52005DC0430

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 15.9.2005

KOM(2005) 430 končno

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

O UPORABI DIREKTIVE SVETA 95/50/ES O ENOTNIH POSTOPKIH KONTROL CESTNEGA PREVOZA NEVARNEGA BLAGA S STRANI DRŽAV ČLANIC

KAZALO

1. UVOD 3

2. OZADJE 3

3. DIREKTIVA 95/50/ES 4

4. POROČILA DRŽAV ČLANIC 4

5. IZRAČUN PODATKOV 5

6. OBSEG KONTROL V DRŽAVAH ČLANICAH 5

7. DELEŽ PREVOZOV, KI KRŠIJO ZAKONODAJO 6

8. VRSTE KRŠITEV 6

9. VRSTE KAZNI 8

10. SKLEPI 8

PRILOGA I ČASOVNA VRSTA (1997-2002) ŠTEVILA KONTROL, KRŠITEV IN KAZNI, ZABELEŽENIH V VSAKI DRŽAVI ČLANICI 10

PRILOGA II POVZETEK KONTROL, KRŠITEV IN KAZNI V EVROPSKI UNIJI (1999-2002) 11

PRILOGA III ŠTEVILO KONTROL NA ŠTEVILO POTI VOZIL, KI PREVAŽAJO NEVARNO BLAGO (%) 12

PRILOGA IV ŠTEVILO KONTROL IN DELEŽ PREGLEDANIH TUJIH VOZIL (1999-2002) 13

PRILOGA V ŠTEVILO KRŠITEV / ŠTEVILO KONTROL 14

PRILOGA VI KRŠITVE GLEDE NA VRSTO (%) 15

PRILOGA VII KAZNI GLEDE NA VRSTO (%) 16

1. UVOD

Direktiva Sveta 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga je bila sprejeta 6. oktobra 1995[1], države članice pa so morale do 1. januarja 1997 sprejeti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo.

Direktiva 95/50/ES določa, da mora vsaka država članica Komisiji za vsako koledarsko leto najpozneje dvanajst mesecev po koncu tistega leta poslati poročilo o uporabi te direktive[2]. Direktiva tudi določa, da mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsaj vsaka tri leta poslati poročilo o uporabi Direktive s strani držav članic[3].

Poročilo Komisije temelji na letnih poročilih, ki jih pošljejo države članice. To je drugo poročilo o uporabi Direktive Sveta 95/50/ES v državah članicah in zajema leta od 1999-2002. Prvo poročilo [4] je zajemalo leta 1997-1998.

Komisija meni, da to poročilo, ki analizira dve dveletni obdobji, omogoča tehtno analizo in upravičuje čas, potreben za njegovo pripravo, saj je prvo poročilo zajemalo samo prvi dve leti uporabe Direktive. Poleg tega bo zaradi spremembe statistične klasifikacije (priloge k Direktivi) od leta 2005[5] tretje poročilo zajemalo zadnji dve leti veljave trenutne vrste prilog k Direktivi.

2. OZADJE

Direktiva Sveta 94/55/ES z dne 21. novembra 1994 o približevanju zakonodaje držav članic glede prevoza nevarnega blaga po cesti[6], kakor je bila spremenjena[7], je uvedla usklajena pravila za prevoz nevarnega blaga med državami članicami kot tudi znotraj meja držav članic.

Tehnične priloge k Direktivi 94/55/ES so glede vsebine enake tehničnim prilogam mednarodnega sporazuma ADR[8]. Zato Direktiva 94/55/ES v zakonodajo Skupnosti prenaša tehnične določbe ADR, ki določa enotna pravila za varen mednarodni cestni prevoz nevarnega blaga. Dodatna korist Direktive je razširitev teh pravil tudi na promet znotraj držav, da bi se po celotni Skupnosti uskladili pogoji, pod katerimi se nevarno blago prevaža po cesti, in bi se tako hkrati izboljšala prometna varnost na nacionalni ravni.

Priloga A k Direktivi 94/55/ES navaja nevarno blago, ki se lahko prevaža po cestah, in podaja pravila za pakiranje, označevanje in opis blaga v prevoznih listinah. Priloga B določa pravila o vozilih in prevozni dejavnosti.

3. DIREKTIVA 95/50/ES

Svet je 6. oktobra 1995 v okviru Direktive 94/55/ES in z namenom nadaljnjega izboljšanja ravni varnosti pri prevozu nevarnega blaga ter zagotovitve usklajenega izvajanja zadostnega obsega kontrol sprejel Direktivo 95/50/ES o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga. Ta direktiva vključuje usklajen kontrolni list, ki ga uporabljajo države članice, pa tudi usklajen seznam oznak kršitev. To omogoča izvajanje zanesljivih primerjav glede izvajanja v ustreznih državah članicah.

