5.11.2013

SL

Uradni list Evropske unije

L 293/16

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1083/2013

z dne 28. avgusta 2013

o določitvi pravil glede postopka za začasni preklic tarifnih preferencialov in sprejetja splošnih zaščitnih ukrepov v skladu z Uredbo (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti člena 207 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 732/2008 (1) ter zlasti člena 15(12), člena 19(14) in člena 22(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

Da se zagotovita preglednost in predvidljivost začasnega preklica preferencialov ter sprejetja splošnih zaščitnih ukrepov, sta Evropski parlament in Svet Komisijo pooblastila za sprejetje delegiranega akta o določitvi pravil, zlasti glede rokov, pravic pogodbenic, zaupnosti in pregleda –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PRAVILA GLEDE POSTOPKA ZA ZAČASNI PREKLIC TARIFNIH PREFERENCIALOV

Člen 1

Preverjanje informacij

1.   Komisija pridobi vse informacije, za katere meni, da so potrebne, med drugim zaključke in priporočila ustreznih organov za spremljanje. Komisija pri oblikovanju svojih zaključkov oceni vse ustrezne informacije.

2.   Komisija zagotovi razumno obdobje, v katerem lahko tretje osebe pisno izrazijo svoja stališča, tako da ji pošljejo ustrezne informacije. To obdobje se natančno opredeli v obvestilu o začetku postopka za začasni preklic. Komisija upošteva stališča, ki so jih predložile navedene tretje osebe, če so podprta z zadostnimi dokazi.

3.   Kadar Komisija ugotovi, da je zadevna država upravičenka ali katera koli tretja oseba, ki je predložila svoje stališče v skladu z odstavkom 2, predložila napačne ali zavajajoče informacije, navedenih informacij ne upošteva.

Člen 2

Dosje

1.   Ko Komisija začne postopek za začasni preklic tarifnih preferencialov, pripravi dosje. Dosje vsebuje dokumente, ki so pomembni za oblikovanje zaključkov, vključno z informacijami, ki jih predloži zadevna država upravičenka do GSP, država upravičenka do GSP+ ali država upravičenka do EBA („država upravičenka“), informacijami, ki jih predložijo tretje osebe, ki so izrazile svoja stališča v skladu s členom 1(2), in vsemi ustreznimi informacijami, ki jih pridobi Komisija.

2.   Država upravičenka in tretje osebe, ki so v skladu s členom 1(2) predložile informacije, podprte z zadostnimi dokazi, imajo na pisno zahtevo pravico dostopa do dosjeja. Pregledajo lahko vse informacije iz dosjeja, razen internih dokumentov, ki so jih pripravile institucije Unije ali organi držav članic, pri tem pa morajo upoštevati obveznosti glede zaupnosti iz člena 38 Uredbe (EU) št. 978/2012 („Uredba o GSP“).

3.   Vsebina dosjeja upošteva določbe o zaupnosti v skladu s členom 38 Uredbe o GSP.

Člen 3

Obveznost sodelovanja za države upravičenke do GSP+

1.   Kadar Komisija začne postopek za začasni preklic tarifnih preferencialov, opredeljenih v okviru posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje (GSP+), zadevna država upravičenka do GSP+ v roku, navedenem v obvestilu Komisije, predloži vse potrebne informacije, s katerimi dokaže, da izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz njenih zavez.

2.   Nesodelovanje zadevne države upravičenke do GSP+ ne preprečuje izvajanja pravice dostopa do dosjeja.

3.   Če zadevna država upravičenka do GSP+ zavrača sodelovanje ali ne zagotovi potrebnih informacij v ustreznem roku oziroma močno ovira potek postopka, lahko Komisija svoje ugotovitve, bodisi pozitivne bodisi negativne, oblikuje na podlagi razpoložljivih dejstev.

Člen 4

Splošno zaslišanje

1.   Zadevna država upravičenka in tretje osebe, ki so v skladu s členom 1(2) predložile informacije, podprte z zadostnimi dokazi, imajo pravico, da jih Komisija zasliši.

