novo partnerstvo za razvoj Afrike (NEPAD) .

- Razvoj nekomercialnih vseafriških elektronskih storitev kot so e-vlada med AUC, upravami njenih držav članic in regionalnimi gospodarskimi skupnostmi, e-izobraževanje, telemedicina.

- Raziskovalna in izobraževalna omrežja: cilj je izboljšati povezljivost afriških nacionalnih raziskovalnih in izobraževalnih omrežij ter jih medsebojno povezati z GÉANT2 v EU. To bi afriške raziskovalce vključilo v svetovne raziskovalne skupnosti in omejilo „beg možganov“.

Partnerstvo za infrastrukturo pripravlja Program AKP-IKT v okviru 9. ERS, ki zagotavlja 20 milijonov EUR za podporo izvajanja ureditvenega okvira, vključevanje IKT v druge sektorje in povečanje zmogljivosti.

Poleg tega igra povečanje zmogljivosti ključno vlogo v boju proti tehnološkemu razkoraku. Med vrhom v Tunisu je Komisija v sodelovanju z industrijo organizirala uspešen simpozij o e-znanjih , da bi spodbudila partnerstva več interesih skupin ter pridobivanje potrebnih znanj. Usposabljanje ljudi z e-znanji je predpogoj za lokalni gospodarski razvoj.

Podobne dejavnosti se preučujejo za karibsko in pacifiško regijo , saj sta povezava s komunikacijsko infrastrukturo in uporaba IKT lahko zelo koristni za gospodarske dejavnosti obeh regij.

3.1.3. Mednarodno sodelovanje v raziskavah in razvoju

Pomembnost R&R je poudarjena v vseh dokumentih WSIS. V svojih predhodnih sporočilih je Komisija poudarila potrebo po mednarodnem sodelovanju v IKT, da bi se državam v razvoju omogočil lažji dostop do novih tehnologij. Najnovejši razpis v okviru 6. okvirnega programa R&R obravnava mednarodno sodelovanje[17].

Na podlagi naslednjega Okvirnega programa za evropske R&R (2007–2013) bo znatno okrepljeno mednarodno sodelovanje z odpiranjem vseh dejavnosti raziskovalcem iz tretjih držav in s koordinacijskimi dejavnostmi, ki so namenjene določenim državam ali skupinam držav. To mora zagotoviti veliko novih priložnosti. Možna področja sodelovanja so lahko: sistemi zgodnjega opozarjanja, mehanizmi za ukrepanje ob nesrečah in v kriznih situacijah, prispevek IKT v boju zoper revščino s pomočjo nizko cenovnih tehnologij, prednostne aplikacije in sistemska integracija.

3.2. Vprašanja v zvezi z internetom

3.2.1. Upravljanje interneta

TAIS je na podlagi dela, ki ga je opravila delovna skupina za upravljanje interneta, določil delovno opredelitev upravljanja interneta[18]. Poleg tega TAIS poudarja vrsto ključnih ciljev javne politike, ki jih je treba obravnavati na globalni ravni, od vrste vprašanj v zvezi z razvojem do priznavanja, da morajo biti vse vlade sposobne enakovredno sodelovati v upravljanju interneta, da bi se zagotovila stabilnost, varnost in kontinuiteta interneta. Strategija med drugim izrecno navaja, da obstajajo številna vprašanja javne politike, ki zahtevajo pozornost in se s trenutnimi mehanizmi ne obravnavajo ustrezno, ter priznava potrebo po razširjenem sodelovanju v prihodnosti, da bi se ta pomanjkljivost odpravila. Takšno razširjeno sodelovanje naj bi zagotovilo, da lahko vlade na enaki podlagi izvajajo njihove vloge in obveznosti v mednarodnih vprašanjih javne politike. Komisija poudarja ključno in pozitivno vlogo, ki jo je v vsakodnevnem upravljanju interneta do zdaj igrala Mednarodna organizacija za dodeljevanje mnemoničnih in številčnih internetnih naslovov (ICANN). Komisija je močno podpirala ustanovitev in delovanje ICANN.