Te enotne kontrole se nanašajo na vse dejavnosti cestnega prevoza v zvezi z nevarnim blagom, ki se poteka na ozemlju države članice ali na njeno ozemlje vstopa iz tretjih držav, ne glede na državo registracije vozila. Cilj Direktive je zagotoviti naključne kontrole reprezentativnega deleža pošiljk nevarnega blaga, ki se prevažajo po cesti, pri čemer se hkrati zajame znaten delež cestnega omrežja.

Kot preventivni ukrep ali če se ugotovijo kršitve na cesti, ki ogrožajo varnost, se lahko kontrole opravljajo tudi v prostorih podjetij.

4. POROČILA DRŽAV ČLANIC

Vse države članice niso poslale poročil za vsa leta v obdobju 1999-2002, nekatere države članice pa niso poslale nobenega poročila.

Države članice, ki so predložile poročila za vsa leta v obdobju 1999-2002 | Belgija, Danska, Nemčija, Španija, Italija, Nizozemska, Avstrija, Finska, Švedska, Združeno kraljestvo |

Države članice, ki so predložile poročila za del obdobja 1999-2002 | Irska (2002[9]), Portugalska (2000, 2001, 2002) |

Države članice, ki niso predložile nobenih poročil za obdobje 1999-2002 | Grčija, Francija, Luksemburg[10] |

Pri pripravi poročil so bile države članice pozvane, da uporabljajo usklajene oznake kršitev iz Priloge II k Direktivi in da poročilo predstavijo v skladu s Prilogo III k Direktivi. Temu vzorcu niso sledile vse države članice. Nekatere države članice so uporabljale oznake s kontrolnega lista (Priloga I k Direktivi), nekatere pa so se posluževale svojega sistema razvrščanja kršitev, kar se je dogajalo že v prejšnjem poročilu. Kot pri predhodnem poročilu je bilo treba te podatke zato pretvoriti v usklajene oznake. Za kršitve, ki niso ustrezale nobeni izmed 13 oznak, se je uporabila oznaka 14, ki označuje „Druge kršitve“.

Povzetek poročil je podan v Prilogah I in II k temu poročilu. Priloga I vsebuje časovno vrsto števila kontrol, kršitev in kazni, zabeleženih v vsaki državi članici od leta 1997 do 2002. Priloga II vsebuje informacije o številu pregledanih vozil ter številu in vrstah kršitev kot tudi številu in vrstah kazni, vse to pa je geografsko razvrščeno (t.j. ali je bilo kontrolirano vozilo registrirano v državi članici, ki je opravila kontrolo, v drugi državi članici ali v tretji državi). Pri vrstah kazni so bili primeri, ko vozilo ni smelo nadaljevati poti, dokler ni bila kršitev v celoti odpravljena, označeni kot opozorila.

5. IZRAČUN PODATKOV

Države članice so v svojem poročilu morale podati svojo oceno količine prevoza nevarnega blaga v tonah ali tonah/km. Dejansko tega podatka ni predložila skoraj nobena država članica, tako da se je kot stalna povprečna vrednost za oceno količine prevoza nevarnega blaga uporabljal delež 6 % vsega prepeljanega blaga[11]. Poleg tega sta se v teh izračunih uporabljala povprečna pot v dolžini 110 kilometrov in povprečen tovor nevarnega blaga teže 10 ton.

Na podlagi teh podatkov se je izračunalo število poti vozil, ki so prevažala nevarno blago. Ta številka se je povezala s številom kontrol v državi, da bi se tako pridobile informacije o pogostosti kontrol, izražene kot odstotek števila kontrol na število poti (Priloga III).

6. OBSEG KONTROL V DRŽAVAH ČLANICAH

Eden izmed ciljev Direktive je z zagotavljanjem zadostnega obsega kontrol nadalje izboljšati raven varnosti. Z namenom ocenjevanja obsega kontrol in presoje njihovega napredka se pogostost cestnih kontrol v državah članicah v obdobju 1999-2002 v preglednici primerja s pogostostjo, izračunano za obdobje 1997-1998 (Priloga III).

Na podlagi te preglednice je mogoče zaključiti naslednje:

1) Pogostost kontrol v celotni Evropski uniji se je zmanjšala z 0,27 % (1997-1998) na 0,23 % (1999-2002).