2.   Predloži se pisna zahteva, v kateri se navedejo razlogi za njihovo ustno zaslišanje. Takšno zahtevo mora Komisija prejeti najpozneje en mesec po datumu začetka postopka za začasni preklic.

Člen 5

Posredovanje pooblaščenca za zaslišanje

1.   Zadevna država upravičenka in tretje osebe, ki so v skladu s členom 1(2) predložile informacije, podprte z zadostnimi dokazi, lahko zahtevajo tudi, da posreduje pooblaščenec za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dosjeja, nestrinjanja v zvezi z zaupnostjo dokumentov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke za zaslišanje.

2.   Tretje osebe, ki so v skladu s členom 1(2) predložile informacije, podprte z zadostnimi dokazi, lahko zahtevajo posredovanje pooblaščenca za zaslišanje, da bi preverile, ali je Komisija obravnavala njihove pripombe. Pisna zahteva se predloži najpozneje 10 dni po izteku roka, določenega za predložitev njihovih stališč.

3.   Na morebitnem ustnem zaslišanju zadevne države upravičenke ali tretje osebe, ki je predložila informacije, podprte z zadostnimi dokazi v skladu s členom 1(2), sodelujejo zadevne službe Komisije.

Člen 6

Razkritje za preiskave v skladu s členom 15 Uredbe o GSP

1.   Komisija zadevni državi upravičenki do GSP+ razkrije podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, na podlagi katerih namerava sprejeti odločitve v skladu s členom 15(8) in 15(9) Uredbe o GSP.

2.   Razkritje se izvede pisno. Vsebuje ugotovitve Komisije ter odraža njen trenutni namen, tj. bodisi končanje postopka začasnega preklica ali začasen preklic tarifnih preferencialov.

3.   Razkritja se izvedejo ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij v skladu s členom 38 Uredbe o GSP, in sicer čim prej, običajno pa najpozneje 45 dni pred sprejetjem dokončnega sklepa Komisije o kakršnem koli predlogu za dokončno ukrepanje. Če Komisija ob tem času še ne more razkriti določenih dejstev ali premislekov, se ta razkrijejo pozneje v najkrajšem možnem času.

4.   To razkritje ne posega v nobeno morebitno poznejšo odločitev, toda če ta odločitev temelji na kakšnih drugačnih dejstvih ali premislekih, se ti razkrijejo v najkrajšem možnem času.

5.   Ugotovitve, predložene po razkritju, se upoštevajo samo, če so prejete v obdobju, ki ga za vsak primer posebej določi Komisija in traja najmanj 14 dni po razkritju, ob ustreznem upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 7

Pregled

1.   Če se tarifni preferenciali za državo upravičenko začasno prekličejo, lahko zadevna država upravičenka predloži pisno zahtevo za njihovo ponovno vzpostavitev, če meni, da ni več veljavnih razlogov, ki bi upravičevali njihov začasen preklic.

2.   Komisija lahko pregleda, ali je začasen preklic preferencialov še potreben, če meni, da pogoji za takšen preklic niso več izpolnjeni.

3.   Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo za pregled začasnega preklica tarifnih preferencialov.

POGLAVJE II

PRAVILA GLEDE POSTOPKA ZA SPREJETJE SPLOŠNIH ZAŠČITNIH UKREPOV

Člen 8

Začetek preiskave na zahtevo

1.   Zahtevek za začetek preiskave za uvedbo zaščitnih ukrepov se predloži v pisni obliki, v zaupni in nezaupni različici. Vsebuje vse informacije, ki so strani, ki zahteva preiskavo, dostopne pod razumnimi pogoji, o naslednjem:

