52005DC0217

[pic] | KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI |

Bruselj, 25.5.2005

KOM(2005) 217 končno

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti

PRIPOROČILO KOMISIJE

o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti

1. UVOD

Komisija je 22. decembra 2004 sprejela sporočilo Svetu in Evropskemu parlamentu, naslovljeno „Na poti k evropski strategiji upravljanja davčnih statističnih podatkov“. V tem sporočilu je bila predlagana dosledna strategija za krepitev upravljanja davčnih statističnih podatkov Evropske unije, ki vsebuje naslednje tri vrste ukrepov: vzpostavitev pravnega okvira, izboljšanje operativnih zmožnosti ustreznih služb Komisije in vzpostavitev evropskih standardov za neodvisnost statističnih organov držav članic in Skupnosti. Ekonomsko-finančni Svet (sestanek ECOFIN) je 17. februarja 2005 pozdravil to splošno strategijo in še zlasti že začeto izdelavo Kodeksa evropskih standardov za statistične organe.

Za izvajanje te strategije je Komisija predložila predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 3605/93 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[1]. Komisija je 2. marca 2005 sprejela ta predlog, trenutno pa ga pregleduje zakonodajni organ. Predlog krepi in podrobneje pojasnjuje vlogo Eurostata kot statističnega organa v okviru statističnih podatkov, povezanih s postopkom v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Praktične podrobnosti za izvajanje uredbe in zlasti vodenje predvidenih temeljitih nadzornih obiskov bo določeno po sprejetju uredbe.

Komisija je že sprejela vrsto ukrepov v zvezi s krepitvijo operativnih zmožnosti služb Komisije in kot dodatno k povečani uporabi obstoječega strokovnega znanja, kakor je predvideno v predlogu Uredbe. Tako je na primer Eurostat ustvaril novo enoto, zadolženo za potrjevanje ekonomskih in davčnih računov. Poleg tega je Eurostat izvedel notranjo prerazporeditev osebja, da bi okrepil dejavnosti, povezane s potrjevanjem ekonomskih in davčnih računov.

To sporočilo o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti skupaj s pripadajočim Priporočilom Komisije ustreza tretji vrsti ukrepov strategije, ki jo je napovedala Komisija. Predstavlja odgovor na poziv, ki ga je Svet 2. junija 2004 poslal Komisiji in jo pozval, naj do junija 2005 pripravi predlog za oblikovanje minimalnih evropskih standardov, ter na poziv Sveta s 17. februarja 2005 za večjo neodvisnost Eurostata pri izvajanju njegovih nalog. Oba vidika odražata isto vprašanje priprave statističnih podatkov za namene politike Skupnosti.

Evropski statistični sistem kot celota deluje učinkovito in na zadovoljiv način ter v veliki meri zadosti zahtevam po neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti. Velika količina in različnost statističnih podatkov, pripravljenih in razširjenih s strani statističnih organov držav članic in Skupnosti v tem sistemu, ki zajema statistične podatke, ki presegajo davčno področje, ustreza strogim zahtevam po kakovosti in zanesljivosti.

Kodeks ravnanja evropske statistike, v tem Sporočilu predstavljen, kot samoregulativni instrument, ki vsebuje standarde za neodvisnost statističnih organov držav članic in Skupnosti, zagotavlja nadaljnje jamstvo za dobro delovanje evropskega statističnega sistema in pripravo visoko kakovostnih in zanesljivih statističnih podatkov. Sporočilo predstavlja tudi predloge glede spremljanja izvajanja Kodeksa in obravnavanje uporabnosti učinkovitega zunanjega svetovalnega organa za evropski statistični sistem. Obravnava tudi potrebo po določitvi prednostnih nalog statistike, zlasti s ciljem zmanjšanja regulativnih obremenitev na respondente statistik, in opisuje številna usmeritvena načela za izenačevanje zadevnih prednostnih nalog. Končno vključuje Priporočilo s čimer naj bi se tako v državah članicah kot znotraj Komisije s politično potrditvijo spodbujalo uporabo Kodeksa.

2. NEODVISNOST, CELOVITOST IN ODGOVORNOST STATISTIčNIH ORGANOV DRžAV čLANIC IN SKUPNOSTI

2.1. Ozadje in namen Kodeksa ravnanja

Kodeks je samoregulativni instrument kot so ga pripravile in sprejele glavne evropske statistične ustanove, torej nacionalni statistični inštituti. Dejansko so začetni opis načel 17. novembra 2004 obravnavale države članice v Odboru za statistični program (SPC). Nato je SPC pooblastil delovno skupino za pripravo končnega predloga Kodeksa, ki ga je 24. februarja 2005 sam soglasno sprejel, s čimer je izrazil svojo podporo Kodeksu kot samoregulativnemu instrumentu.

Kodeks ravnanja sestoji iz 15 načel, ki jih je treba upoštevati pri pripravi statističnih podatkov Skupnosti. Njegov namen je dvojen: na eni strani predlagati nekatere institucionalne in organizacijske dogovore in na ta način izboljšati zaupanje v statistične organe ter na drugi strani izboljšati kakovost statističnih podatkov, ki jih ti pripravljajo in razširjajo, s spodbujanjem enotne uporabe najboljših mednarodnih statističnih načel, metod in praks s strani vseh pripravljavcev uradnih statističnih podatkov v Evropi.

Kodeks je po svoji vsebini odgovor na poziv Sveta z 2. junija 2004 in v nekaterih pogledih presega željene minimalne standarde. Zato je treba države članice pozvati, da priznajo pomembnost Kodeksa ravnanja in sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev njegovega pravilnega izvajanja s strani zadevnih organov, ter spodbujajo njegovo uporabo med uporabniki in ponudniki podatkov. Komisija namerava zagotoviti spoštovanje teh načel s strani Eurostata. Končno, ta akt predlaga ukrepe za spremljanje in pregledovanje izvajanja standardov Kodeksa.

2.2. Področje uporabe Kodeksa

Kodeks primarno zadeva pripravo uradnih statističnih podatkov v evropskem statističnem sistemu (ESS). ESS se nanaša na obstoječe partnerstvo med Eurostatom, nacionalnimi statističnimi inštituti in drugimi nacionalnimi statističnimi organi,v vsaki državi članici zadolženimi za pripravo in razširjanje statističnih podatkov, ki jih Evropska unija potrebuje za izvajanje svojih dejavnosti. Statistični podatki, ki jih zajema Kodeks, so tisti, na katere se nanaša Uredba Sveta o statističnih podatkih Skupnosti[2], tj. statistični podatki, ki jih pripravljajo in razširjajo statistični organi držav članic in statistični organ Skupnosti (Eurostat) v skladu s členom 285(2) Pogodbe ES. Pomembno je poudariti, da Kodeks zajema celoten spekter statističnih podatkov na ravni Skupnosti, ki presega področje ekonomskih in davčnih statističnih podatkov.

