21.3.2015

SL

Uradni list Evropske unije

C 95/22

---

STATUT EVROPSKEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA,

ki ga je skupščina odobrila 14. junija 1994 in spremenila 19. junija 2000, 30. novembra 2007, 8. marca 2012 in 27. maja 2014

(2015/C 95/10)

Člen 1

Ustanovitev

Ustanovi se Evropski investicijski sklad, v nadaljevanju „sklad“, ki ima status pravne osebe in je finančno neodvisen.

Člen 2

Naloge in dejavnosti

1.   Naloga sklada je prispevati k uresničevanju ciljev Evropske unije.

To nalogo sklad izvaja prek dejavnosti, ki obsegajo:

—	zagotavljanje garancij in drugih primerljivih instrumentov za posojila in druge finančne obveznosti v kakršni koli zakonsko dovoljeni obliki,

—	nakup, posedovanje, upravljanje in odtujitev deležev v katerem koli podjetju po pogojih iz odstavka (2)(i) člena 12 tega statuta.

2.   Poleg tega se lahko sklad ukvarja z drugimi dejavnostmi, ki so povezane z nalogami iz tega člena ali iz njih izhajajo. Dejavnosti sklada lahko vključujejo zadolževanje.

3.   Dejavnosti sklada temeljijo na zdravih načelih bančništva ali drugih ustreznih zdravih komercialnih načelih in praksi. Ne glede na določbe člena 28 se navedene dejavnosti izvajajo v tesnem sodelovanju med skladom in njegovimi ustanovnimi članicami oziroma med skladom in njegovimi dejanskimi članicami v posameznem obdobju.

Člen 3

Sedež

Sedež sklada je v Luxembourgu.

Člen 4

Članice

1.   Ustanovne članice sklada so:

—	Evropska unija, v nadaljevanju „Unija“, ki jo zastopa Evropska komisija, v nadaljevanju „Komisija“,

—	Evropska investicijska banka, v nadaljevanju „banka“,

—	finančne institucije, katerih seznam je priložen temu statutu (Priloga I), v nadaljevanju „finančne institucije“.

2.   Po pogojih, ki jih opredeli svet direktorjev na podlagi sklepa skupščine, lahko članice sklada postanejo druge pravne osebe iz finančnega sektorja, katerih poslovni cilji podpirajo naloge sklada.

Člen 5

Kapital

1.   Odobreni kapital sklada znaša štiri milijarde petsto milijonov eurov in je razdeljen na 4 500 delnic, vsaka z nominalno vrednostjo en milijon eurov, ki so članicam sklada na voljo za vpis po členu 6 tega statuta.

2.   Odobreni kapital se lahko poveča s sklepom skupščine, sprejetim s 85-odstotno večino oddanih glasov.

3.   V primeru povečanja kapitala in pod pogoji, ki jih določi skupščina, ima vsaka članica možnost, da vpiše del povečanja kapitala, ustrezen razmerju med vpisanimi delnicami te članice in kapitalom sklada pred povečanjem kapitala.

4.   Članice sklada jamčijo le do višine svojega deleža v vpisanem kapitalu in ne v vplačanem kapitalu.

Člen 6

Vpis delnic

1.   Ustanoviteljice sklada vpišejo število delnic, določeno v Prilogi II k temu statutu, po nominalni vrednosti.

2.   Nadaljnji vpis delnic se izvede po pogojih, ki jih določi skupščina, pri čemer cena teh delnic ne sme biti nižja od nominalne.

Člen 7

Delnice

1.   Delnice v začetnem vpisanem kapitalu se vplačajo do višine 20 % v štirih enakih letnih obrokih.

2.   V primeru povečanja kapitala skupščina določi način plačevanja.

3.   Skupščina lahko na predlog sveta direktorjev zahteva vplačilo vpisanega, a nevplačanega kapitala v potrebnem obsegu, da lahko sklad poravnava svoje obveznosti do upnikov. Tako vplačilo se izvrši v 90 dneh od sklepa skupščine.

4.   Vplačila so v eurih.

5.   Razen s predhodnim pisnim dovoljenjem sveta direktorjev delnic ni mogoče zastaviti ali na kakršen koli način obremeniti.

6.   Brez poseganja v odstavek 4 člena 5 tega statuta nobena članica zaradi svojega članstva ne prevzema odgovornosti za obveznosti sklada.

