1.

V odstavku 10 se besede „:(i) tega protokola; ali (ii) spremembe Prilog I ali II, če za nepremični vir začnejo veljati določbe tega protokola šele s tako spremembo“ nadomestijo z besedami „tega protokola za pogodbenico. Pogodbenica se lahko odloči, da nepremičnega vira, ki ga je ustrezni pristojni državni organ že odobril ob začetku veljavnosti protokola za navedeno pogodbenico, ne obravnava kot nov nepremični vir, če se gradnja ali bistvena sprememba začne v petih letih od navedenega začetka veljavnosti“.

2.

Za odstavkom 11 se doda naslednji nov odstavek 12:

„12.   Izraza „ta protokol“, in „protokol“ pomenita Protokol iz leta 1998 o težkih kovinah, kakor se občasno spremeni.“

3.

V odstavku 2 se beseda „Vsaka“ nadomesti z besedami „V skladu z odstavkoma 2a in 2b vsaka“.

4.

V odstavku 2(a) se besede „za katere Priloga III navaja najboljše razpoložljive tehnologije“ nadomestijo z besedami „za katere navodila, ki so jih pogodbenice sprejele na zasedanju izvršnega organa, navajajo najboljše razpoložljive tehnologije“.

5.

V odstavku 2(c) se besede „za katere Priloga III navaja najboljše razpoložljive tehnologije“ nadomestijo z besedami „za katere navodila, ki so jih pogodbenice sprejele na zasedanju izvršnega organa, navajajo najboljše razpoložljive tehnologije“.

6.

Za odstavkom 2 se vstavita naslednja nova odstavka 2a in 2b:

„2a.   Pogodbenica, ki je bila pred začetkom veljavnosti spremembe, ki uvaja nove kategorije virov, že pogodbenica tega protokola, lahko mejne vrednosti, ki se uporabljajo za „obstoječi nepremični vir“, uveljavi za vsak vir v takšni novi kategoriji, katerega gradnja ali bistvena sprememba se začne pred potekom dveh let od datuma začetka veljavnosti navedene spremembe za to pogodbenico, razen če in do takrat, ko se navedeni vir kasneje bistveno spremeni.

2b.   Pogodbenica, ki je bila pred začetkom veljavnosti spremembe, ki uvaja nove mejne vrednosti za „nov nepremični vir“, že pogodbenica tega protokola, lahko pretekle mejne vrednosti še naprej uporablja za vsak vir, katerega gradnja ali bistvena sprememba se začne pred potekom dveh let od datuma začetka veljavnosti navedene spremembe za to pogodbenico, razen če in dokler se navedeni vir kasneje bistveno spremeni.“

7.

V odstavku 5:

8.

Na koncu člena 3 se doda naslednji nov odstavek 8:

„8.   Vsaka pogodbenica bi morala dejavno sodelovati v programih na podlagi konvencije, ki obravnavajo učinke onesnaženosti zraka na zdravje ljudi in okolje, ter programih za spremljanje ozračja in atmosfersko modeliranje.“

9.

Doda se naslednji člen 3a:

„Člen 3a

Prožne prehodne ureditve

1.   Ne glede na odstavka 2(c) in 2(d) člena 3 lahko pogodbenica konvencije, ki med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2019 postane pogodbenica tega protokola, pod pogoji, navedenimi v tem členu, uvede prožne prehodne ureditve za uveljavljanje najboljših razpoložljivih tehnologij in mejnih vrednosti za obstoječe nepremične vire v posameznih kategorijah nepremičnih virov.

2.   Vsaka pogodbenica, ki se odloči za uvedbo prožnih prehodnih ureditev v skladu s tem členom, v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi tega protokola ali pristopu k njemu navede naslednje:

3.   Pogodbenica uporablja vsaj najboljše razpoložljive tehnologije za obstoječe nepremične vire v kategorijah 1, 2, 5 in 7 Priloge II najpozneje do poteka osmih let od začetka veljavnosti tega protokola za pogodbenico ali do 31. decembra 2022, kar koli od tega nastopi prej, razen v primerih iz odstavka 5.

4.   Uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij ali mejnih vrednosti za katere koli obstoječe nepremične vire s strani pogodbenice se ne sme v nobenem primeru preložiti na čas po 31. decembru 2030.

5.   Kar zadeva kateri koli vir ali vire, navedene v skladu z odstavkom 2(b), se lahko pogodbenica najpozneje do poteka osmih let od začetka veljavnosti tega protokola za pogodbenico ali do 31. decembra 2022, kar koli od tega nastopi prej, odloči, da bo tak vir ali vire zaprla. Seznam takih virov se zagotovi kot del naslednjega poročila pogodbenice v skladu z odstavkom 6. Zahteve za uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij in mejnih vrednosti se ne bodo uporabljale za noben tak vir ali vire, če se bodo vir ali viri zaprli najpozneje do 31. decembra 2030. Za vsak tak vir ali vire, ki na navedeni datum ne bodo zaprti, mora pogodbenica nato uporabiti najboljše razpoložljive tehnologije in mejne vrednosti, ki se uporabljajo za nove vire v veljavni kategoriji vira.