Vendar je treba upoštevati, da tudi mnoge druge institucije in organi, ki niso del ESS, zagotavljajo uradne statistične podatke na evropski ravni. Na primer, Evropski sistem centralnih bank (ESCB) pripravlja širok izbor evropskih statističnih podatkov na ekonomskem in monetarnem področju. Evropska centralna banka (ECB), s pomočjo nacionalnih centralnih bank, za potrebe ESCB zbira statistične podatke, bodisi od pristojnih nacionalnih organov bodisi neposredno od gospodarskih subjektov. Zbiranje statističnih podatkov s strani ECB ureja posebna uredba Sveta[3].

Čeprav v Kodeksu vsebovani standardi, mišljeni kot vodilo za vse institucije in organe, ki pripravljajo uradne statistične podatke, ne glede na to, ali so del ESS, pa ne vplivajo na obstoječa pravila, ki se na te institucije ali organe nanašajo. Čeprav naslov Kodeksa zajema širok izbor „evropskih statističnih podatkov“, v obstoječem pravnem okviru opredeljenih kot statistični podatki Skupnosti, si obenem prizadeva tudi za vseevropske standarde.

2.3. Načela, določena v Kodeksu

Dokument temelji na 15 načelih. Ta načela v veliki meri odražajo obstoječe mednarodne standarde, kot so Temeljna načela uradne statistike, ki jih je sprejela Statistična komisija Združenih Narodov na posebni seji od 11. do 15. aprila 1994.

Načela so razdeljena na tri dele, ki se nanašajo na institucionalno okolje, statistične procese in rezultate. Vključen pa je bil tudi na kazalnikih temelječ mehanizem medsebojnih pregledov.

2.3.1. Načelo neodvisnosti

Neodvisnost je najvažnejši operativni dejavnik na področju statistike. To pomeni, da pri pripravljanju in razširjanju statističnih podatkov dejansko določa način delovanja statističnih organov.

Načelo znanstvene neodvisnosti je vključeno v Pogodbi (člen 285(2)) in se nanaša na objektivnost v postopku priprave statističnih podatkov. Člen 10 Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 določa: „ nepristranskost je objektivni in neodvisni način priprave statističnih podatkov Skupnosti, ki ni obremenjen s pritiski političnih ali drugih interesnih skupin, zlasti kar zadeva izbiro tehnik, opredelitev in metodologij, ki so najbolj primerne za doseganje zastavljenih ciljev (…)".

Kodeks razširi načelo neodvisnosti z uvedbo načela strokovne neodvisnosti, ki se nanaša zlasti na razširjanje in dostopnost statističnih podatkov. Kodeks vzpostavi načelo strokovne neodvisnosti z naslednjim besedilom: „ strokovna neodvisnost statističnih organov od drugih političnih, regulativnih ali upravnih oddelkov ali organov, kakor tudi od subjektov v zasebnem sektorju, zagotavlja verodostojnost evropskih statističnih podatkov“. Kazalniki za spremljanje uporabe tega načela, ki so uporabni tudi za Eurostat, vključujejo (i) zakonsko določitev elementov neodvisnosti, (ii) položaj in pooblastila vodij statističnih organov, vključno z odločitvami o statističnih metodah, standardih in postopkih (iii) možnost odločanja o vsebini in časovni razporeditvi objav statističnih podatkov in (iv) objavo statističnih programov dela.

Obstoječa zakonodaja izpolnjuje zahtevo po znanstveni neodvisnosti, tj. operativnih zahtev za pripravo visoko kakovostnih statističnih podatkov. Vključitev dodatnih pomislekov o strokovni neodvisnosti iz Kodeksa še krepi skupno neodvisnost ob hkratnem spoštovanju drugačnih in včasih različnih zakonskih in upravnih ureditev v državah članicah, ki odražajo njihove različne politične in kulturne tradicije. Z večjo neodvisnostjo se lahko pričakuje, da se povečalo zaupanje javnosti v uradne statistične podatke.

2.3.2. Vprašanji celovitosti in odgovornosti

Vprašanji celovitosti in odgovornosti sta v osnovi horizontalne narave. Ne sestavljata posebnih statističnih načel, ki bi jih Kodeks izrecno priznaval; vendar je celovitost podprta s temeljnimi načeli, kot so zakonitost, legitimnost, upravičenost in enakost. Celovitost in odgovornost statističnih organov držav članic in statističnih organov Skupnosti sta okrepljeni z nadzornimi mehanizmi, ki jih predvideva Kodeks, kar zagotavljajo večjo transparentnost.

Kodeks vključuje kazalnike za spremljanje vsakega posameznega načela. Ti kazalniki na primer zajemajo izključno odgovornost vodij statističnih organov za pripravo in metodologijo statističnih podatkov (pod strokovna neodvisnost – glej načelo 1). Vključitev zunanjih strokovnjakov za pregled ključnih statističnih rezultatov (pod načelo 4), merjenje zadovoljstva uporabnikov (pod načelo 11) in zahteva po upoštevanju potreb uporabnikov (pod načelo 13) so dodatni elementi celovitosti in odgovornosti. Še več, celovitost in odgovornost sta okrepljeni z medsebojnimi pregledi, ki so predvideni kot del nadzorne ureditve.

2.4. Izvajanje Kodeksa in spremljanje izvajanja

Komisija je sprejela Priporočilo, da bi povečala učinek samoregulativnega značaja Kodeksa. Da bi uskladila to sprejetje z zahtevo po odgovornosti, bo Komisija spremljala zavezanost načelom Kodeksa v ESS. Na podlagi podatkov, ki jih bodo zagotovile države članice, bo Komisija vzpostavila sistem poročanja. V ta namen bo Komisija usklajevala razvoj ustreznih instrumentov, primerjalne analize in medsebojne preglede na podlagi kazalnikov, ob istočasnem zagotavljanju spoštovanja načela sorazmernosti.

Spremljanje izvajanja Kodeksa se izvaja postopno v obdobju treh let. V prvem letu izvajanja bodo države članice in Eurostat pripravile poročilo s samooceno. Ta poročila bodo posredovana na SPC (Odbor za statistični program). Poleg tega bodo države članice spodbujene k razvoju nekaterih metod in najboljših praks, ki bodo upoštevane v naslednjih stopnjah. V drugem letu izvajanja bodo pripravljena vmesna poročila s samooceno v bolj strukturirani obliki v skladu s posebnimi navodili, ki jih bosta oblikovala Eurostat in SPC na podlagi izkušenj, pridobljenih v prvem letu. Nazadnje bodo v tretjem letu izvajanja Kodeksa države članice in Eurostat morali predstaviti končna poročila s samooceno. Ta poročila bodo v enotni obliki in dopolnjena z oceno medsebojnega pregleda, izvedenega s pomočjo projektne skupine, sestavljene iz predstavnikov NSI (nacionalni statistični instituti) in po možnosti zunanjega svetovalnega organa (glej točko 2.5. spodaj). Končno bodo posredovana na SPC in po možnosti na ta zunanji svetovalni organ ter objavljena. Za pripravo poročil, ki jih oddajo statistični organi, mora biti odgovoren vodja statističnega organa.