(a)

identiteta proizvajalcev Unije, ki so se pritožili, ter opis obsega in vrednosti njihove proizvodnje podobnega izdelka v Uniji ali neposredno konkurenčnega izdelka. Kadar se pisna pritožba vloži v njihovem imenu, pritožnik navede identiteto proizvajalcev Unije, v imenu katerih je pritožba vložena. V pritožbi se navede tudi seznam drugih znanih proizvajalcev (ali združenj proizvajalcev podobnega izdelka v Uniji) v Uniji, ki se niso pritožili, ter opiše obseg in vrednost njihove proizvodnje v Uniji;

(b)	popoln opis podobnega izdelka, ime zadevne države upravičenke, identiteto vsakega znanega izvoznika ali tujega proizvajalca in seznam znanih oseb, ki uvažajo zadevni izdelek;

(c)	informacije o stopnjah in gibanjih obsega in cen uvoženih podobnih izdelkov s poreklom v zadevni državi upravičenki. Navedejo se ločene informacije za preferencialni uvoz v okviru Uredbe o GSP, drug preferencialni uvoz ter uvoz, za katerega preferenciali ne veljajo;

(d)	informacije o položaju proizvajalcev Unije, ki so se pritožili, na podlagi dejavnikov iz člena 23 Uredbe o GSP;

(e)	informacije o vplivu, ki ga ima uvoz, opisan pod točko (c), na proizvajalce Unije, ki so se pritožili, pri čemer se ustrezno upoštevajo dodatni dejavniki, ki vplivajo na položaj proizvajalcev Unije.

2.   Zahtevek se skupaj s spremnimi dokumenti predloži osrednji poštni službi Komisije:

Courrier central

Bâtiment DAV1

Avenue du Bourget 1/Bourgetlaan 1

1140 Bruxelles/Brussel

BELGIQUE/BELGIË

Za zahtevek velja, da je vložen prvi delovni dan po tem, ko ga Komisija prejme s priporočeno pošto, ali po tem, ko Komisija izda potrdilo o prejemu.

Komisija po prejemu zahtevka njegov izvod pošlje državam članicam.

3.   Poleg uradne pisne vloge se zahtevek in spremni dokumenti predložijo tudi v elektronski obliki. Zahtevek, ki se predloži izključno v elektronski obliki, se za namene te uredbe ne šteje za veljavnega.

4.   Razen če je bila sprejeta odločitev, da se začne preiskava, se pristojni organi izognejo vsakršnemu objavljanju zahtevka, ki zahteva začetek preiskave. Vendar pa se po prejemu ustrezno dokumentiranega zahtevka in še pred postopkom v zvezi z začetkom preiskave uradno obvesti vlado zadevne države izvoznice.

5.   Zahtevek se lahko pred začetkom umakne; v tem primeru se bo štelo, da ni bil vložen.

Člen 9

Začetek preiskave po uradni dolžnosti

Komisija lahko preiskavo začne brez zahtevka, če je dovolj dokazov prima facie, da so izpolnjeni pogoji za sprejetje zaščitnega ukrepa iz člena 22(1) Uredbe o GSP.

Člen 10

Informacije o začetku preiskave

1.   Obvestilo o začetku preiskave, objavljeno v Uradnem listu Evropske unije:

(a)	vsebuje povzetek prejetih informacij in zahteva, naj se vse zadevne informacije sporočijo Komisiji;

(b)	določa obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani pisno sporočijo svoja stališča in predložijo informacije, da se lahko takšna stališča in informacije upoštevajo med preiskavo;

(c)	določa obdobje preiskave, ki običajno zajema obdobje najmanj treh let tik pred začetkom postopka preiskave. Informacije, ki se nanašajo na obdobje, ki sledi obdobju preiskave, se običajno ne upoštevajo;

(d)	določa obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani zaprosijo za ustno zaslišanje pri Komisiji;

(e)	določa obdobje, v katerem lahko zainteresirane strani zaprosijo za posredovanje pooblaščenca za zaslišanje.