7.   Sredstva, ki jih sklad ne potrebuje za izvajanje svojih dejavnosti po členu 2, se lahko investirajo na finančnih trgih. Pri upravljanju teh naložb se sklad ne ukvarja z valutnimi arbitražami, ki niso neposredno potrebne za njegovo delovanje ali izpolnjevanje prevzetih obveznosti.

8.   Članice sklada lahko odtujijo svoje delnice, tako da jih prenesejo na drugo članico ali tretjo osebo po odstavku 2 člena 4 tega statuta. Če želi članica odtujiti svoje delnice, jih ponudi banki ali s soglasjem banke kateri koli drugi članici sklada ali tretji osebi, ki izpolnjuje merila odstavka 2 člena 4 tega statuta.

Člen 8

Pravice, ki izhajajo iz delnic

Po pogojih iz členov 27 in 33 tega statuta daje vsaka delnica pravice v zvezi z lastništvom premoženja sklada, udeležbo v čistem dobičku in, kadar je ustrezno, izkupičkom iz likvidacije v sorazmerju s številom obstoječih delnic.

Člen 9

Vodenje in upravljanje sklada

Sklad vodijo in upravljajo naslednji trije organi:

—	skupščina,

—	svet direktorjev,

—	izvršni direktor.

Člen 10

Skupščina

1.   Skupščina članic sklada poteka vsaj enkrat na leto na sklic predsednika sveta direktorjev. Skupščina poteka na sedežu sklada ali na drugem kraju, določenem v obvestilu o sklicu skupščine.

2.   Skupščina se lahko skliče tudi na zahtevo ene od članic sklada in po sklepu sveta direktorjev. Skupščina se skliče, če tako zahtevajo članice, katerih delnice predstavljajo 13 % ali več vpisanega kapitala, in pri tem opredelijo razlog za tako zahtevo.

3.   Sklepi skupščine se lahko sprejmejo po pisnem postopku, pri čemer se upoštevajo pogoji in pravila, določeni v poslovniku.

Člen 11

Udeležba – zastopanje – sklepčnost – večina

1.   Vse članice sklada imajo pravico do udeležbe na zasedanjih skupščine.

2.   Unijo zastopa eden od članov Komisije ali druga ustrezno pooblaščena oseba.

3.   Banko zastopa njen predsednik ali podpredsednik oziroma druga ustrezno pooblaščena oseba.

4.   Finančne institucije zastopa po ena oseba za vsako finančno institucijo.

5.   Vsaka članica sklada ima število glasov, enako številu delnic, ki jih je vpisala.

6.   Članice lahko glasujejo korespondenčno, kar pomeni tudi v elektronski obliki, lahko jih tudi zastopa druga članica.

7.   Sklepčnost, potrebna za zasedanje skupščine, se doseže, ko so prisotne ali zastopane članice, ki imajo najmanj 50 odstotkov vpisanega kapitala.

8.   Sklepi skupščine se sprejemajo z večino oddanih glasov, razen če ni v tem statutu določeno drugače.

Člen 12

Pooblastila skupščine

1.   Članice sklada uresničujejo svoje pravice prek skupščine.

2.   Skupščina:

(i)	sprejme kateri koli sklep, s katerim sklad pooblasti za izvajanje poslov iz druge alineje odstavka 1 člena 2 tega statuta;

(ii)	potrdi poslovnik sklada;

(iii)

odloča o sprejemu novih članic;

(iv)	potrdi letno poročilo, ki ga predloži svet direktorjev;

(v)	potrdi letno bilanco stanja in bilanco uspeha;

(vi)	odloča o razporeditvi in razdelitvi čistega dobička sklada;

(vii)

imenuje člane revizijskega odbora sklada;

(viii)

izvaja pooblastila iz člena 34 tega statuta glede sprejetja sprememb tega statuta;

(ix)	odloča o povečanju odobrenega kapitala sklada in pozivih za vplačilo nevplačanega vpisanega kapitala;

(x)	upoštevaje pogoje iz člena 26 tega statuta odloča o povečanju zgornje meje obveznosti sklada;

(xi)	sprejema sklepe o suspendiranju ali izključitvi članic;

(xii)

sprejema sklepe v zvezi s trajnim prenehanjem delovanja sklada in razdelitvijo njegovega premoženja;

(xiii)

imenuje člane sveta direktorjev in morebitne namestnike članov izmed oseb, določenih v skladu z odstavkoma 1 in 3 člena 15 tega statuta;

(xiv)

prisilno razreši člana sveta direktorjev, če ta ne more več opravljati svojih nalog ali je zagrešil hujšo kršitev;

(xv)	izvaja vsa pooblastila, ki so ji dodeljena s katero koli drugo določbo tega statuta.