2) V Nemčiji, Španiji, Luksemburgu, Avstriji in na Švedskem znaša pogostost kontrol v obdobju 1999-2002 več kot 0,20 %, v Belgiji, na Nizozemskem in Finskem okoli 0,10 % in v Združenem Kraljestvu 0,05 %; v drugih državah znaša 0,02 % ali celo manj. Vendar je treba opozoriti, da se znatni delež razpoložljivih izvršilnih zmogljivosti v Združenem Kraljestvu in na Nizozemskem uporablja za izvajanje kontrol v prostorih podjetij, te kontrole pa prav tako temeljijo na členu 6 Direktive 95/50/ES.

3) V državah, kjer je obseg kontrol najvišji, je približno 20-krat višji kot v državah, kjer je obseg najnižji.

Treba je opozoriti, da so bile številke izračunane ob predpostavki, da je v državi članici, ki ni predložila poročila, število kontrol na leto enako nič. Vendar tudi če se ne upoštevajo podatki o poteh v manjkajočih poročilih, se slika ne spremeni bistveno, ker manjkajoča poročila predstavljajo isto količino potovanj (okoli 20 %) tako v obdobju 1997-1998 kot tudi v obdobju 1999-2002.

Da bi se ocenilo enakovrednost kontrol med domačimi in tujimi izvajalci, so kontrole, ki jih opravi vsaka država članica, in delež pregledanih tujih vozil navedeni v Prilogi IV. Ta delež se dejansko precej razlikuje. Ker pa je največji delež pregledanih tujih vozil v tranzitnih državah, se zdijo deleži ob upoštevanju geografskega položaja še vedno smiselni. Zato je mogoče sklepati, da ni znamenj o neuravnoteženosti kontrol.

7. DELEŽ PREVOZOV, KI KRŠIJO ZAKONODAJO

Delež prevozov, ki kršijo zakonodajo, je bil izračunan s povezovanjem vseh kršitev (ki bodisi zadevajo vozilo, voznika, dokumentacijo ali prevažano blago) s pregledanim vozilom in ob predpostavki, da je prišlo samo do ene kršitve na vozilo. Ker je lahko prišlo do več kot ene kršitve na vozilo, lahko to umetno poveča število. Podatki o deležu kršitev v obdobju 1999-2002 so skupaj s podatki za obdobje 1997-1998 podani v diagramu v Prilogi V.

Na podlagi tega diagrama je mogoče zaključiti naslednje:

1) delež kršitev glede na število kontrol v celotni Evropski uniji je narasel z 0,22 (1997-1998) na 0,26 (1999-2002);

2) delež kršitev glede na število kontrol v obdobju 1999-2002 se je pri različnih državah gibal od 0,10 do več kot 1,00;

3) v Belgiji, na Irskem, Nizozemskem, v Avstriji, na Portugalskem, Finskem in Švedskem je delež kršitev glede na število kontrol v obdobju 1999-2002 občutno višji od povprečja EU (0,26), medtem ko je v drugih državah okoli 0,10 – 0,20.

Številke jasno kažejo, da so cestne kontrole potrebne in predstavljajo pomembno sredstvo za izboljšanje varnosti pri prevozu nevarnega blaga.

S primerjavo pogostosti (deleža) kontrol (Priloga III) in deleža kršitev (Priloga V) ni mogoče najti nobene povezave.

8. VRSTE KRŠITEV

Vrste kršitev so razvrščene z uporabo 13 usklajenih oznak iz Priloge II k Direktivi. Poleg tega se za kršitve, ki ne ustrezajo nobeni izmed 13 opredeljenih kategorij, uporablja dodatna oznaka 14 (Drugo/neznano). Zaradi tega je 14 uporabljenih oznak enakih kot v prejšnjem poročilu:

1. blago, ki ni odobreno za prevoz;

2. manjkajoča pošiljateljeva izjava o skladnosti blaga in embalaže le-tega s predpisi o prevozu;

3. vozila, pri katerih se ob kontroli ugotovi iztekanje nevarnih snovi zato, ker cisterne ali embalaža niso povsem neprepustne;

4. vozila brez certifikata o homologaciji ali s potrdilom o neustreznosti;

5. vozila, ki nimajo ustreznih oranžnih opozorilnih tabel ali te niso v skladu s predpisi;

6. vozila brez navodil za varnost ali z neustreznimi navodili;

7. neustrezno vozilo ali pakiranje;

8. voznik brez predpisanega spričevala o strokovni usposobljenosti za cestni prevoz nevarnega blaga;

9. vozila brez gasilnih aparatov;

10. vozila ali embalaža brez predpisanih oznak za nevarnost;

11. vozila brez prevoznih/spremnih dokumentov ali s podatki o nevarnem blagu v vozilu, ki niso v skladu s predpisi;

12. vozila, ki niso zajeta v dvostranskem/večstranskem sporazumu ali ki niso skladna s sporazumom;

13. prenapolnjena cisterna;

14. druge kršitve.