Generalni sekretar ZN je v skladu s TAIS sklical prvo srečanje novega Foruma upravljanja interneta (IGF) , da bi spodbudil in olajšal dialog med več interesnimi skupinami. Potekalo bo v Atenah od 30. oktobra do 2. novembra 2006. Srečanje bo pripravila svetovalna skupina, ki jo mora generalni sekretar imenovati tako, da polovico sestavljajo predstavniki vlad in polovico predstavniki civilne družbe in zasebnega sektorja. Prvo srečanje svetovalne skupine bo 22.–23. maja v Ženevi. Treba je poudariti, da IGF ne bo nadomestil nobenih obstoječih ureditev in tudi ne bo imel funkcije nadzora.

EU je uspešno prepričala svoje partnerje, da v strategiji poudarijo ključne prednostne naloge javnih politik, kot so svoboda izražanja in dostopa, varovanje podatkov, varnost in boj proti neželeni elektronski pošti. Strategija pojasnjuje, da morajo izvedeni ukrepi za stabilnost in varnost interneta, za boj proti kibernetičnemu kriminalu in neželeni elektronski pošti spoštovati načeli zasebnosti in svobode izražanja. Komisija bo nadaljevala z dejavnim spremljanjem teh ciljev in zlasti s podpiranjem in spodbujanjem dveh novih procesov:

- Glede IGF se EU zavzema za osredotočeno pristojnost. Neželena elektronska pošta in ustrezni vidiki v zvezi z varnostjo ter večjezičnost bi bile primerne in bistvene teme za prvo srečanje. Po mnenju EU so te teme pomembne za vse države, ne glede na stopnjo njihove gospodarske razvitosti. Te teme so predlagale tudi druge interesne skupine. Glede na posvečanje pozornosti premostitvi digitalnega razkoraka na vrhu v Tunisu, EU tudi pozdravlja pobude držav v razvoju, da predstavijo dodatne teme, ki so za njih še posebno pomembne. Poleg tega je ključni cilj prvega srečanja IGF velika zastopanost evropskih interesnih skupin.

- Razširjeno sodelovanje je ena najbolj kritičnih in najtežjih vprašanj TAIS, kot je razvidno iz časa, ki ga je generalni sekretar potreboval za izpolnitev svoje naloge. V mednarodni skupnosti obstaja širok obseg pogledov, od teh, ki se zavzemajo za bolj neposredno udeležbo vlad, do teh, ki so zadovoljni, da dobijo vlade več prostora znotraj obstoječih ustreznih organizacij, ki zadevajo temeljne funkcije upravljanja interneta. EU je v že sklepih COREPER z dne 9. novembra 2005 predstavila svoje poglede na glavna področja razširjenega sodelovanja; sodelovanje mora zlasti biti lahko in učinkovito. Komisija bo nadaljevala tesno sodelovanje z državami članicami EU, da bi opredelila nadaljnje konkretne predloge, ki bi lahko prispevali k procesu. ZDA pa se nagibajo k ožji razlagi tuniškega soglasja kot EU.

3.2.2. Varnost in stabilnost interneta in drugih omrežij IKT

Glavna pozornost TAIS je usmerjena na varnost in stabilnost interneta in drugih omrežij IKT. Obstoječe sodelovanje med vladami na področjih, kot je neželena elektronska pošta[19], ima lahko koristi od tega, da se obravnava kot del razširjenega sodelovanja na globalni ravni. Da bi zgradili zaupanje in varnost pri uporabi IKT, se TAIS zavzema za globalno kulturo kibernetične varnosti. Opredeljuje potrebo po skupnem razumevanju vprašanj internetne varnosti in nadaljnjem sodelovanju, da se olajša dosegljivost, zbiranje in razširjanje informacij v zvezi z varnostjo in izmenjava dobrih praks med vsemi interesnimi skupinami.

Ta tema je del prednostnih nalog politike, določenih z i2010. V letu 2004 se je EU odločila, da ustanovi Evropsko agencijo za varnost omrežij in informacij (ENISA), da bi pomagala zagotavljati pravilno delovanje notranjega trga na tem področju. Komisija meni, da bo ENISA postala koristen center za sodelovanje in izmenjavo informacij in priporočljivih praks, tako v Evropi kot tudi med Evropo in ostalim svetom.

Poleg tega bo Komisija to zadevo obravnavala s celovitimi vrstami dokumentov politik, ki se načrtujejo za leto 2006, vključno s strategijo za povečano varnost v elektronskih komunikacijah, za katero se pričakuje, da ji bo sledila posebna pobuda o neželeni elektronski pošti, vohunski programski opremi ter škodljivi programski opremi. Ločeno Sporočilo Komisije bo obravnavalo kibernetični kriminal.