3.   Postopki delovanja skupščine se opredelijo v poslovniku.

Člen 13

Predsedovanje skupščini

Skupščini predseduje predstavnik članice z največjim številom delnic v skladu.

Člen 14

Zapisnik – izvlečki

O razpravah skupščine se vodi zapisnik. Zapisnik sestavi sekretariat sklada, njegove kopije ali izvlečki pa se overijo in predložijo članicam.

Člen 15

Svet direktorjev

1.   Svet direktorjev sestavlja sedem članov, ki jih imenuje skupščina, določijo pa članice sklada po postopku iz poslovnika. Skupščina lahko spremeni število članov v svetu direktorjev.

2.   Pri opravljanju svojih nalog člani sveta direktorjev delujejo neodvisno in v največjo korist sklada. Odgovorni so samo skupščini. Vsakemu članu sveta direktorjev lahko pomaga namestnik, ki v njegovi odsotnosti deluje v njegovem imenu, prisostvuje sejam sveta direktorjev in ima enaka pooblastila kot član, ki ga nadomešča.

3.   Člani sveta direktorjev in njihovi morebitni namestniki se določijo skladno s pravili iz poslovnika. Poslovnik lahko predvidi, da se tako določeni član pooblasti za delovanje kot član sveta direktorjev pred sklepom letne skupščine o njegovem imenovanju. Pravila, ki veljajo za člane sveta direktorjev, veljajo tudi za člana, določenega na tak način.

4.   Člani sveta direktorjev se imenujejo za mandat dveh let, z možnostjo ponovnega imenovanja.

5.   Če letno poročilo, ki ga svet direktorjev predloži skupščini, ni potrjeno, svet direktorjev odstopi.

6.   Postopki delovanja sveta direktorjev so določeni v poslovniku.

Člen 16

Pooblastila sveta direktorjev

1.

Poleg pooblastil, ki mu jih dajejo druge določbe tega statuta, svet direktorjev: (i) odloča o vseh poslih sklada. Pooblastilo za odločanje lahko v celoti ali deloma prenese, kot meni, da je ustrezno; (ii) sprejema smernice in navodila za poslovanje in vodenje sklada; (iii) sestavlja predloge za predložitev skupščini; (iv) določa splošne pogoje glede deležev; (v) določa merila donosnosti za posle sklada; (vi) določa cilje in omejitve zadolževanja iz odstavka 2 člena 2 tega statuta; (vii) na podlagi predlogov članic sklada in po postopku iz poslovnika imenuje izvršnega direktorja in njegovega morebitnega namestnika. Ima tudi pooblastilo, da razreši izvršnega direktorja in njegovega morebitnega namestnika; (viii) nadzoruje izvršnega direktorja in njegovega namestnika ter zagotavlja, da se sklad vodi po določbah tega statuta ter skladno s smernicami in navodili sveta direktorjev; (ix) skupščini predloži zaključni račun in letno poročilo o dejavnostih sklada; (x) sklicuje skupščine sklada; (xi) ne glede na pooblastila skupščine sprejema sklepe o vseh zadevah, ki niso v pristojnosti izvršnega direktorja.

Člen 17

Predsedovanje svetu direktorjev

1.   Svetu direktorjev predseduje eden njegovih članov, imenovan po določbah poslovnika.

2.   Če predsednik ne more biti prisoten, svetu direktorjev predseduje drug član sveta direktorjev, imenovan po določbah poslovnika.

Člen 18

Svet direktorjev – seje – sklepčnost

1.   Svet direktorjev se sestaja tako pogosto, kot to zahtevajo interesi sklada, in vsaj enkrat na koledarsko četrtletje. Seje skliče predsednik, dnevni red pa se sestavi skladno s poslovnikom. Predsednik skliče sestanek sveta direktorjev, če član sveta predloži utemeljeno zahtevo. Seje sveta direktorjev potekajo na sedežu sklada ali drugem kraju, ki ga izbere predsednik.

