1.   Ta uredba določa upravne in tehnične zahteve za homologacijo vseh novih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot iz člena 2(1).

Ta uredba se ne uporablja za odobritev posameznih vozil. Vendar pa države članice, ki izdajajo take posamezne odobritve, sprejmejo vsako homologacijo vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki je bila izdana v skladu s to uredbo namesto v skladu z ustreznimi nacionalnimi določbami.

2.   Ta uredba določa zahteve za tržni nadzor vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih je treba odobriti v skladu s to uredbo. Ta uredba določa tudi zahteve za tržni nadzor delov in opreme za taka vozila.

3.   Ta uredba ne posega v uporabo zakonodaje o varnosti v cestnem prometu.

1.   Ta uredba se uporablja za vsa dvo- ali trikolesna vozila in štirikolesnike, kot so razvrščeni v členu 4 in Prilogi I (v nadaljnjem besedilu: vozila kategorije L), ki so namenjeni za uporabo na javnih cestah, vključno z vozili, ki so zasnovana in izdelana v eni ali več stopnjah, ter za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, dele in opremo, zasnovane in izdelane za taka vozila.

Ta uredba se uporablja tudi za motorna kolesa enduro (L3e-AxE (x = 1, 2 ali 3)), motorna kolesa trial (L3e-AxT (x = 1, 2 ali 3)) in težka štirikolesa za vse terene (L7e-B), kot so razvrščena v členu 4 in Prilogi I.

2.   Ta uredba se ne uporablja za naslednja vozila:

1.   Vozila kategorije L zajemajo dvo-, tri- in štirikolesna vozila na motorni pogon, kot so razvrščena v tem členu in Prilogi I, vključno s kolesi na motorni pogon, dvo- in trikolesnimi mopedi, dvo- in trikolesnimi motornimi kolesi, motornimi kolesi z bočno prikolico, lahkimi in težkimi cestnimi štirikolesi ter lahkimi in težkimi „kvadrimobili“.

2.   V tej uredbi so zajete naslednje kategorije in podkategorije vozil, kot so opisane v Prilogi I:

3.   Vozila kategorije L iz odstavka 2 so glede na pogon vozila nadalje razvrščena tako:

4.   Glede razvrstitve vozil kategorije L iz odstavka 2 se vozilo, ki ga ni mogoče uvrstiti v določeno kategorijo, ker ne izpolnjuje najmanj enega merila za navedeno kategorijo, uvrsti v naslednjo kategorijo, katere merila izpolnjuje. To velja za naslednje skupine kategorij in podkategorij:

5.   Ne glede na merila za razvrstitev (v podkategorije) iz odstavkov 1 do 4 tega člena in iz Priloge I se dodatne podkategorije uporabljajo, kot je določeno v Prilogi V, z namenom uskladiti postopke preskušanja okoljske učinkovitosti na mednarodni ravni s sklicevanjem na pravilnike UNECE in globalne tehnične pravilnike UNECE.

1.   Masa vozila kategorije L v stanju, pripravljenem za vožnjo, se določi z merjenjem mase neobremenjenega vozila, pripravljenega za običajno uporabo, in vključuje maso:

2.   Masa vozila kategorije L v stanju, pripravljenem za vožnjo, ne vključuje mase:

1.   Države članice ustanovijo ali imenujejo organe za odobritev, pristojne za zadeve v zvezi z odobritvijo, in organe za tržni nadzor, pristojne za tržni nadzor v skladu s to uredbo. Države članice obvestijo Komisijo o ustanovitvi in imenovanju takih organov.

V uradnem obvestilu o organih za odobritev in organih za tržni nadzor se navede njihovo ime, naslov, vključno z elektronskim naslovom, in področje pristojnosti. Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam in podrobnosti o organih za odobritev.

2.   Države članice dovolijo dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe le takih vozil, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

3.   Države članice ne prepovejo, omejijo ali preprečijo dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot iz razlogov, povezanih z vidiki njihove izdelave in delovanja, ki jih zajema ta uredba, če izpolnjujejo njene zahteve.

4.   Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 organizirajo in izvajajo tržni nadzor ter preverjanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki vstopajo na trg.