Številke o kršitvah za obdobje 1999-2002 so navedene v Prilogi II in v diagramu v prilogi VI, ki za primerjavo prav tako prikazuje številke za obdobje 1997-1998.

Številčno so v obdobju 1999-2002 najpomembnejše naslednje kršitve (več kot 5 % vseh kršitev):

5. vozila, ki nimajo ustreznih oranžnih opozorilnih tabel ali te niso v skladu s predpisi (11 %);

11. vozila brez prevoznih/spremnih dokumentov ali s podatki o nevarnem blagu v vozilu, ki niso v skladu s predpisi (13 %);

14. druge kršitve (58 %).

Na podlagi teh rezultatov je v primerjavi s prejšnjim poročilom mogoče še bolj utemeljeno sklepati, da vse oznake kršitev iz Priloge II k Direktivi niso primerne; dejansko je bil največji delež kršitev označen kot „druge kršitve“ in je tudi narasel s 44 % (1997-1998) na 58 % (1999-2002). Do tega je deloma prišlo zaradi dejstva, da se mnoge točke na kontrolnem listu v Prilogi I k Direktivi, ki jih uporabljajo pristojni izvršni organi, ne upoštevajo pri oznakah kršitev. Primer tega je, da pri pregledovanju opreme vozila in opreme voznika usklajena oznaka zajema samo odsotnost gasilnih aparatov; zato morajo biti vse druge napake označene kot „druge kršitve“. Zdi se, da se nekatere oznake kršitev sploh nikoli ne pojavijo, na primer prenapolnjena cisterna. Na podlagi tega se razmišlja o spremembi Prilog I in II k Direktivi.

9. VRSTE KAZNI

Države članice uporabljajo štiri različne vrste kazni: opozorilo, globa, pregon in kazen zapora.

Najpogosteje uporabljene kazni naložijo neposredno izvršni organi. Te vključujejo ustno ali pisno opozorilo, ki se mu lahko doda prepoved nadaljevanja poti, dokler se kršitev ne odpravi, in globo.

Pregon se lahko konča z oprostitvijo, globo, v nekaterih primerih pa tudi s kaznijo zapora.

Globa je najpogostejša kazen in predstavlja 69 % izrečenih kazni. Na drugem mestu so opozorila z ali brez zahtevanega popravnega ukrepa (30 %). O pregonu se poroča v 1 % primerov, medtem ko se zdi, da do kazni zapora sploh ne pride. Ti deleži so za obdobje 1999-2002 prikazani v tabeli v Prilogi II in na diagramu v Prilogi VII.

Priloga VII prikazuje tudi številke za obdobje 1997-1998. V primerjavi s tem obdobjem se je v obdobju 1999-2002 število opozoril povečalo za 5 %, tako število glob kot tudi pregonov pa se je zmanjšalo za 1 % in 3 % v tem zaporedju.

Statistika o kaznih kaže, da se za večino primerov kršitve meni, da niso zelo resni, saj so pregoni redki; po drugi strani se za okoli dve tretjini kršitev meni, da so dovolj resne za naložitev globe.

10. SKLEPI

Čeprav je večina držav članic v obdobju 1999-2002 izvajala kontrole na cesti glede prevoza nevarnega blaga, se pogostost kontrol med državami članicami znatno razlikuje. Nekatere države članice niso izvedle nobene kontrole ali Komisiji vsaj niso poslale poročil o kakršnih koli kontrolah. Pogostost kontrol v celotni Evropski uniji se je zmanjšala.

Upravičenost kontrol je jasno razvidna iz deleža vozil, za katere se je med kontrolami ugotovilo, da kršijo zakonodajo: delež kršitev glede na število kontrol v celotni Evropski uniji je narasel z 0,22 (1997-1998) na 0,26 (1999-2002). To jasno kaže, da bi morala biti v nekaterih državah pogostost kontrol večja, čeprav ni bila ugotovljena neposredna povezava med pogostostjo kontrol in številom kršitev.