Komisija bo z upoštevanjem rezultatov skupnega postopka samocene in medsebojnega pregleda poročala o izvajanju Kodeksa ločeno za države članice in Eurostat. Komisija bo tri leta po sprejetju tega Priporočila in posvetovanju s SPC in po možnosti z zunanjim posvetovalnim organom (glej točko 2.5. spodaj) Evropskemu parlamentu in Svetu predstavila poročilo o napredku izvajanja in, kjer bo potrebno, vključila ustrezne predloge.

2.5. Potreba po aktivni vlogi zunanjega svetovalnega organa za večjo neodvisnost, celovitost in odgovornost evropskega statističnega sistema

Zunanji svetovalni organ bi bil koristen z vidika krepitve upravljanja evropskega statističnega sistema, v skladu s načeli, določenimi v Kodeksu ravnanja, in elementi, ki jih vsebuje to sporočilo. Tak organ bi lahko v skladu s pozivom Ekonomsko-finančnega sveta povečal verodostojnost prizadevanj za okrepitev neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti nacionalnih inštitutov, Eurostata in ESS pri doseganju njihovih nalog ter kar zadeva statistične podatke Skupnosti.

Tak organ bi lahko Komisiji zlasti zagotovil koristen vložek pri izvajanju nalog, dodeljenih v Pogodbi, namreč pri spremljanju spoštovanja temeljnih načel statistike, na podlagi člena 285(2) Pogodbe ES in ponovno navedel Kodeks ravnanja. V skladu s tem bi lahko imel ta organ aktivno vlogo pri nadzoru izvajanja Kodeksa s strani ESS kot celote, kakor tudi pri svetovanju o prednostnih nalogah statistike v skladu z načeli, predstavljenimi v točki 2.6 spodaj.

Ta zunanji svetovalni organ morajo sestavljati osebe na visokem nivoju. Skupno število članov je treba omejiti na raven, ki zagotavlja operativno in učinkovito delovanje organa. Eno skupino članov bo izmed oseb, ki imajo visoko stopnjo strokovne usposobljenosti ali dobro uveljavljen interes na področju statistike ter predstavljajo civilno družbo (npr. znanstveno skupnost, poslovna združenja, sindikate itd.), ob upoštevanju ustreznega pokrivanja različnih statističnih področij imenoval Svet. Ostale člane, ki bodo izhajali iz institucij in organov EU (Evropski parlament, Svet, Komisija, Evropska centralna banka, Odbor za statistični program), bodo te institucije imenovale neposredno. Predsednik bo morala biti ugledna in visoko spoštovana oseba.

Trenutno obstaja Odbor, Evropski svetovalni odbor za statistične informacije na gospodarskem in socialnem področju (CEIES)[4], ki vsaj delno izpolnjuje naloge na tem področju[5]. Ta odbor, ki pomaga tako Svetu kot Komisiji, je bil ustanovljen 1991 za zastopanje uporabnikov ter da bi upošteval njihove zahteve in stroške dajalcev podatkov. Ta organ se je sicer izkazal za koristnega, vendar bi se njegovo vlogo, naloge, sestavo in postopke lahko ponovno pregledalo[6], da bi se tako čim bolje prispevalo k ciljem evropskega statističnega sistema.

Prenovljeni CEIES bi lahko igral vlogo, predvideno za zunanji svetovalni organ. V tem primeru bi se razširile njegove trenutne zadolžitve in odgovornosti, vključno s podajanjem mnenja o statističnih delovnih programih. Komisija je pripravljena predlagati prenovo CEIESA v skladu s temi smernicami.

2.6. Načela usklajevanja prednostnih nalog statistike

Pripravljanje visoko kakovostnih in zanesljivih statističnih podatkov zahteva usklajevanje zahtev po podatkih z viri, ki so na voljo statističnim organom, in obremenjenosti anketirancev. Načelo 9 Kodeksa določa, da morajo s časom statistični organi določiti cilje za zmanjševanje obremenitve anketirancev. Za zagotovitev, da poročevalska obremenitev anketirancev ni pretežka, so določeni številni kazalniki. To vključuje zlasti uporabo najboljših ocen in približkov, dostop do upravnih virov ali izmenjavo podatkov med statističnimi organi.

Sprostitev zmogljivosti bi omogočila statističnim organom, da se osredotočijo na statistične dejavnosti, jasno opredeljene kot prednostne. Ekonomsko-finančni svet je februarja 2005 sklenil, da „zmožnost nacionalnih statističnih uradov za doseganje visokih statističnih standardov bistveno temelji na sposobnosti določanja prednostnih obremenitev statističnih zahtev, ki izhajajo iz statističnih zahtev EU od organov. Določanje prednostnih nalog bi v tej zvezi posledično zmanjšala regulativno obremenitev anketirancev. Ministri se zato v skladu s Sklepi Ekonomsko-finančnega sveta z 2. junija 2004 veselijo obravnave predlogov Ekonomsko-finančnega odbora o usklajevanju prednostnih nalog statistike junija 2005“.

Določanje prednostnih nalog lahko tudi privede do poenostavljene zakonodaje. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je na podlagi predlogov držav članic za določanje zakonodaje EU, ki bi jo lahko poenostavili, Svet (sestanek o konkurenčnosti) novembra 2004 opredelil 15 prednostnih področij.

Obenem določanje prednostnih nalog statistike ne sme preprečiti Evropski komisiji, da bi predlagala statistične ukrepe, potrebne za izvedbo katere koli dejavnosti, ki jo je predvidela Pogodba. V tem okviru Komisija meni, da je za natančnejšo določitev „pozitivnih“ in „negativnih“ prednostnih nalog pri opredelitvi statističnih programov treba upoštevati nekatera splošna načela.

Prva kategorija načel bi se nanašala na potrebe uporabnikov. Koristi evropskih statističnih podatkov v glavnem izhajajo iz njihove relevantnosti za oblikovanje politik na evropski ravni. Izključno nacionalne potrebe ne morejo biti razlog za nadaljevanje pridobivanja statističnih podatkov na ravni Skupnosti.

Druga kategorija načel bi se nanašala na oceno stroškov. Vprašanje stroškov statističnih dejavnosti je zapleteno in predloge je treba zelo pazljivo preučiti. V večini primerov bo breme izvajanja padlo na države članice.