1.   Organi za odobritev zagotovijo, da proizvajalci, ki vložijo vlogo za homologacijo, izpolnjujejo svoje obveznosti po tej uredbi.

2.   Organi za odobritev odobrijo le taka vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

1.   Organi za tržni nadzor v primernem obsegu izvajajo ustrezen pregled dokumentacije za homologirana vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, pri čemer upoštevajo sprejeta načela ocene tveganja, pritožbe in druge informacije.

Organi za tržni nadzor lahko od gospodarskih subjektov zahtevajo, da dajo na razpolago dokumentacijo in informacije, za katere menijo, da so potrebne za izvajanje njihovih dejavnosti.

Kadar gospodarski subjekti predložijo certifikate o skladnosti, organi za tržni nadzor ustrezno upoštevajo take certifikate.

2.   Za dele in opremo, ki niso navedeni v odstavku 1 tega člena, se v celoti uporablja člen 19(1) Uredbe (ES) št. 765/2008.

1.   Proizvajalci zagotovijo, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote pri dajanju na trg ali začetku uporabe izdelani in odobreni v skladu z zahtevami iz te uredbe ter delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

2.   Pri večstopenjski homologaciji je vsak proizvajalec odgovoren za odobritev in skladnost proizvodnje sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih je dodal na svoji stopnji dodelave vozila. Proizvajalec, ki spremeni sestavne dele ali sisteme, ki so že bili odobreni v prejšnjih stopnjah, je odgovoren za odobritev in skladnost proizvodnje spremenjenih sestavnih delov in sistemov.

3.   Proizvajalci, ki nedodelano vozilo spremenijo tako, da se zaradi tega uvrsti v drugo kategorijo vozila, zaradi česar se spremenijo zakonske zahteve, ocenjene na predhodni stopnji odobritve, so odgovorni tudi za skladnost z zahtevami, ki se uporabljajo za kategorijo vozil, v katero je bilo uvrščeno spremenjeno vozilo.

4.   Za namene odobritve vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih zajema ta uredba, proizvajalci s sedežem zunaj Unije imenujejo enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki jih bo zastopal pri organu za odobritev.

5.   Proizvajalci s sedežem zunaj Unije poleg tega imenujejo enega samega zastopnika s sedežem v Uniji za namene tržnega nadzora, ki je lahko zastopnik iz odstavka 4 ali dodatni zastopnik.

6.   Proizvajalci organu za odobritev odgovarjajo za vse vidike postopka odobritve ter za zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ne glede na to, ali so neposredno vključeni v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

7.   Proizvajalci v skladu s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, zagotovijo, da se izvajajo postopki za zagotavljanje skladnosti serijske proizvodnje z odobrenim tipom. V skladu s poglavjem VI se upoštevajo spremembe zasnove vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali značilnosti in spremembe zahtev, ki naj bi jih izpolnjevalo vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota.

8.   Poleg predpisane oznake in homologacijskih oznak, nameščenih na vozila, sestavne dele ali samostojne tehnične enote v skladu s členom 39, proizvajalci na vozilih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki so dani na voljo na trgu, navedejo svoje ime, registrirano blagovno znamko in naslov v Uniji, na katerem je mogoče stopiti v stik z njimi, ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti.

9.   Proizvajalci zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

1.   Proizvajalci, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki so bili dani na trg ali so se začeli uporabljati, niso skladni s to uredbo ali delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali da jih po potrebi umaknejo ali odpokličejo s trga.

Proizvajalci nemudoma obvestijo organ za odobritev, ki je podelil odobritev, in navedejo zlasti podrobnosti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.

2.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, proizvajalci o tem takoj obvestijo organe za odobritev in organe za tržni nadzor države članice, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu ali se začeli uporabljati, pri čemer navedejo podrobnosti, zlasti o neskladnosti in sprejetih korektivnih ukrepih.

3.   Proizvajalci hranijo opisno dokumentacijo iz člena 29(10), proizvajalci vozil pa tudi izvod certifikata o skladnosti iz člena 38, tako da je organom za odobritev na voljo za vpogled za obdobje 10 let, potem ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let, potem ko so bili sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota dani na trg.