Največ kršitev predstavlja vožnja brez prevoznih listin, ki se nanašajo na nevaren tovor, in brez oranžnih opozorilnih tabel, ki kažejo, da vozilo prevaža nevarno blago. Po drugi strani se številne kategorije kršitev skorajda nikoli ne pojavljajo. Večina kršitev je bila zaradi nezdružljivosti med kontrolnim seznamom, ki ga uporabljajo izvršilni organi, in usklajenimi oznakami uvrščenih pod „Drugo“. Že samo to dejstvo upravičuje spremembo obeh seznamov od leta 2005 in spremembe Prilog I in II k Direktivi 95/50/ES[12].

Najpogostejša kazen je bila globa, tej pa je sledilo opozorilo, ki je bilo lahko dopolnjeno s prepovedjo nadaljevanja poti, razen če je bila kršitev odpravljena.

Na podlagi tega poročila Komisija poudarja, da so cestne kontrole učinkovito sredstvo za razkrivanje problemov, povezanih z varnostjo prevoza nevarnega blaga, in posredno tudi z njegovim izboljšanjem. Vendar pa so kontrole, ki jih nekatere države članice izvajajo v prostorih podjetij, očitno enakovreden način uveljavljanja, čeprav to ni razvidno iz prilog k temu poročilu. Na koncu bi rada Komisija države članice opozorila, da bi se morale v poročilih uporabljati usklajene oznake kršitev in da bi morale vse države članice pošiljati poročila Komisiji.

PRILOGA I ČASOVNA VRSTA (1997-2002) ŠTEVILA KONTROL, KRŠITEV IN KAZNI, ZABELEŽENIH V VSAKI DRŽAVI ČLANICI

DRŽAVA | 1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | ’97-’98 | ’99-’00 | ’01-’02 |

Št. PREGLEDANIH VOZIL | 509 973 | 122 696 | 68 081 | 4 682 | 705 432 | 100,00 |

Št. KRŠITEV | 90 545 | 27 797 | 24 115 | 42 578 | 185 035 | 100,00 |

1. Neodobreno blago | 284 | 23 | 25 | 455 | 787 | 0,43 |

2. Manjkajoča pošiljateljeva izjava | 1 086 | 181 | 161 | 495 | 1 923 | 1,04 |

3. Iztekanje | 104 | 33 | 40 | 458 | 635 | 0,34 |

4. Manjka certifikat o homologaciji | 606 | 77 | 101 | 1 399 | 2 183 | 1,18 |

5. Ni oranžnih opozorilnih tabel | 10 887 | 3 301 | 2 346 | 4 123 | 20 657 | 11,16 |

6. Ni navodil za varnost | 1 679 | 513 | 719 | 2 591 | 5 502 | 2,97 |

7. Neustrezno vozilo ali pakiranje | 986 | 143 | 196 | 1 493 | 2 818 | 1,52 |

8. Ni spričevala o strokovni usposobljenosti | 2 193 | 509 | 545 | 1 254 | 4 501 | 2,43 |

9. Ni gasilnih aparatov | 1 722 | 480 | 751 | 4 210 | 7 163 | 3,87 |

10. Ni oznak za nevarnost | 3 280 | 751 | 389 | 2 163 | 6 583 | 3,56 |

11. Ni prevoznih dokumentov | 13 268 | 3 570 | 2 828 | 5 034 | 24 700 | 13,35 |

12. Ni zajeto v sporazumu | 96 | 4 | 5 | 284 | 389 | 0,21 |

13. Prenapolnjena cisterna | 221 | 9 | 27 | 17 | 274 | 0,15 |

14. Drugo | 54 133 | 18 203 | 15 982 | 18 602 | 106 920 | 57,78 |

Št. KAZNI | 57 660 | 17 581 | 16 053 | 6 057 | 97 351 | 100,00 |

Opozorilo | 13 102 | 5 672 | 5 154 | 5 422 | 29 350 | 30,15 |

Globa | 43 671 | 11 853 | 10 850 | 595 | 66 969 | 68,79 |

Pregon | 887 | 56 | 49 | 40 | 1 032 | 1,06 |

Kazen zapora | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0,00 |

Ni znano | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0,00 |

PRILOGA III ŠTEVILO KONTROL NA ŠTEVILO POTI VOZIL, KI PREVAŽAJO NEVARNO BLAGO (%)

[pic]

PRILOGA IV ŠTEVILO KONTROL IN DELEŽ PREGLEDANIH TUJIH VOZIL (1999-2002)