2.   Sklepi sveta direktorjev se lahko sprejemajo po pisnem postopku, upoštevaje pogoje in skladno s pravili poslovnika.

3.   Postopki sveta direktorjev so veljavni samo, če je prisotna najmanj polovica članov sveta direktorjev.

4.   Sklepi sveta direktorjev se sprejemajo z večino glasov, razen v zvezi s katerim koli predlogom iz odstavka 2 člena 23, ki se sprejme s soglasjem.

Člen 19

Zapisnik

O razpravah sveta direktorjev se vodi zapisnik. Zapisnik sestavi sekretariat sklada, njegove kopije ali izvlečki pa se overijo in predložijo članom.

Člen 20

Izvršni direktor

1.   Sklad vodi izvršni direktor. Deluje neodvisno in v največjo korist sklada, pri opravljanju svojih nalog pa je odgovoren samo svetu direktorjev.

2.   Izvršni direktor je imenovan za mandat do petih let in je lahko ponovno imenovan.

3.   Izvršnemu direktorju lahko pomaga namestnik, ki ga v odsotnosti nadomešča in ima enaka pooblastila.

4.   Postopki predložitve predlogov za imenovanje izvršnega direktorja in morebitnega namestnika se opredelijo v poslovniku.

Člen 21

Pooblastila izvršnega direktorja

1.   Izvršni direktor je odgovoren za vsakodnevno vodenje sklada po določbah tega statuta ter smernicah in navodilih, ki jih sprejme svet direktorjev.

2.   Izvršni direktor zlasti:

—	deluje skladno s smernicami in navodili, ki jih sprejme svet direktorjev po členu 16 tega statuta;

—	svetu direktorjev predloži letno poročilo sklada;

—	je odgovoren za sestavo zaključnega računa sklada v treh mesecih po zaključku vsakega finančnega leta in njegovo predložitev svetu direktorjev;

—	svetu direktorjev zagotovi dodatna poročila in dokumente, ki so opredeljeni v poslovniku ali jih zahteva svet direktorjev.

3.   Izvršni direktor zastopa sklad v odnosih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih.

4.   Dokumente v zvezi s skladom in vse obveznosti, prevzete v imenu sklada, podpisuje izvršni direktor ali zastopnik, ki ga ustrezno pooblasti izvršni direktor.

5.   Uslužbenci sklada spadajo v pristojnost izvršnega direktorja, ki jih zaposluje in razrešuje.

Člen 22

Revizija

1.   Poročila sklada vsako leto pregleda revizijski odbor v sestavi treh revizorjev, ki jih imenuje skupščina. Skupščina lahko odloča o povečanju števila revizorjev na največ pet. Imenovanja se izvedejo po pogojih iz poslovnika.

2.   Člani revizijskega odbora delujejo po običajnih standardih svoje stroke. Revizijski odbor potrdi, da bilanca stanja in bilanca uspeha sklada izkazujeta resnično in pošteno sliko finančnega stanja sklada v zvezi z njegovimi sredstvi in obveznostmi ter rezultatov poslovanja za zadevno finančno leto.

Člen 23

Območje delovanja

1.   Sklad lahko opravlja dejavnosti na ozemlju držav članic Unije, v državah kandidatkah in potencialnih državah kandidatkah za članstvo v Uniji ter v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).

2.   Z odstopanjem od predhodnega odstavka lahko skupščina na predlog sveta direktorjev in v povezavi s katero koli nalogo, ki jo skladu zaupajo tretje osebe v skladu s členom 28 tega statuta, odloči, da lahko sklad izvaja dejavnosti, povezane s tako dodeljeno nalogo, tudi zunaj ozemlja, opredeljenega v odstavku 1 tega člena.

Člen 24

Plačila skladu

Višina plačil ali drugih prihodkov, za katere si sklad prizadeva v zvezi s svojimi dejavnostmi po tem statutu, se določi na način, ki odraža nastala tveganja, krije stroške delovanja, vzpostavlja rezerve v sorazmerju z omenjenimi tveganji in ustvarja ustrezen donos na sredstva.