4.   Proizvajalci na podlagi utemeljene zahteve nacionalnih organov tem organom prek organa za odobritev zagotovijo izvod certifikata o EU-homologaciji ali dovoljenja iz člena 51(1), ki dokazuje skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga organi lahko razumejo. Proizvajalci sodelujejo z nacionalnim organom pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo njihova vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so bili dani na trg, registrirani ali dani v uporabo.

1.   Uvozniki dajo na trg le vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so pridobili EU-homologacijo ali izpolnjujejo zahteve za nacionalno odobritev, oziroma dele ali opremo, za katere v celoti veljajo zahteve iz Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Uvozniki pred dajanjem na trg homologiranega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote zagotovijo, da je prisotna opisna dokumentacija, ki izpolnjuje člen 29(10), da so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano homologacijsko oznako ter izpolnjujejo zahteve iz člena 9(8). Pri vozilih uvoznik preveri, da ima vozilo zahtevani certifikat o skladnosti.

3.   Kadar uvoznik meni ali utemeljeno domneva, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, del ali oprema niso skladni z zahtevami te uredbe in zlasti z ustrezno homologacijo, ne sme dati na trg, dovoliti dajanja v uporabo ali registrirati vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, dokler se ne vzpostavi skladnost. Če poleg tega meni ali utemeljeno domneva, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema predstavlja resno tveganje, o tem obvesti proizvajalca in organe za tržni nadzor. Za homologirana vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote o tem obvesti tudi organ za odobritev, ki je podelil odobritev za ta namen.

4.   Uvozniki na vozilu, sistemu, sestavnem delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi navedejo svoje ime, registrirano blagovno znamko in naslov, na katerem je mogoče stopiti v stik z njimi, ali, kadar to ni mogoče, na embalaži ali v dokumentu, priloženem sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti, delu ali opremi.

5.   Uvozniki zagotovijo, da so vozilu, sistemu, sestavnemu delu ali samostojni tehnični enoti priložena navodila in informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 55, v uradnem jeziku oziroma jezikih zadevne države članice.

6.   Uvozniki zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

7.   Če uvoznik glede na resno tveganje, ki ga predstavlja vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, meni, da je zaradi zaščite zdravja in varnosti potrošnikov to primerno, razišče morebitne pritožbe, po potrebi vodi evidenco pritožb in odpoklicanih vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme ter o tovrstnem spremljanju obvešča distributerje.

1.   Uvozniki, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki so jih dali na trg, niso skladni s to uredbo, nemudoma sprejmejo potrebne korektivne ukrepe, da zagotovijo skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali da jih po potrebi umaknejo ali odpokličejo s trga.

2.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, uvozniki o tem takoj obvestijo proizvajalca ter organe za odobritev in organe za tržni nadzor države članice, v kateri so ga oziroma jo dali na trg. Uvoznik jih obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in korektivnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.

3.   Uvozniki hranijo izvod certifikata o skladnosti, tako da je organom za odobritev in organom za tržni nadzor na voljo za vpogled za obdobje 10 let, potem ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let v primeru sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ter zagotovijo, da je opisna dokumentacija iz člena 29(10) na zahtevo na voljo tem organom.

4.   Uvozniki na podlagi utemeljene zahteve nacionalnih organov predložijo vse potrebne informacije in dokumentacijo za dokazovanje skladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga ti organi lahko razumejo. Uvozniki na zahtevo sodelujejo s tem organom pri vseh ukrepih, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote, deli ali oprema, ki so jih dali na trg.

1.   Distributerji pri dajanju vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme na voljo na trgu skrbno upoštevajo zahteve iz te uredbe.

2.   Distributerji pred dajanjem na voljo na trgu, registracijo ali začetkom uporabe vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot preverijo, ali so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano predpisano oznako ali oznako o odobritvi, ali so jim priloženi zahtevani dokumenti ter navodila za uporabo in varnostne informacije v uradnem jeziku oziroma jezikih države članice, v kateri naj bi bili vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote dani na voljo na trgu, ter ali sta uvoznik in proizvajalec izpolnila zahteve iz člena 12(2) in (4) ter člena 39(1) in (2).