2.   Komisija izvoznike, uvoznike in predstavniška združenja uvoznikov ali izvoznikov, za katere je znano, da jih to zadeva, kakor tudi predstavnike zadevne države upravičenke in proizvajalce Unije, ki so se pritožili, obvesti o začetku preiskave in ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij dostavi popolno besedilo pisne pritožbe znanim izvoznikom in pristojnim organom države izvoznice, na zahtevo pa jih da na razpolago tudi drugim vpletenim zainteresiranim stranem. Če je število vpletenih izvoznikov zelo veliko, se lahko namesto tega popolno besedilo pisne pritožbe posreduje samo pristojnim organom države izvoznice ali ustreznemu trgovinskemu združenju.

Člen 11

Preiskava

1.   Komisija pridobi vse informacije, za katere meni, da so potrebne za izvedbo preiskave.

2.   Zainteresirane strani lahko izrazijo svoja stališča v pisni obliki, tako da ustrezne informacije pošljejo Komisiji. Ta stališča se upoštevajo, če so podkrepljena z zadostnimi dokazi. Komisija lahko prejete informacije preveri pri zadevni državi upravičenki in vseh zainteresiranih straneh.

3.   Stranke, ki prejmejo vprašalnike, ki se uporabljajo v preiskavi, dobijo za odgovor na razpolago vsaj 30 dni časa. Dovoliti je mogoče podaljšanje navedenega 30-dnevnega obdobja, pri čemer se ustrezno upošteva časovne roke preiskave, pod pogojem, da stranka za tako podaljšanje prikaže ustrezne razloge v smislu svojih konkretnih okoliščin.

4.   Komisija lahko zahteva od držav članic, da priskrbijo informacije, države članice pa storijo vse potrebno, da takim zahtevam ugodijo.

5.   Komisija lahko od držav članic zahteva, da izvedejo vse potrebne preglede in preverjanja, predvsem med uvozniki, trgovci in proizvajalci Unije, in da izvedejo preiskave v tretjih državah, pod pogojem, da zadevni gospodarski subjekti dajo svoje soglasje in da je bila vlada zadevne države uradno obveščena in ni vložila nobenega ugovora. Države članice ukrenejo vse potrebno, da ugodijo takim zahtevam Komisije. Uradniki Komisije bodo pooblaščeni, če Komisija ali kaka država članica tako zahteva, da pomagajo uradnikom držav članic pri izvajanju njihovih nalog.

6.   V primerih, ko gre za veliko število zainteresiranih strani, vrst izdelkov ali transakcij, se lahko preiskava omeji na smiselno število strank, izdelkov ali transakcij, tako da uporabi vzorce, ki so statistično utemeljeni na osnovi informacij, ki so dostopne ob času izbora, ali pa se preiskava lahko omeji na največji reprezentativni obseg proizvodnje, prodaje ali izvoza, ki ga je mogoče dovolj dobro preiskati v času, ki je na razpolago. Končni izbor strank, vrst izdelkov ali transakcij v zvezi s temi določili vzorčenja izvede Komisija, vendar je dana prednost izbiranju vzorca ob hkratnem posvetovanju z zadevnimi strankami oz. njihovem soglašanju, pod pogojem, da se te stranke javijo in dostavijo zadostne informacije, tako da se lahko izbere reprezentativen vzorec. Kjer je odločeno, da se bodo jemali vzorci, obstaja pa določeno pomanjkanje sodelovanja med nekaterimi ali vsemi izbranimi stranmi, ki bo verjetno znatno vplivalo na izid preiskave, se lahko izbere nov vzorec. Vendar pa, če še naprej obstaja znatna stopnja pomanjkanja sodelovanja in ni dovolj časa za izbiro novega vzorca, veljajo relevantne določbe člena 13.

Člen 12

Preveritveni obiski

1.   Komisija lahko opravi obiske, da preveri evidence uvoznikov, izvoznikov, trgovcev, zastopnikov, proizvajalcev, trgovinskih združenj in organizacij ter drugih zainteresiranih strani, da bi preverila informacije o izdelkih, v zvezi s katerimi bi bilo treba sprejeti zaščitne ukrepe.