Tretja kategorija bi zajemala posebna vprašanja. Postopek ponovnega usklajevanja mora upoštevati izbiro med pravočasnostjo in kakovostjo: hitri podatki morajo zajeti glavno razdelitev, podrobnejši podatki pa bi bili zagotovljeni kasneje. Postopek določanja prednostnih nalog bi lahko tudi preveril, ali se lahko večja učinkovitost doseže, če se bolj osredotoči na zbirne podatke na evropski ravni, ali da se za manj pomembne podatke, ki se ne nanašajo na fiskalni nadzor, loči med državami članicami z višjim in nižjim pomenom v zbirnem podatku, vsaj kar zadeva obveznosti poročanja.

3. PRIPOROčILO

3.1. Zakaj Priporočilo?

V Sporočilu o evropski strategiji upravljanja davčnih statističnih podatkov decembra 2004 je bilo navedeno, da se bodo ob vprašanju minimalnih standardov za institucionalno določitev statističnih organov preučili različni možni pravni instrumenti. Iz tega pregleda, ki je razkril veliko različnih institucionalnih določil za statistične organe v državah članicah, se zdi, da predlog pravno zavezujočega instrumenta v tem trenutku ne bi bil primeren. Zato, in glede na dosežke statističnih organov pri sprejemanju Kodeksa kot samoregulativnega instrumenta, Komisija meni, da je v tem trenutku sprejetje Priporočila primeren in sorazmeren instrument.

Vendar to ne izključuje možnosti drugih instrumentov v prihodnosti. Komisija lahko na podlagi doseženega in pridobljenih izkušenj pri izvajanju Kodeksa v prihodnosti preuči predlog za pravno zavezujoč instrument, na primer v obliki direktive.

3.2. Namen Priporočila

Priporočilo ima dvojen namen. Na eni strani državam članicam priporoča, naj priznajo pomembnost Kodeksa in sprejmejo ukrepe za njegovo pravilno izvajanje s strani zadevnih organov ter spodbujajo njegovo uporabo med uporabniki in ponudniki podatkov. Na drugi strani bo Komisija izvedla ustrezne dejavnosti, še zlasti za spremljanje spoštovanja Kodeksa v evropskem statističnem sistemu.

Poleg tega Komisija namerava sprejeti podobne ukrepe znotraj lastnih pooblastil in okrepiti neodvisnost Eurostata pri izvajanju njegovih nalog ter zagotoviti, da kot statistični organ Skupnosti spoštuje standarde, vsebovane v Kodeksu. Neodvisnost Eurostata pri izpolnjevanju njegove naloge je že formalno vzpostavljena. Sklep Komisije z dne 21. aprila 1997 o vlogi Eurostata pri pripravi statističnih podatkov Skupnosti[7] je bil namenjen izvajanju prej omenjene Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 (tako imenovani „zakon o statistiki“) v notranji organizaciji Komisije. Ta sklep opredeljuje vlogo in odgovornosti Eurostata kot statističnega organa Skupnosti in še zlasti tehnično avtonomijo, ki jo Eurostat uživa pri izvajanju svojih nalog. V skladu z istim besedilom Eurostat izvaja vlogo koordinatorja znotraj Komisije za pripravo statističnih podatkov. Naslednji pozitivni kazalnik Eurostatove funkcionalne neodvisnosti, ki temelji na zakonodaji, je dejstvo, da so Eurostatovi uradniki v primerjavi z drugimi edini, ki imajo dostop do zaupnih statističnih podatkov[8]. Eurostatovo izvajanje Kodeksa in ukrepi, ki jih Komisija lahko sprejme, da olajša in spremlja to izvajanje, bodo gotovo pripomogli k ponovni potrditvi in nadaljnji razširitvi neodvisnosti statističnega organa Skupnosti.

Cilj tega priporočila je tako spodbuditi uporabo standardov, vsebovanih v Kodeksu, in priporočiti izvajanje ustreznih aktivnosti za zagotovitev učinkovitega izvajanja teh standardov, tako s strani statističnih organov držav članic kot tudi statističnih organov Skupnosti.

Poleg tega namerava Komisija podpreti Priporočilo s podpornimi ukrepi, da bi olajšala izvajanje Kodeksa. Ti ukrepi bodo, kjer bo to potrebno, vsebovali natančne protokole ali smernice in širše posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. Ti ukrepi bodo še okrepili kakovost statističnih podatkov na evropski ravni in obenem upoštevali stroškovno učinkovitost in obremenitev anketirancev. V ta namen bodo prve ugotovitve zbrane v okviru glavnih evropskih ekonomskih kazalcev (PEEI) Končno Komisija upošteva, da morajo biti uporabniki, ki jim je Kodeks namenjen, zmožni prepoznati statistične podatke, pripravljene v skladu z načeli tega Kodeksa. Komisija bo zato izvedla ustrezne ukrepe, ki bodo omogočili opredelitev uradnih evropskih statističnih podatkov in s tem povečala preglednost in kvaliteto razširjanja podatkov.

SKLEP

Priporočilo in priloženi Kodeks se osredotočata na evropske standarde s ciljem okrepitve neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov. Predstavljata odgovor na poziv, ki ga je Svet naslovil na Komisijo, za pripravo predlogov s tega področja. Priporočilo je nadaljnji korak v trajnem procesu krepitve upravljanja statističnih podatkov v Evropi.

PRIPOROČILO KOMISIJE

o neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti statističnih organov držav članic in Skupnosti (Besedilo velja za EGP)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 211 Pogodbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1) Uradni statistični podatki igrajo osrednjo vlogo v demokratičnih družbah, saj organom oblasti, oblikovalcem politike, ekonomskim in socialnim akterjem ter državljanom zagotavljajo objektivne in nepristranske podatke, ki so podlaga za odločitve in javne razprave o raznih vprašanjih.

(2) Za izpolnitev te naloge je treba uradne statistične podatke pripraviti in razširjati v skladu s skupnimi standardi, ki zagotavljajo spoštovanje načel nepristranskosti, zanesljivosti, objektivnosti, znanstvene neodvisnosti, stroškovne učinkovitosti in statistične zaupnosti.

(3) Obenem vloga evropske statistike postaja vedno bolj pomembna v okviru ponovno uvedene Lizbonske strategije[9] in integriranih smernic za rast in delovna mesta (2005-2008)[10]; visoko kakovostni statistični podatki so potrebni tudi za spremljanje in pregledovanje izvajanja drugih ključnih pobud politike na evropski ravni, kot sta na primer strategija trajnostnega razvoja, skupna politika priseljevanja in azila itd.

(4) V tem okviru imajo posebni davčni podatki in državni računi še pomembnejšo vlogo na ekonomskem in monetarnem nadzoru pravilnega izvajanja Pakta stabilnosti in rasti; zlasti statistični podatki, uporabljeni v okviru postopka čezmernega primanjkljaja, morajo biti najboljše možne kakovosti.

(5) Komisija je 22. decembra 2004 sprejela sporočilo Evropskemu parlamentu in Svetu „Na poti k evropski strategiji upravljanja davčnih statističnih podatkov“[11], kjer je predlagala dosledno strategijo za krepitev upravljanja davčnih statističnih podatkov, ki temelji na treh vrstah ukrepov.