3.3. Mehanizmi nadaljnjega ukrepanja

Proces WSIS je sprožil širok dialog vseh interesnih skupin in osredotočil pozornost sistema ZN na IKT, predvsem v okviru razvoja.

3.3.1. Udeležba vseh interesnih skupin

Udeležba zasebnega sektorja je prvotnega pomena za doseganje ciljev vrha, npr. s partnerstvi med javnim in zasebnim. To je v skladu z dinamičnim sodelovanjem poslovne skupnosti, zlasti evropske industrije IKT, v procesu WSIS, tako s prispevkom k politični razpravi kakor tudi z močno prisotnostjo na razstavah IKT, ki so spremljale vrh.

Zdaj je vloga poslovne skupnosti, da izkoristi priložnost in prispeva k doseganju ciljev WSIS. Njena udeležba bi pomagala lokalnemu prebivalstvu pri razvoju regij, da bi te izkoristile gospodarske in socialne koristi, ki jih IKT lahko ponudi; istočasno bi to zagotovilo nove tržne priložnosti. Zato izvajanje ciljev WSIS pomeni koristi za vse strani. Komisija bo v podporo temu nadaljevala s svojim rednim dialogom z zasebnim sektorjem[20].

Veliko število organizacij civilne družbe je aktivno sodelovalo na WSIS, ki je postavil nove standarde za udeležbo več interesnih skupin v procesih ZN. Prispevek civilne družbe je bil ključnega pomena v zvezi z vprašanji, kot so občutljive skupine državljanov, razvojna razsežnost IKT ter vloga človekovih pravic v informacijski družbi. Komisija želi ohranjati dialog, saj bo nadaljevanje procesa zagotovilo priložnosti za izmenjavo. Poleg tega je Evropski parlament vzpostavil odlične odnose s civilno družbo, ki bi jih bilo vredno nadaljevati.

Nazadnje je proces WSIS prinesel številne povezane pobude . Lokalni organi so sprožili Svetovni vrh o informacijski družbi in vlogi lokalnih organov , ki je potekal v Lyonu (2003) in v Bilbau (2005). Srečanja so poudarili dejavno vlogo, ki jo lahko igrajo lokalne vlade pri zagotavljanju koristi IKT svojim državljanom.

3.3.2. Institucionalni mehanizmi nadaljnjega ukrepanja znotraj sistema UN

TAIS tudi poudarja podrobne ukrepe izvajanja in nadaljnjega spremljanja in določa, da mora ECOSOC ZN nadzorovati ta proces. V prilogi navaja okvirni seznam agencij ZN, ki bi lahko služili kot moderatorji za nadzor nad izvajanjem GPoA. Komisija pozdravlja pobude posameznih agencij ZN, da bi predstavile svoje dejavnosti znotraj svojih področij pristojnosti. Glavne konference lahko zagotovijo priložnost za presojo o sprejetju določb za podporo izvajanju WSIS, kakor je bilo v primeru Svetovne konference o razvoju telekomunikacij (Doha, marec 2006).

V začetnih razpravah o mandatu za moderatorje področij ukrepov je EU izrazila svoje zavzemanje za odprt proces. Komisija meni, da je treba prilogo k TAIS šteti kot prilagodljiv seznam, ki dovoljuje vsem interesnim skupinam, da vstopijo v skladu s svojo politiko in poslovnimi prednostnimi nalogami. Komisija nadalje razume pomisleke, ki so jih v zvezi z razpoložljivimi finančnimi viri izrazili zasebni sektor in države v razvoju, in zato poudarja pomembnost lahke strukture.

NZ nadaljnjim spremljanjem WSIS bodo politike informacijske družbe postale pomembni del odnosov EU s sistemom ZN. V skladu s tem je treba zlasti z ECOSOC, ITU, UNESCO in UNDP ohranjati prisotnost in aktivno sodelovanje EU ter predstavitev skupnih stališč. To bi moral biti cilj tudi na področju upravljanja interneta glede stališč držav članic, izraženih v mednarodnih organizacijah.