2.   Komisija lahko po potrebi izvede preiskave v tretjih državah, pod pogojem, da od ustreznih gospodarskih subjektov dobi soglasje, da nadalje uradno obvesti predstavnike vlade v zadevni državi in da slednja preiskavi ne ugovarja. Takoj ko dobi soglasje zadevnih gospodarskih subjektov, mora Komisija uradno obvestiti pristojne organe države izvoznice o imenih in naslovih gospodarskih subjektov, ki jih bo obiskala, in o dogovorjenih datumih obiskov.

3.   Zadevne gospodarske subjekte se obvesti o vrsti informacij, ki se bodo preverjale med preveritvenimi obiski, in o kakršnih koli informacijah, ki jih je treba predložiti med takšnimi obiski. Lahko se zahtevajo nadaljnje informacije.

4.   Pri preiskavah, ki se izvajajo na podlagi odstavkov 1, 2, in 3, Komisiji pomagajo uradniki tistih držav članic, ki to zahtevajo.

Člen 13

Nesodelovanje

1.   V primerih, ko katera koli od zainteresiranih strani ne dovoli dostopa do informacij ali ne dobavi potrebnih informacij v rokih, ki jih navaja ta uredba, ali pa močno ovira preiskavo, se lahko začasne ali dokončne ugotovitve, bodisi pozitivne bodisi negativne, oblikujejo na podlagi razpoložljivih dejstev. Če se ugotovi, da je katera koli od zainteresiranih strani predložila napačne ali zavajajoče informacije, se te informacije ne upoštevajo, uporabijo pa se lahko razpoložljiva dejstva. Zainteresirane strani se opozori na posledice nesodelovanja.

2.   Če informacije, ki jih predloži katera od zainteresiranih strani, niso idealne v vseh pogledih, se jih vseeno ne sme zanemariti, pod pogojem, da pomanjkljivosti niso takšne, da bi povzročile pretirane težave pri doseganju razumno točnih ugotovitev, in pod pogojem, da so informacije predložene na ustrezen način in pravočasno, da so preverljive in da je zainteresirana stran delovala po svojih najboljših zmožnostih.

3.   Če se dokazi ali informacije ne sprejmejo, mora biti stran, ki jih pošilja, takoj obveščena o razlogih za to in ji mora biti dana priložnost, da dostavi nadaljnje razlage v določenem časovnem roku. Če se razlage ocenijo kot nezadovoljive, se razlogi za zavrnitev takih dokazov ali informacij razkrijejo in navedejo v objavljenih ugotovitvah.

4.   Če ugotovitve temeljijo na določbah odstavka 1, vključno z informacijami, dostavljenimi v zahtevku, se, kjer je to izvedljivo in ob ustreznem upoštevanju rokov preiskave, preverijo na osnovi drugih neodvisnih virov, ki so morda na razpolago, kakršni so npr. objavljeni ceniki, uradne uvozne statistike in carinski podatki ali informacije, pridobljene od drugih zainteresiranih strani tekom preiskave.

Takšne informacije lahko vključujejo ustrezne podatke, ki se nanašajo na svetovni trg ali druge reprezentativne trge, kjer je primerno.

5.   Če zainteresirana stran ne sodeluje ali pa sodeluje le delno, tako da se pomembne informacije zaradi tega zadržujejo, je lahko izid za to stranko manj ugoden, kot bi bil, če bi sodelovala.

Člen 14

Dosje

1.   Če Komisija v skladu s členom 24(2) Uredbe o GSP začne preiskavo, pripravi dosje. Dosje vsebuje informacije, ki jih predložijo države članice, država upravičenka in zainteresirane strani, ter ustrezne informacije, ki jih je pridobila Komisija, pri tem pa je treba upoštevati obveznosti glede zaupnosti iz člena 38 Uredbe o GSP.