Člen 25

Omejitve delovanja sklada

V zvezi z zagotavljanjem garancij svet direktorjev po členu 16 tega statuta določi omejitve obveznosti sklada.

Ustrezne omejitve obveznosti sklada pri pridobivanju deležev v podjetjih se določijo v ustreznih sklepih, navedenih v odstavku (2)(i) člena 12 tega statuta.

Člen 26

Zgornja meja za skupne obveznosti sklada

Skupne obveznosti sklada brez obveznosti, ki jih sklad prevzame v imenu tretjih oseb, ne smejo presegati:

—

za garancije: trikratnega zneska vpisanega kapitala; ta zgornja meja se lahko zviša s sklepom skupščine do največ petkratnega zneska vpisanega kapitala. Če rezerve sklada znašajo ali presegajo 7,5 % zneska vpisanega kapitala, se lahko ta zgornja meja poviša s sklepi skupščine do največ osemkratnega zneska vpisanega kapitala;

—	za deleže: zneska, ki ga določi skupščina po členu 12 tega statuta.

Člen 27

Razporeditev in razdelitev čistega dobička

1.   Skupščina najmanj vsako leto določi, kateri del čistega dobička sklada se razporedi v rezerve, v druge namene ali razdeli članicam sklada.

Pred vsako razdelitvijo članicam sklada se vsako leto v rezerve razporedi znesek, ki je enak vsaj 20 % čistega dobička. Razporeditev v rezerve preneha, ko rezerve dosežejo 10 % vpisanega kapitala, in se ponovno vpelje, če rezerve padejo pod 10 % vpisanega kapitala.

2.   Razdelitev članicam sklada se izvede v sorazmerju s številom delnic, ki jih ima vsaka članica.

Člen 28

Sodelovanje s tretjimi osebami

1.   Sklad lahko sprejme naloge upravljanja posebnih sredstev, ki so mu jih zaupale tretje osebe, pod pogojem, da so združljive z njegovimi nalogami, da se vodijo posebej in da so ustrezno plačane.

2.   Sklad lahko po pogojih iz tega statuta sodeluje z vsemi mednarodnimi organizacijami, ki izvajajo dejavnosti na podobnih področjih.

3.   Sklad lahko v prizadevanjih za izpolnitev svojih ciljev ali nalog sklene sporazume s temi organizacijami, pa tudi z nacionalnimi organizacijami in bančnimi partnerji v državah članicah Unije ali tretjih državah.

Člen 29

Suspendiranje ali izključitev članic

1.   Če članica sklada ne izpolnjuje svojih obveznosti po statutu, se lahko suspendira s sklepom skupščine.

2.   Članico med suspenzom še naprej zavezujejo obveznosti članice sklada, ne sme pa uveljavljati pravic, predvidenih v tem statutu.

3.   Če članica po poteku šestih mesecev po sklepu skupščine o njenem suspendiranju še ni izpolnila obveznosti, zaradi katerih je bil omenjeni sklep sprejet, lahko skupščina članico izključi.

Člen 30

Poračun stroškov s članicami, izključenimi iz sklada

1.   Prenehanje članstva narekuje delni poračun stroškov z zadevno članico.

2.   Delnice izključene članice se odtujijo po določbi odstavka 8 člena 7 tega statuta. Če delnic ne odkupi banka ali druga članica sklada, lahko skupščina dovoli prodajo osebam, ki izpolnjujejo merila iz odstavka 2 člena 4 tega statuta.

V primeru, da druge članice ali osebe, ki izpolnjujejo merila odstavka 2 člena 4, ne odkupijo delnic, jih odkupi sklad.

3.   Ob upoštevanju odstavka 2 tega člena sklad odkupi delnice izključene članice po nižji od nominalne ali knjigovodske vrednosti, izračunane na dan prenehanja članstva v skladu.

Ne glede na izključitev iz sklada izključeno članico zavezujejo njene neposredne obveznosti in pogojne obveznosti do sklada toliko časa, dokler ni poravnan kakršen koli del garancij ali kapitalskih udeležb, sklenjenih pred prenehanjem članstva. Ne zavezujejo pa je obveznosti iz garancij ali kapitalskih udeležb, ki jih je sklad sprejel pozneje, prav tako ni udeležena v prihodkih ali izdatkih sklada.