4. SKLEPI

Vpliv EU na vsebino končnih dokumentov je v veliki meri temeljil na njeni sposobnosti, da nastopa enotno. Proces WSIS je prav tako pokazal, da so prednostne naloge, določene v pobudi i2010, koristno orodje za obravnavanje podobnih vprašanj politike izven EU.

Pri izvajanju priporočil iz Ženeve in Tunisa, si mora EU zdaj prizadevati, da izkoristi te dosežke. To lahko naredi s programi EU, ki prispevajo k premostitvi digitalnega razkoraka, s spodbujanjem sodelovanja R&R s tretjimi državami ali z vzpostavljanjem novih partnerstev na področju IKT. Nadaljnji poduk WSIS je ta, da je treba politike informacijske družbe vključiti v širši okvir gospodarskega in razvojnega sodelovanja, saj IKT niso več le gospodarska ali socialna prednostna naloga, temveč postajajo pogoj za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

EU mora ohranjati dinamiko številnih dialogov, vzpostavljenih z drugimi institucijami in organizacijami. Ti dialogi so EU omogočili, da je predstavila usklajeno stališče o občutljivih vprašanjih, kot so upravljanje interneta ali financiranje informacijske družbe v državah v razvoju. EU bo s svojo udeležbo v IGF in prihodnjim razširjenim sodelovanjem še naprej igrala aktivno in pozitivno vlogo v razpravah o upravljanju interneta.

[1] Prim. dokumente, sprejete na vrhu v Ženevi: Izjavo o načelih in Akcijski načrt, www.itu.int/wsis/documents/index1.html.

[2] www.itu.int/wsis/documents/index2.html.

[3] Odstavek 2 TC.

[4] www.itu.int/wsis/documents/index2.html.

[5] Na splošno se je tehnološki razkorak zmanjšal, vendar je treba še veliko storiti. Zadnji podatki kažejo, da je bilo leta 2004 v državah v razvoju 13 fiksnih telefonskih priključkov in 19 naročnikov mobilne telefonije na 100 prebivalcev (v primerjavi s 4 in 0 leta 1994). Prodor interneta v Afriko je znašal 2,6 %, vendar je imelo na celini sedež le 0,1 % svetovnih širokopasovnih naročnikov (Evropa: 27,7 %). Delež Afrike pri svetovnih telekomunikacijskih naložbah je znašal le 4 %. (Vir: ITU World Telecommunication/ICT Development Report 2006 ).

[6] Na poti h globalnem partnerstvu v informacijski družbi: prispevek EU k drugi fazi Svetovnega vrha o informacijski družbi (WSIS), COM(2005) 234, 2.6.2005.

[7] P6_TA(2005)0260, poročilo A6-0172/2005 z dne 23.6.2005.

[8] Prim. dokument 10285/05 (Presse 156).

[9] europa.eu.int/information_society/eeurope/i2010/index_en.htm.

[10] COM(2006)129, 20.3.2006.

[11] Prim. sporočilo o tem, COM(2005)425, 13.9.2005.

[12] europa.eu.int/comm/enterprise/ict/policy/ict-skills.htm.

[13] europa.eu.int/comm/europeaid/projects/alis/index_en.htm.

[14] www.eumedis.net.

[15] IV EU – Latinska Amerika in karibski ministrski forum o informacijski družbi, Lizbona, Portugalska, 28.–29. april 2006, prim. www.forumsi.gov.pt/index.php?lang=EN.

[16] COM(2005)489, 12.10.2005.

[17] 30 milijonov EUR je namenjenih za podporo mednarodnemu sodelovanju. Prim. objavljeno besedilo šestega razpisa: UL C 325, 22.12.2005, str. 25.

[18] Odstavek 34 TAIS.

[19] Med 1. julijem in 31. decembrom 2005 je neželena elektronska pošta obsegala 50 % celotnega spremljanega prometa elektronske pošte. To pomeni zmanjšanje od 1. septembra (61 %). Vendar to ne pomeni nujno splošnega zmanjšanja, saj je to zmanjšanje verjetno povzročilo dejstvo, da upravljavci omrežij in varnosti uporabljajo filtriranje IP naslovov ter nadzorovanje podatkovnega prometa za nadzor nad neželeno elektronsko pošto.

[20] Neformalna posvetovanja so potekala v Bruslju 24. junija in 24. oktobra 2005, ter 9. marca 2006.