(6) Prvič, v skladu s pozivom Sveta je treba okrepiti spremljanje kakovosti poročanih davčnih podatkov s strani Komisije; v ta namen je Komisija 2. marca 2005 sprejela predlog Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 3605/93 glede kakovosti statističnih podatkov v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem[12], ki je trenutno predmet obravnave.

(7) Drugič, okrepiti je treba operativne zmožnosti Komisije na področju statistike; v posebnem okviru statističnega spremljanja v postopku v zvezi z čezmernim primanjkljajem so potrebni obiske, namenjene pogovorom, in temeljiti nadzorni obiski vključiti pa je treba vso razpoložljivo strokovno znanje, vključno s tistim na nacionalni ravni.

(8) Tretjič, kot odgovor na poziv Sveta Komisiji 2. junija 2004, naj do junija 2005 pripravi predlog za razvoj minimalnih evropskih standardov za institucionalno določitev statističnih organov, ki krepijo neodvisnost, celovitost in odgovornost nacionalnih statističnih inštitutov držav članic, je treba uvesti evropske standarde glede neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti nacionalnih statističnih inštitutov.

(9) Kot odgovor na ta poziv so 17. novembra 2004 države članice v Odboru za statistični program razpravljale o temeljnih načelih, ki jih je treba oblikovati v Kodeksu ravnanja, in se sporazumele o nadaljnji razpravi o načelih in vzpostavitvi kazalnikov za spremljanje izvajanja Kodeksa.

(10) Nato je Odbor za statistični program pooblastil delovno skupino za pripravo končnega predloga Kodeksa o evropski statistiki.

(11) Odbor za statistični program je 24. februarja 2005 soglasno sprejel Kodeks ravnanja, s čimer je izrazil, da načela, vsebovana v Kodeksu, podpirajo vsi državni statistični inštituti, ki jih je nato treba pozvati, naj ga uporabljajo kot smernice.

(12) Obstoječa institucionalna ureditev statističnih organov se zaradi drugačnih in včasih različnih zakonskih in upravnih ureditev držav članic, ki odražajo različne politične in kulturne tradicije med državami članicami zelo razlikuje.

(13) Glede na dosežke statističnih organov pri sprejemanju Kodeksa kot samoregulativnega instrumenta in v pričakovanju, da ga bodo izvajali, to Priporočilo se zdi primeren in sorazmeren instrument.

(14) Ta kodeks ravnanja ima dvojen namen: na eni strani predlagati nekatere institucionalne in organizacijske dogovore ter na ta način izboljšati zaupanje v statistične organe in na drugi strani pri vseh pripravljavcih uradnih statističnih podatkov v Evropi spodbuditi enotno uporabo najboljših mednarodnih statističnih načel, metod in praks za boljšo kakovost statističnih podatkov, ki jih ti pripravljajo in razširjajo.

(15) Zato je treba državam članicam svetovati, da priznajo pomembnost Kodeksa ravnanja in sprejmejo ukrepe za njegovo pravilno izvajanje s strani zadevnih organov ter spodbujajo njegovo uporabo med uporabniki in ponudniki podatkov.

(16) Opozoriti je treba, da Komisija namerava sprejeti podobne ukrepe znotraj lastnih pooblastil, zlasti za spremljanje spoštovanja Kodeksa ravnanja v evropskem statističnem sistemu –

I. DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA, DA:

A. priznajo priloženi Kodeks kot skupni niz standardov na evropski ravni za statistične organe;

B. zagotovijo, da njihovi statistični organi spoštujejo načela Kodeksa glede priprave in razširjanja visoko kakovostnih, usklajenih statističnih podatkov Skupnosti, in na splošno prispevajo k dobremu delovanju celotnega evropskega statističnega sistema;

C. zagotovijo, da so njihove statistične službe strokovno organizirane in financirane za pripravo statističnih podatkov Skupnosti na način, ki na podlagi smernic Kodeksa zagotavlja neodvisnost, celovitost in odgovornost;

D. med anketiranci statistik, ponudniki podatkov in uporabniki z ustreznimi informacijami in načini razširjanja povečajo ozaveščenost o obstoju Kodeksa in njegovi vsebini;

E. na podlagi izkušenj, pridobljenih z izvajanjem Kodeksa, spodbujajo široko izmenjavo podatkov in strokovnega znanja v evropskem statističnem sistemu;

F. podprejo in, kjer je to potrebno, okrepijo sodelovanje med statističnimi organi evropskega statističnega sistema, kakor tudi s statističnimi organi mednarodnih organov in organizacij;

G. zagotovijo potrebne podatke, ki bodo Komisiji omogočili spremljanje spoštovanja načel, določenih v Kodeksu.

II. PRIZNAVA PRILOžENI KODEKS KOT SKUPNI NIZ STANDARDOV NA EVROPSKI RAVNI ZA STATISTIčNE ORGANE IN BO V TEM OKVIRU:

A. zagotovila, da Eurostat spoštuje načela Kodeksa glede priprave in razširjanja visoko kakovostnih, usklajenih statističnih podatkov Skupnosti, in na splošno prispeva k dobremu delovanju celotnega evropskega statističnega sistema;

B. zagotovila, da bo Eurostat kot statistični organ Evropske unije strokovno organiziran in financiran za pripravo statističnih podatkov Skupnosti na način, ki zagotavlja neodvisnost, celovitost in odgovornost, ter bo sprejela ustrezne ukrepe na podlagi njenih notranjih organizacijskih pooblastil;

C. sprejela ustrezne ukrepe za olajšanje izvajanja Kodeksa v evropskem statističnem sistemu, zlasti v zvezi z razvojem uradnih statističnih podatkov Skupnosti, ki bodo uporabnikom omogočili prepoznavanje podatkov, izvedenih v skladu s Kodeksom.

III POLEG TEGA NAMERAVA:

A. z upoštevanjem stroškovne učinkovitosti razviti orodja za izboljšanje kakovosti statističnih podatkov Skupnosti na evropski ravni;

B. v skladu z načelom sorazmernosti vzpostaviti sistem poročanja za spremljanje spoštovanja Kodeksa v evropskem statističnem sistemu;

C. proučiti možnost predlaganja zunanjega svetovalnega organa, po možnosti prenovljenega Evropskega svetovalnega odbora za statistične informacije na gospodarskem in socialnem področju, z namenom, da se na ta organ prenese aktivna vloga pri spremljanju izvajanja Kodeksa in s tem okrepi neodvisnost, celovitost in odgovornost, in da izraža mnenja o usklajevanju prednostnih nalog statističnih delovnih programov;

D. v treh letih po sprejetju tega priporočila in po posvetovanju z Odborom za statistični program in po možnosti prej omenjenim svetovalnim organom predstaviti Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o napredku pri izvajanju tega kodeksa v evropskem statističnem sistemu, ki bo temeljila na samooceni in medsebojnih pregledih in vključevalo, kjer bo to potrebno, predloge za krepitev neodvisnosti, celovitosti in odgovornosti.

