20.12.2008   

SL

Uradni list Evropske unije

C 326/1

1.

Poznavanje zakonodaje drugih držav članic ali celo nekaterih tretjih držav je bistvenega pomena za ministrstva za pravosodje držav članic Evropske unije, zlasti pri pripravi zakonodaje in prenosu prava Evropske unije s področja njihovih pristojnosti, zlasti kar zadeva civilno in kazensko pravo, saj se razume, da se pristojnosti ministrstev za pravosodje med državami članicami razlikujejo.

2.

Pridobivanje informacij je lahko nepredvidljivo in zahtevno.

3.

Ministrstva za pravosodje imajo zelo natančne informacije o svoji nacionalni zakonodaji, zadevni sodni praksi in pomembnejših reformah v teku.

4.

Da bi ministrstvom za pravosodje omogočili učinkovit dostop do nacionalne zakonodaje drugih držav članic, bi bilo treba vzpostaviti mrežo zakonodajnega sodelovanja.

5.

Eden od ciljev Evropske unije je svojim državljanom zagotoviti območje svobode, varnosti in pravice. Takšno območje bi laže vzpostavili z boljšim medsebojnim poznavanjem sodnih in pravnih sistemov držav članic in njihove zakonodaje ter z medsebojno izmenjavo informacij o načrtih reform na področju pravosodja.

6.

Z vzpostavitvijo mreže zakonodajnega sodelovanja med ministrstvi za pravosodje držav članic Evropske unije bi prispevali k uresničevanju navedenega cilja in spodbujanju boljšega poznavanja zakonodaje drugih držav članic, kar je eden od načinov okrepitve vzajemnega zaupanja in pospeševanja uporabe načela vzajemnega priznavanja. Omogočilo bi tudi, da bi ministrstva za pravosodje lahko skupaj pripravljala študije s področja primerjalnega prava, ki bi obravnavale aktualno zakonodajo in pravna vprašanja –

(1)

Države članice bi morale postopno vzpostaviti „mrežo zakonodajnega sodelovanja med ministrstvi za pravosodje Evropske unije“ (v nadaljnjem besedilu: mreža). Sodelovanje v mreži bi bilo prostovoljno.

(2)

(3)

Za mrežo bi moral biti pristojen administrator, ki je zadolžen za upravno in tehnično delovanje mreže. Do imenovanja takega administratorja bi bila za upravno in tehnično delovanje mreže na začetku zadolžena ena izmed držav članic.

(4)

Vsaka država članica naj bi imenovala korespondenta, po možnosti na ministrstvu za pravosodje. Vendar bi lahko vsaka država članica določila omejeno število drugih korespondentov, če bi bilo to potrebno na podlagi obstoja ločenih pravnih sistemov ali domače razdelitve sodne pristojnosti.

(5)

Vsaka država članica naj bi administratorju mreže sporočila:

Vsaka država članica naj bi administratorja mreže obvestila o vseh spremembah podatkov v zvezi s svojim(i) korespondentom(-i), kot so določeni v skladu s tem odstavkom.

(6)

Korespondent bi poslal zahtevo, po možnosti elektronsko, ustreznemu(-im) korespondentu(-om) druge države članice ali drugih držav članic. Korespondent bi moral poslati kopijo zahteve tudi administratorju mreže.

(7)

Korespondent bi moral zagotoviti, da posredovana zahteva

(8)

Korespondenti, katerim je taka zahteva predložena, bi morali po svojih najboljših močeh na zahtevo odgovoriti v razumnem roku, brez obveznosti o zagotovitvi prevoda predložene dokumentacije, kot so zakonodajno besedilo, (osnutek) zakonodaje, poročila in študije.

Če korespondent, kateremu je zahteva poslana, ne more odgovoriti, naj to zahtevo posreduje pristojnemu organu, ki to lahko stori in o njej obvesti korespondenta prosilca.

Če korespondent ne more odgovoriti na zahtevo ali zlahka ugotoviti, kdo je pristojni organ, mora o tem obvestiti korespondenta prosilca.

(9)

Do odgovorov korespondenta bi imela dostop celotna mreža, potem ko se pridobi soglasje korespondenta, na katerega je bila zahteva naslovljena.

(10)

Da bi mreža v praksi lahko bolje delovala, bi morala vsaka država članica zagotoviti, da ima(-jo) korespondent(-i) poleg jezika svoje države tudi ustrezno znanje enega od jezikov Evropske unije, ob upoštevanju, da mora(-jo) biti sposoben(-i) komunicirati s korespondenti drugih držav članic.

(11)

Srečanja korespondentov bi bilo treba organizirati po potrebi. Taka srečanja bi morala biti odprta širši publiki zaradi analize izbranih tem z vidika primerjalnega prava, s čimer bi okrepili mrežo in pospešili izmenjavo idej in izkušenj med članicami.

(12)

Mreža in njeni korespondenti bi morali zaradi lažje izmenjave uporabljali najprimernejše priložnosti, ki jih ponujajo sodobne komunikacijske in informacijske tehnologije, zlasti v skladu z zadnjimi dogodki evropskega e-pravosodja.

(13)

Po potrebi bi mreža dobila ustrezno pravno obliko.

(14)

V mreži bi morali razviti notranje smernice o praktični ureditvi za njeno delovanje, vključno z jezikovnimi zadevami.

(15)

Evropska komisija bi bila lahko povabljena k sodelovanju v mreži.

(16)

Svet pregleda uporabo te resolucije najpozneje tri leta po njenem sprejetju. Tak pregled med drugim obravnava naslednja vprašanja:

Glede na izsledke tega pregleda bi bilo treba po potrebi sprejeti ukrepe za izboljšanje stanja.