Država | Država kontrole | Druge države EU | Države, ki niso članice EU | Ni znano | Skupno število | Odstotek kontrol tujih vozil |

BELGIJA | 7 229 | 1 341 | 67 | 1 677 | 10 314 | 13,65 |

DANSKA | 685 | 100 | 23 | 5 | 813 | 15,13 |

NEMČIJA | 290 688 | 92 240 | 55 271 | 0 | 438 199 | 33,66 |

GRČIJA | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | / |

ŠPANIJA | 126 663 | 17 102 | 2 279 | 0 | 146 044 | 13,27 |

FRANCIJA | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | / |

IRSKA | 428 | 7 | 0 | 0 | 435 | 1,61 |

ITALIJA | 9 575 | 212 | 103 | 0 | 9 890 | 3,19 |

LUKSEMBURG | 475 | 824 | 37 | 0 | 1 336 | 64,45 |

NIZOZEMSKA | 5 229 | 2 869 | 402 | 3 000 | 11 500 | 28,44 |

AVSTRIJA | 13 838 | 5 332 | 7 827 | 0 | 26 997 | 48,74 |

PORTUGALSKA | 298 | 61 | 4 | 0 | 363 | 17,91 |

FINSKA | 5 481 | 161 | 1 073 | 0 | 6 715 | 18,38 |

ŠVEDSKA | 23 869 | 1 435 | 906 | 0 | 26 210 | 8,93 |

ZDRUŽENO KRALJESTVO | 25 515 | 1 012 | 89 | 0 | 26 616 | 4,14 |

EU | 509 973 | 122 696 | 68 081 | 4 682 | 705 432 | 27,04 |

PRILOGA V ŠTEVILO KRŠITEV / ŠTEVILO KONTROL

[pic]

PRILOGA VI KRŠITVE GLEDE NA VRSTO (%)

1. Neodobreno blago |

2. Manjkajoča pošiljateljeva izjava |

3. Iztekanje |

4. Manjka certifikat o homologaciji |

5. Ni oranžnih opozorilnih tabel |

6. Ni navodil za varnost |

7. Neustrezno vozilo ali pakiranje |

8. Ni spričevala o strokovni usposobljenosti |

9. Ni gasilnih aparatov |

10. Ni oznak za nevarnost |

11. Ni prevoznih dokumentov |

12. Ni zajeto v sporazumu |

13. Prenapolnjena cisterna |

14. Drugo |

[pic]

PRILOGA VII KAZNI GLEDE NA VRSTO (%)

I. Opozorilo |

II. Globa |

III. Pregon |

IV. Kazen zapora |

V. Ni znano |

[pic]

[1] UL št. L 249, 17.10.1995, str. 35, nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/112/ES z dne 13. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 95/50/ES (UL št. L 367, 14.12.2004, str. 23) tehničnemu napredku.

[2] Člen 9(1) Direktive.

[3] Člen 9(2) Direktive.

[4] COM(2000) 517 konč., 6.9.2000.

[5] Direktiva Komisije 2004/112/ES z dne 13. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 95/50/ES (UL št. L 367, 14.12.2004, str. 23) tehničnemu napredku.

[6] UL št. L 319, 12.12.1994, str. 7, Prilogi A in B k Direktivi, objavljeni v UL št. L 275, 28.10.1996

[7] Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/111/ES z dne 9. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 94/55/ES (UL št. L 365, 10.12.2004, str. 25) tehničnemu napredku.

[8] Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu nevarnega blaga, sklenjen 30. septembra 1957 v Ženevi, kakor je bil spremenjen, zadnja različica je iz leta 2005.

[9] Irska izvaja Direktivo šele od leta 2001.

[10] Luksemburg je v zvezi s skupnim številom kontrol in zabeleženih kršitev poslal samo zbirne podatke.

[11] Podatki, ki zadevajo vse blago v prometu, so iz statističnega priročnika „Energija in prevoz EU v številkah za leto 2004“, ki ga je izdal Eurostat. Podatki za Švedsko in Združeno Kraljestvo, ki so na voljo samo za nacionalne izvajalce, so bili prilagojeni, da bi upoštevali vse prevoznike, ob predpostavki, da so nacionalni prevozniki prepeljali 70 % skupne količine blaga v tonah/km.

[12] Direktiva Komisije 2004/112/ES z dne 13. decembra 2004 o prilagoditvi Direktive Sveta 95/50/ES (UL št. L 367, 14.12.2004, str. 23) tehničnemu napredku.