V Bruslju,

Za Komisijo

Predsednik

EVROPSKI STATISTIČNI KODEKS RAVNANJA ki ga je sprejel Odbor za statistični program 24. februarja 2005 Preambula

Opredelitev pojmov: | V tem dokumentu: Evropski statistični podatki pomenijo statistični podatki Skupnosti, kot je opredeljeno v Uredbi Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti, ki jih pripravljajo in razširjajo državni statistični organi in statistični organ Skupnosti (Eurostat) v skladu s členom 285(2) Pogodbe. Statistični organ pomeni na nacionalni ravni Nacionalni statistični inštitut (NSI) in drugi statistični organi, pristojni za pripravo in razširjanje evropskih statističnih podatkov, ter na ravni Skupnosti, Eurostat. Evropski statistični sistem, v nadaljnjem besedilu ESS, pomeni partnerstvo, ki vključuje Eurostat, nacionalne statistične inštitute in druge državne statistične organe, pristojne za pripravo in razširjanje evropskih statističnih podatkov v vsaki državi članici. |

V skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(2) Pogodbe, v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti ter v skladu s temeljnimi načeli uradne statistike, ki jih je 14. aprila 1994 sprejela Statistična komisija Združenih narodov, ima ta kodeks ravnanja dvojni namen:

- povečati zaupanje v neodvisnost, neoporečnost in odgovornost tako državnih statističnih organov kot Eurostata, ter v verodostojnost in kakovost statističnih podatkov, ki jih le-ti pripravljajo in razširjajo ( t.j. zunanja usmeritev );

- spodbujati vse, ki pripravljajo evropske statistične podatke, k uporabi najboljših mednarodnih statističnih načel, metod in praks, da bi izboljšali njihovo kakovost ( t.j. notranja usmeritev) .

Kodeks je naslovljen na izvajalce:

- upravne organe (t.j. vlade, ministrstva, Komisijo, Svet), da jim določi smernice za zagotovitev profesionalnega organiziranja in financiranja njihovih statističnih služb, tako da lahko pripravljajo verodostojne evropske statistične podatke na način, ki zagotavlja neodvisnost, neoporečnost in odgovornost.

- statistične organe in njihove uslužbence , da jim določi merilo uspešnosti statističnih načel, vrednot in najboljših praks, ki naj jim bodo v pomoč pri pripravi in razširjanju kakovostnih in usklajenih evropskih statističnih podatkov.

Kodeks je informativnega značaja za:

- uporabnike , da pokaže nepristranskost evropskih in državnih statističnih organov, ter da so statistični podatki, ki jih pripravljajo in razširjajo zaupanja vredni, objektivni in zanesljivi;

- dajalce podatkov , da pokaže, da je zaupnost danih podatkov zaščitena in da zahteve po njih ne bodo prevelike.

Kodeks ravnanja temelji na 15 načelih . Upravni in statistični organi v Evropski uniji se obvežejo, da bodo spoštovali načela, določena v tem kodeksu, ter da bodo redno preverjali njegovo izvajanje z uporabo Kazalcev dobre prakse za vsako od 15 načel, na katere se lahko sklicujejo.

Odbor za statistični program, ustanovljen z Odločbo Sveta 89/382/EGS z dne 19. junija 1989, bo redno izvajal strokovni pregled in tako spremljal izvajanje tega kodeksa.

Institucionalno okolje

Institucionalni in organizacijski dejavniki bistveno vplivajo na učinkovitost in verodostojnost statističnih organov, ki pripravljajo in razširjajo evropske statistične podatke. Bistvena vprašanja so strokovna neodvisnost, pooblastilo za zbiranje podatkov, ustreznost virov, zavezanost kakovosti, statistična zaupnost, nepristranskost in objektivnost.

Načelo 1: Strokovna neodvisnost – Statistični organi so strokovno neodvisni od drugih političnih, izvršilnih ali upravnih oddelkov in organov ter tudi od subjektov iz zasebnega sektorja, kar zagotavlja verodostojnost evropskih statističnih podatkov .

Kazalci

- Neodvisnost statističnih organov od političnih in drugih zunanjih vmešavanj pri pripravi in razširjanju uradnih statističnih podatkov je določena z zakonom.

- Vodja statističnega organa ima dovolj visok hierarhični položaj, da zagotovi dostop do visokih političnih in upravnih javnih organov. Ta oseba mora biti visoko usposobljen strokovnjak.

- Vodja statističnega organa in, kjer je to primerno, vodje njegovih statističnih teles so odgovorni, da zagotovijo pripravo in razširjanje evropskih statističnih podatkov na neodvisen način.

- Vodja statističnega organa in, kjer je to primerno, vodje njegovih statističnih teles so edini odgovorni za odločanje o statističnih metodah, standardih in postopkih ter o vsebini in časovni razporeditvi objav statističnih podatkov.

- Statistični delovni programi se objavijo in doseženi napredek je opisan v rednih poročilih.

- Objave statističnih podatkov se jasno razlikujejo od političnih izjav/izjav o politiki in se izdajajo posebej.

- Statistični organ, kjer je to primerno, daje javne izjave o statističnih vprašanjih, vključno s kritikami in zlorabami uradne statistike.

Načelo 2: Pooblastilo za zbiranje podatkov – Statistični organi morajo imeti jasno pravno pooblastilo za zbiranje informacij za namene evropske statistike. Uprave, podjetja in gospodinjstva ter širšo javnost je mogoče z zakonom obvezati, da na zahtevo statističnih organov dovolijo dostop do podatkov ali dostavijo podatke za namene evropske statistike.

Kazalci

- Pooblastilo za zbiranje informacij za pripravo in razširjanje uradnih statističnih podatkov je določeno z zakonom.

- Državna zakonodaja omogoča statističnemu organu uporabo upravnega gradiva za statistične namene.

- Na podlagi pravnega predpisa lahko statistični organ zahteva odgovore v statističnih raziskovanjih.

Načelo 3: Ustreznost virov – Viri, dostopni statističnim organom, morajo zadostovati za doseganje zahtev evropske statistike.

Kazalci

- Uslužbenci, finančne in računalniške zmogljivosti so tako po obsegu kot po kakovosti v zadostni meri na razpolago za potrebe trenutne evropske statistike.

- Obseg, podrobnosti in stroški evropske statistike so sorazmerni s potrebami.

- Obstajajo postopki za oceno in utemeljitev zahteve po novi evropski statistiki glede na stroške njene priprave.

- Obstajajo postopki za oceno nadaljnje potrebe po vseh evropskih statistikah, da se ugotovi, če bi lahko zaradi sprostitve virov katero opustili ali omejili.

Načelo 4: Zavezanost kakovosti - Vsi člani ESS se zavežejo, da bodo delovali in sodelovali po načelih, določenih v Izjavi o kakovosti Evropskega statističnega sistema.