6.   Pogodbenica, ki se odloči za uvedbo prožnih prehodnih ureditev v skladu s tem členom, izvršnemu sekretarju Komisije predloži triletna poročila o svojem napredku v smeri izvajanja najboljših razpoložljivih tehnologij in mejnih vrednosti za nepremične vire v kategorijah nepremičnih virov, določenih v skladu s tem členom. Izvršni sekretar Komisije bo takšna triletna poročila predložil izvršnemu organu.“

10.

V odstavku 1(a):

11.

Odstavek 1(b) se nadomesti z naslednjim:

12.

Za odstavkom 1(b) se dodata naslednja nova odstavka:

13.

V odstavku 3:

14.

Stavek „EMEP z uporabo ustreznih modelov in meritev za izvršni organ pripravi izračune čezmejnih prenosov in usedanja težkih kovin na zemljepisnem območju EMEP dovolj zgodaj pred vsakim letnim zasedanjem tega organa“ se nadomesti z naslednjim stavkom „EMEP ter njegovi tehnični organi in središča izvršnemu organu na njegovo zahtevo in v časovnih rokih, ki jih ta določi, z uporabo ustreznih modelov in meritev pripravijo izračune čezmejnih prenosov in usedanja težkih kovin na zemljepisnem območju EMEP“.

15.

V odstavku 4:

16.

V odstavku 3:

17.

V odstavku 4 se beseda „devetdesetih“ nadomesti s številko „180“.

18.

V odstavku 5 se beseda „devetdesetih“ nadomesti s številko „180“.

19.

Za odstavkom 5 se vstavita naslednja nova odstavka 5a in 5b:

„5a.   Za pogodbenice, ki so spremembo sprejele, postopek iz odstavka 5b nadomesti postopek iz odstavka 3 v zvezi s spremembami prilog II, IV, V in VI.

5b.   Spremembe prilog II, IV, V in VI se sprejmejo s soglasjem pogodbenic, prisotnih na zasedanju izvršnega organa. Po poteku enega leta od datuma, ko izvršni sekretar Komisije o spremembi obvesti vse pogodbenice, začne sprememba katere koli od teh prilog veljati za pogodbenice, ki depozitarju niso poslale obvestila v skladu z določbami iz pododstavka (a):

20.

Za odstavkom 2 se doda nov odstavek 3:

„3.   Če se država ali organizacija za regionalno gospodarsko povezovanje ne namerava zavezati k uporabi postopkov iz odstavka 5b člena 13 v zvezi s spremembami prilog II, IV, V in VI, to navede v svoji listini o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.“

21.

V razpredelnici pod podnaslovom II se v prvi vrstici opisa kategorije 5 besede „svinca in cinka“ nadomestijo z besedami „svinca, cinka ter silicij-manganovih in fero-manganovih zlitin“.

22.

Pred prvim odstavkom se doda številka „1.“.

23.

V pododstavku (a) se za besedo „protokola“ vstavijo besede „za pogodbenico“.

24.

V pododstavku (b):

25.

Na koncu priloge se vstavita naslednja nova odstavka 2 in 3:

26.

Besedilo Priloge V se nadomesti z naslednjim:

27.

V odstavku 1:

28.

Odstavek 3 se črta.

29.

V odstavku 4 se stavek „Pogodbenici se dovoli, da za stara motorna vozila prodaja majhne količine osvinčenega bencina, katerega vsebnost svinca ne presega 0,15 g/l, če to ne presega do 0,5 odstotka njene celotne prodaje motornega bencina“ nadomesti s stavkom „Ne glede na odstavek 1 se pogodbenici dovoli, da za stara motorna vozila prodaja majhne količine osvinčenega bencina, katerega vsebnost svinca ne presega 0,15 g/l, če to ne presega do 0,5 odstotka njene celotne prodaje motornega bencina“.

30.

V odstavku 5 se uvodni stavek pred pododstavkom (a) nadomesti z naslednjim besedilom:

„Vsaka pogodbenica najpozneje na datum začetka veljavnosti tega protokola za navedeno pogodbenico doseže ravni koncentracije, ki ne presegajo:“

—

naprave, ki izkoriščajo biomaso in šoto kot edini vir goriva

—

naprave, v katerih se produkti zgorevanja uporabljajo za neposredno segrevanje, sušenje ali drugo obdelavo predmetov ali materialov;

—

naprave za naknadno zgorevanje, namenjene čiščenju odpadnih plinov s sežigom, ki ne obratujejo kot samostojne kurilne naprave;

—

naprave za regeneracijo katalizatorjev iz kreking procesov;

—

naprave za pretvorbo vodikovega sulfida v žveplo;

—

reaktorje, ki se uporabljajo v kemični industriji;

—

koksarniške peči;

—

rekuperatorje toplote pri plavžih;

—

kotle za predelavo v sklopu obratov za proizvodnjo papirne kaše;

—

naprave za sežiganje odpadkov in

—

naprave, ki jih poganjajo dizelski, bencinski ali plinski motorji oziroma plinske turbine, ne glede na uporabljeno gorivo.