2.   Zadevna država upravičenka in zainteresirane strani, ki so se javile v skladu s členom 11(2), imajo na pisno zahtevo pravico dostopa do dosjeja. Pregledajo lahko vse informacije iz dosjeja, razen internih dokumentov, ki so jih pripravili organi EU ali njenih držav članic, pri tem pa morajo ustrezno upoštevati obveznosti glede zaupnosti iz člena 38 Uredbe o GSP. Na takšne informacije lahko odgovorijo, njihove pripombe pa se upoštevajo, če so v odgovoru zadostno utemeljene.

3.   Vsebina dosjeja upošteva določbe o zaupnosti v skladu s členom 38 uredbe o GSP.

Člen 15

Splošno zaslišanje

1.   Zadevna država upravičenka in zainteresirane strani, ki so se javile v skladu s členom 11(2), imajo pravico, da jih Komisija zasliši.

2.   Predložiti morajo pisno zahtevo v roku, določenem v obvestilu, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Evropske unije, pri čemer morajo dokazati, da je verjetno, da bo izid preiskave dejansko vplival nanje in da obstajajo posebni razlogi za njihovo ustno zaslišanje.

Člen 16

Posredovanje pooblaščenca za zaslišanje

1.   Država upravičenka in zainteresirane strani, ki so se javile v skladu s členom 11(2), lahko zahtevajo tudi, da posreduje pooblaščenec za zaslišanje. Pooblaščenec za zaslišanje obravnava zahtevke za dostop do dosjeja, nestrinjanja v zvezi z zaupnostjo dokumentov, zahtevke za podaljšanje rokov in zahtevke za zaslišanje.

2.   Če se organizira ustno zaslišanje pri pooblaščencu za zaslišanje, na njem sodelujejo ustrezne službe Komisije.

Člen 17

Razkritje

1.   Komisija razkrije podrobnosti, na katerih temeljijo bistvena dejstva in premisleki, na podlagi katerih sprejema odločitve.

2.   Razkritje se izvede pisno. Vsebuje ugotovitve Komisije ter odraža njen namen za ponovno uvedbo običajnih dajatev skupne carinske tarife ali za to, da tega ne namerava storiti.

3.   Razkritje se izvede čim prej ob ustreznem upoštevanju varstva zaupnih informacij, običajno pa najpozneje 45 dni pred sprejetjem dokončnega sklepa ali predložitvijo predloga Komisije za dokončno ukrepanje, v vsakem primeru pa pravočasno, da lahko zainteresirane strani predložijo svoje pripombe in jih lahko Komisija obravnava. Če Komisija ob tem času še ne more razkriti določenih dejstev ali premislekov, se ta razkrijejo pozneje v najkrajšem možnem času.

4.   To razkritje ne posega v nobeno morebitno poznejšo odločitev, toda če ta odločitev temelji na kakšnih drugačnih dejstvih ali premislekih, se ti razkrijejo v najkrajšem možnem času.

5.   Ugotovitve, predložene po razkritju, se upoštevajo samo, če so prejete v obdobju, ki ga za vsak primer določi Komisija, in traja najmanj 14 dni, ob ustreznem upoštevanju nujnosti zadeve.

Člen 18

Pregled

1.   Če se ponovno uvedejo običajne dajatve skupne carinske tarife, lahko vsaka zainteresirana stran predloži pisno zahtevo za ponovno uvedbo tarifnih preferencialov in navede dokaze prima facie, da razlogi, ki utemeljujejo ponovno uvedbo običajnih dajatev, niso več veljavni. Proizvajalci Unije lahko predložijo pisno zahtevo za podaljšanje obdobja ponovne uvedbe običajnih dajatev in predložijo dokaze prima facie, da so razlogi, ki utemeljujejo ponovno uvedbo običajnih dajatev, še vedno veljavni.

2.   Komisija lahko pregleda, ali je treba ponovno uvesti običajne dajatve skupne carinske tarife, če meni, da je ta pregled upravičen.

3.   Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo za pregled zaščitnih ukrepov.

Člen 19

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

---

(1)  UL L 303, 31.10.2012, str. 1.

---