Kazalci

- Kakovost izdelka se redno spremlja v skladu s komponentami kakovosti ESS.

- Izvajajo se postopki za spremljanje kakovosti zbiranja, obdelave in razširjanja statističnih podatkov.

- Izvajajo se postopki za obravnavo načel glede kakovosti, vključno z uravnavanjem znotraj kakovosti, ter za vodenje načrtovanja obstoječih in prihodnjih raziskovanj.

- Smernice za kakovost so dokumentirane in uslužbenci so dobro usposobljeni. Te smernice se zapišejo in se z njimi seznani javnost.

- Kjer je primerno, zunanji izvedenci izvajajo reden in temeljit pregled ključnih statističnih rezultatov.

Načelo 5: Statistična zaupnost – Zasebnost dajalcev podatkov (gospodinjstva, podjetja, upravni organi in druge poročevalske enote), zaupnost danih podatkov in uporaba podatkov samo za statistične namene morajo biti v celoti zagotovljene.

Kazalci

- Statistična zaupnost je zagotovljena z zakonom.

- Uslužbenci statističnega organa ob imenovanju podpišejo pravno listino o zaupnosti podatkov.

- Predpisane so znatne kazni za namerno kršitev statistične zaupnosti.

- Določena so navodila in smernice za zaščito statistične zaupnosti pri postopkih priprave in razširjanja podatkov.Te smernice se zapišejo in se z njimi seznani javnost.

- Izvajajo se fizični in tehnološki predpisi za zaščito in neoporečnost statističnih zbirk podatkov.

- Za zunanje uporabnike statističnih mikropodatkov za raziskovalne namene se uporabljajo strogi pravilniki.

Načelo 6: Nepristranskost in objektivnost - Statistični organi morajo pripravljati in razširjati evropske statistične podatke ob spoštovanju znanstvene neodvisnosti ter na objektiven, strokoven in pregleden način, kjer se vsi uporabniki obravnavajo pravično.

Kazalci

- Statistični podatki se zbirajo na objektivni podlagi, ki je določena s stališča statistike.

- Izbira virov in statističnih tehnik se oblikuje s stališča statistike.

- Napake, ki jih odkrijejo v objavljenih statistikah, se čim prej popravijo in javno objavijo.

- Informacije o metodah in postopkih, ki jih uporablja statistični organ, so javno dostopne.

- Datum in čas objave statističnih podatkov sta objavljena vnaprej.

- Vsi uporabniki imajo istočasno enak dostop do statističnih objav, vsak prednostni dostop pred objavo kateremu koli zunanjemu uporabniku je omejen, nadzorovan in javno objavljen. V primeru, da pride do uhajanja informacij v javnost, se morajo dogovori, sklenjeni pred objavo, pregledati, da se zagotovi nepristranskost.

- Statistične objave in izjave na tiskovnih konferencah so objektivne in nestrankarske.

Statistični postopki

Statistični organi morajo v postopkih, ki jih uporabljajo pri organizaciji, zbiranju, obdelavi in razširjanju uradnih statističnih podatkov, v celoti spoštovati evropske in druge mednarodne standarde, smernice in dobre prakse. Sloves dobrega upravljanja in učinkovitosti krepi verodostojnost statističnih podatkov. Pomembni vidiki so zanesljiva metodologija, ustrezni statistični postopki, neprekomerna obremenitev poročevalskih enot in stroškovna učinkovitost.

Načelo 7: Zanesljiva metodologija – Zanesljiva metodologija mora biti podlaga za kakovostne statistične podatke. To zahteva ustrezna orodja, postopke ter strokovno znanje in izkušnje.

Kazalci

- Celoten metodološki okvir statističnega organa se zgleduje po evropskih in drugih mednarodnih standardih, smernicah in dobrih praksah.

- Izvajajo se postopki za zagotovitev dosledne uporabe standardnih konceptov, definicij in klasifikacij v celotnem statističnem organu.

- Poslovni register in okvir za raziskave prebivalstva se redno ocenjujeta in po potrebi prilagajata za zagotovitev večje kakovosti.

- Nacionalni klasifikacijski in sektorski sistemi ter ustrezni evropski sistemi so do podrobnosti usklajeni.

- Zaposlujejo se diplomanti iz ustreznih akademskih strok.

- Uslužbenci se udeležujejo ustreznih mednarodnih programov usposabljanja in konferenc ter se povezujejo s kolegi statistiki na mednarodni ravni z namenom, da se učijo od najboljših in da izboljšajo svoje strokovno znanje.

- Organizirano je sodelovanje z znanstveniki za izboljšanje metodologije, z zunanjim pregledom se ocenita kakovost in učinkovitost uporabljenih metod in spodbuja uporaba boljših orodij, kadar je to izvedljivo.

Načelo 8: Ustrezni statistični postopki – Ustrezni statistični postopki, ki se izvajajo od zbiranja do potrditve podatkov, so podlaga za kakovostne statistične podatke.

Kazalci

- Kadar evropski statistični podatki temeljijo na administrativnih podatkih, morajo biti definicije in koncepti, ki se uporabljajo za administrativne namene, dober približek tistim, ki so potrebni za statistične namene.

- V primerih statističnih raziskovanj se vprašalniki sistematično preskusijo pred začetkom zbiranja podatkov.

- Načrti statističnega raziskovanja, izbira in teža vzorca imajo dobre temelje ter se v skladu s potrebami redno pregledujejo, spreminjajo ali dopolnjujejo.

- Delovanje na terenu, vnos podatkov in šifriranje se rutinsko spremljajo in se v skladu z zahtevami spreminjajo.

- Uporabljajo se ustrezni računalniški sistemi za vpisovanje in urejanje, ki se redno pregledujejo, spreminjajo ali dopolnjujejo.

- Spremembe se opravijo po standardnih, dobro vpeljanih in preglednih postopkih.

Načelo 9: Neprekomerna obremenitev poročevalskih enot – Obremenitev poročanja naj bo sorazmerna s potrebami uporabnikov in naj ne bo prevelika za poročevalske enote. Statistični organ spremlja obremenitev poročevalskih enot in zastavi cilje za postopno zmanjšanje obremenitve.

Kazalci

- Razpon in podrobnosti zahtev evropske statistike se omejijo na to, kar je nujno potrebno.

- Obremenitev poročanja je z ustreznimi tehnikami vzorčenja v kar najširšem krogu razporejena med prebivalce, zajete v raziskovanje.

- Podatki, ki se zahtevajo od podjetij, so, kolikor je to mogoče, dostopni iz njihovega knjigovodstva, če je možno, pa se za njihovo pošiljanje uporabijo elektronska sredstva.

- Kadar natančne podrobnosti niso zlahka dostopne, se sprejmejo najbližje ocene in približki.