4.   Plačilo delnic, ki jih je sklad odkupil od izključene članice, se izvede po naslednjih pogojih:

—	plačila se ne izvedejo pred potekom šestih mesecev od datuma prenehanja članstva. Plačilo se omeji na znesek, za katerega odkupna cena presega vsoto obveznosti, ki jih ima nekdanja članica do sklada in izhajajo iz poslov sklada;

—

če ima sklad izgube s katero koli garancijo ali kapitalsko udeležbo sklada, ki je bila na dan prenehanja članstva neporavnana, in znesek teh izgub na dan prenehanja članstva presega znesek rezervacij za izgube, nekdanja članica na zahtevo sklada poplača znesek, za katerega bi se odkupna cena njenih delnic zmanjšala, če bi bile pri njenem določanju upoštevane izgube. Poleg tega nekdanjo članico še naprej zavezuje vsak poziv za vplačilo nevplačanega vpisanega kapitala v obsegu, v katerem bi se morala odzvati, če bi se vrednost kapitala sklada zmanjšala in bi bil poziv izveden v času, ko je bila določena odkupna cena njenih delnic.

Člen 31

Prenehanje delovanja

1.   Svet direktorjev lahko, če tako zahtevajo okoliščine, začasno ustavi delovanje sklada. Ta sklep posreduje skupščini v nadaljnjo presojo. Skupščina lahko s kvalificirano večino 85 % oddanih glasov odloči, da trajno zaustavi delovanje sklada, ki potem preneha z vsemi svojimi dejavnostmi, razen v zvezi z likvidacijo sklada.

2.   Trajno prenehanje delovanja sklada zahteva njegovo likvidacijo. Skupščina imenuje likvidacijske upravitelje, ki začnejo z dejavnostmi, potrebnimi za likvidacijo.

Člen 32

Odgovornost članic sklada

1.   V primeru trajnega prenehanja delovanja sklada se neplačane terjatve sklada poravnajo iz naslednjih sredstev v navedenem vrstnem redu:

—	iz premoženja sklada,

—	iz zneskov, dolgovanih skladu v zvezi z vpisanim, a nevplačanim kapitalom.

2.   Svet direktorjev sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev porazdelitve med neposrednimi upniki in pogojnimi upniki sorazmerno z njihovimi zakonskimi pravicami.

Člen 33

Razdelitev premoženja

1.   V primeru prenehanja delovanja sklada se premoženje ne razdeli med članice na podlagi njihovega vpisa kapitala sklada, dokler:

—	v celoti niso poravnane vse obveznosti do upnikov sklada,

—	skupščina ne odloči o razdelitvi premoženja.

2.   Premoženje se razdeli med članice sklada sorazmerno z vložkom vsake članice v kapital sklada.

3.   Svet direktorjev določi postopke za razdelitev.

Člen 34

Spremembe

1.   Ta statut je mogoče spremeniti s sklepom skupščine na predlog sveta direktorjev. Za vsako spremembo členov 2 in 3 tega statuta je potrebna večina 85 % oddanih glasov.

2.   Odobrene spremembe začnejo veljati tri mesece po dnevu, ko so bile članice sklada o njih uradno obveščene, razen če skupščina ne odloči drugače.

Člen 35

Pravo in sodna pristojnost

1.   O sporih med skladom na eni strani in koristniki njegovega delovanja na drugi strani, ne glede na to, ali gre za finančne ustanove ali druge koristnike, odločajo pristojna nacionalna sodišča.

2.   V ta namen ima sklad v vsaki državi članici Unije naslov za vročanje. V pogodbi pa lahko določi poseben naslov za vročanje ali predvidi arbitražo.

3.   V skladu z določbami in v okviru omejitev, opredeljenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije (1) (člen 28(5) Statuta banke), spori v zvezi z ukrepi, ki jih sprejmejo organi sklada, spadajo v sodno pristojnost Sodišča Evropske unije.

Člen 36

Privilegiji in imunitete

Protokol o privilegijih in imunitetah Evropske unije velja tudi za sklad, člane njegovih organov in njegove zaposlene, po pogojih, določenih v Pogodbi o delovanju Evropske unije (2) (člen 28(4) Statuta banke).

Člen 37

Začetek veljavnosti

Ta statut začne veljati na dan, ki ga določi skupščina.

---

(1)  Nekdanja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

(2)  Nekdanja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti.

---

---

---