- Za preprečitev podvajanja zahtevkov po podatkih se, kadar koli je to možno, uporabijo administrativni viri.

- Izmenjava podatkov med statističnimi organi se na splošno uporablja, da se prepreči pomnožitev raziskovanj.

Načelo 10: Stroškovna učinkovitost – Viri morajo biti učinkovito porabljeni.

Kazalci

- Notranji in neodvisni zunanji ukrepi spremljajo porabo virov statističnih organov.

- Rutinske pisarniške dejavnosti (npr. zbiranje podatkov, šifriranje, potrjevanje) so v največji možni meri avtomatizirane.

- Proizvodne zmožnosti informacijske in komunikacijske tehnologije so prirejene za zbiranje, obdelavo in razširjanje podatkov.

- Dejavno se prizadeva, da bi izboljšali statistične zmožnosti upravnega gradiva in se izognili dragim neposrednim raziskovanjem.

Statistični rezultati

Razpoložljivi statistični podatki morajo zadostiti potrebam uporabnikov. Statistični podatki so skladni z evropskimi standardi kakovosti in se uporabljajo za potrebe evropskih institucij, vlad, raziskovalnih ustanov, za poslovne namene in javnost na splošno. Pomembna vprašanja zadevajo obseg, v katerem so statistični podatki ustrezni, natančni in zanesljivi, pravočasni, usklajeni, primerljivi med regijami in državami, ter zlahka dostopni uporabnikom.

Načelo 11: Ustreznost – Evropski statistični podatki morajo ustrezati potrebam uporabnikov.

Kazalci

- Izvajajo se postopki za posvetovanje z uporabniki, spremljanje ustreznosti in praktične uporabnosti obstoječih statističnih podatkov za zadovoljitev potreb uporabnikov in svetovanje glede njihovih novih potreb in prednostnih nalog.

- Prednostne potrebe se izpolnjujejo in odražajo v delovnem programu.

- Redno se izvajajo raziskave zadovoljstva uporabnikov.

Načelo 12: Natančnost in zanesljivost - Evropski statistični podatki morajo natančno in zanesljivo odražati resničnost.

Kazalci

- Osnovni podatki, vmesni rezultati in statistični rezultati se ocenijo in potrdijo.

- Vzorčne in nevzorčne napake se izmerijo in sistematsko dokumentirajo v okviru komponent kakovosti ESS.

- Rutinsko se izvajajo študije in analize pregledov, ki se uporabijo interno za oblikovanje statističnih postopkov.

Načelo 13: Pravočasnost in točnost – Evropski statistični podatki se morajo razširjati točno in pravočasno.

Kazalci

- Pravočasnost dosega najvišje evropske in mednarodne standarde razširjanja statističnih podatkov.

- Določi se standardni čas dneva za objavo evropskih statističnih podatkov.

- Pri periodičnosti evropskih statističnih podatkov se upoštevajo zahteve uporabnikov, kolikor je to mogoče.

- Vsako odstopanje od razporeda razširjanja podatkov je predhodno objavljeno in razloženo, določi pa se nov datum objave.

- Predhodni rezultati sprejemljive skupne kakovosti se lahko razširjajo, če se meni, da so koristni.

Načelo 14: Skladnost in primerljivost – Evropski statistični podatki naj bodo čez čas notranje skladni in primerljivi med regijami in državami; možno naj bo usklajevati in skupaj uporabljati podobne podatke iz različnih virov.

Kazalci

- Statistični podatki so notranje usklajeni (npr. ob upoštevanju aritmetičnih in računovodskih lastnosti).

- Statistični podatki se v ustreznem časovnem obdobju uskladijo.

- Statistični podatki se zbirajo na podlagi skupnih standardov glede na obseg, definicije, enote in klasifikacije v različnih raziskovanjih in virih.

- Statistični podatki iz različnih raziskovanj in virov se primerjajo in uskladijo.

- Zagotovi se mednacionalna primerljivost podatkov z rednimi izmenjavami med Evropskim statističnim sistemom in ostalimi statističnimi sistemi; izvedejo se metodološke študije v tesnem sodelovanju med državami članicami in Eurostatom.

Načelo 15: Dostopnost in jasnost – Evropski statistični podatki naj bodo predstavljeni v jasni in razumljivi obliki, podatki naj se razširjajo na primeren in ustrezen način in naj bodo na razpolago in dostopni na nepristranski osnovi, z ustreznimi metapodatki in smernicami.

Kazalci

- Statistični podatki so predstavljeni v obliki, ki omogoča primerno razlago in pomenske primerjave.

- Službe za razširjanje podatkov uporabljajo moderno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in, če je primerno, tradicionalno tiskano obliko.

- Če je izvedljivo se pripravijo standardne analize, ki se javno objavijo.

- V raziskovalne namene se lahko dovoli dostop do mikropodatkov. Za ta dostop veljajo stroga pravila.

- Metapodatki so dokumentirani glede na standardizirane sisteme metapodatkov.

- Uporabniki so obveščeni o metodologiji statističnih postopkov in kakovosti statističnih rezultatov ob upoštevanju meril kakovosti ESS.

[1] COM(2005) 71.

[2] Uredba Sveta (ES) št. 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti (UL L 52, 22.2.1997, str. 1).

[3] Uredba Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (UL L 318, 27.11.1998, str. 8).

[4] Sklep Sveta 91/116/EGS z dne 25. februarja 1991 o ustanovitvi Evropskega svetovalnega odbora za statistične informacije na gospodarskem in socialnem področju (UL L 59, 6.3.1991, str. 21).

[5] Obstaja tudi drug organ, Odbor za statistični program (sestavljen iz generalnih direktorjev statističnih inštitutov držav članic), ki pomaga Komisiji pri koordiniranju večletnih statističnih programov in s katerim se Komisija obširno posvetuje glede širokega izbora vprašanj (Sklep Sveta 89/382/EGS, Eurotom z dne 19. junija 1989 o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti - UL L 181, 28.6.1989, str. 47).

[6] CEIES je zaradi številnih dejavnikov, vključno s širitvijo Evropske Unije (z uporabo obstoječih pravil CEIES ne bi mogel delovati), nedavnim razvojem v zvezi z delovanjem ESS, učinkovitejšo vlogo vseh zainteresiranih strani, tako ali tako treba prenoviti.

[7] UL L 112, 29.4.1997, str. 56.

[8] Uredba Sveta (Euratom, EGS) št. 1588/90 z dne 11. junija 1990 o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti (UL L 151, 15.6.1990, str. 1).

[9] COM(2005) 24 z dne 2.2.2005: Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta, nov začetek za Lizbonsko strategijo.

[10] COM(2005) 141 z dne 12.4.2005: integrirane smernice za rast in delovna mesta (2005-2008) vključno s Priporočilom Komisije o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti in predlogom Sklepa Sveta o smernicah za politiko zaposlovanja držav članic.

[11] COM(2004) 832.

[12] UL C, str. .