3.   Distributerji zagotovijo, da v času, ko odgovarjajo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, pogoji skladiščenja ali prevoza ne ogrožajo njihove skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

1.   Kadar distributer meni ali utemeljeno domneva, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami iz te uredbe, ne da na voljo na trgu, registrira ali da v uporabo vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, dokler se ne vzpostavi skladnost.

2.   Distributerji, ki menijo ali utemeljeno domnevajo, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so jih dali na voljo na trgu, registrirali ali dali v uporabo, niso skladni s to uredbo, obvestijo proizvajalca ali njegovega zastopnika, da zagotovijo, da se v skladu s členom 10(1) ali členom 13(1) sprejmejo potrebni korektivni ukrepi, da se vzpostavi skladnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ali da se po potrebi odpokličejo s trga.

3.   Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, distributerji o tem takoj obvestijo proizvajalca, uvoznika ter organe za odobritev in organe za tržni nadzor države članice, v kateri so ga oziroma jo dali na voljo na trgu. Distributer jih obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in korektivnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.

4.   Distributerji na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa zagotovijo, da proizvajalec nacionalnemu organu predloži informacije iz člena 10(4) ali da mu uvoznik predloži informacije iz člena 13(3). Na zahtevo sodelujejo s tem organom pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, katerih cilj je odpraviti tveganja, ki jih predstavljajo vozila, sistemi, sestavni deli, samostojne tehnične enote, deli ali oprema, ki so jih dali na voljo na trgu.

1.   Vozila kategorije L ter sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote, namenjeni za taka vozila, izpolnjujejo zahteve iz prilog II do VIII, ki se uporabljajo za ustrezne (pod)kategorije vozil.

2.   Za vozila kategorije L ali njihove sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, katerih elektromagnetna združljivost je v zajeta v delegiranih aktih iz odstavka 3 tega člena o konstrukciji vozil ter izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, ne velja Direktiva 2004/108/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z elektromagnetno združljivostjo (26).

3.   Komisija za popolnitev zahtev za homologacijo vozil kategorije L iz te uredbe sprejme delegirane akte v skladu s členom 75 o podrobnih tehničnih zahtevah in preskusnih postopkih, kot je povzeto v Prilogi II(A), (B) in (C), s čimer zagotovi visoko raven varnosti in varstva okolja, kot je opredeljeno v ustreznih določbah te uredbe. Prvi taki delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

1.   Proizvajalci vozil zaradi preprečevanja nedovoljenih sprememb pogonskega sklopa s pomočjo nizov tehničnih zahtev in specifikacij opremijo vozila kategorije L, razen podkategorij L3e-A3 in L4e-A3, z določenimi lastnostmi, da se:

2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 75 o posebnih zahtevah za ukrepe iz odstavka 1 in zato, da spodbudi izpolnjevanje zahtev iz odstavka 4. Prvi taki delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

3.   Po spremembi pogonskega sklopa vozilo izpolnjuje tehnične zahteve za izvorno kategorijo ali podkategorijo vozila ali po potrebi novo kategorijo ali podkategorijo vozila, ki so veljale v času dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe izvornega vozila, vključno z najnovejšimi spremembami zahtev.

Kadar proizvajalec vozila pogonski sklop tipa vozila oblikuje tako, da omogoči spremembe tega sklopa, zaradi katerih vozilo ni več skladno z odobrenim tipom, temveč bi ustrezalo dodatni varianti ali izvedenki, proizvajalec vozila v vlogo vključi vse ustrezne informacije za vsako varianto ali izvedenko, ki je bila ustvarjena na ta način, vsaka varianta ali izvedenka pa se izrecno homologira. Če se spremenjeno vozilo uvrsti v novo kategorijo ali podkategorijo, se predloži vloga za novo homologacijo.

4.   Brez poseganja v odstavek 1 in da bi preprečili spremembe ali prilagoditve s škodljivimi vplivi na funkcionalno varnost ali okoljsko učinkovitost vozila, si proizvajalec vozila prizadeva z uporabo najboljše inženirske prakse preprečiti, da bi bilo mogoče tehnično izvesti te spremembe ali prilagoditve, razen če so te spremembe ali prilagoditve izrecno navedene in vključene v opisno mapo in so tako zajete v homologaciji.

1.   Vozila kategorije L so opremljena s sistemom OBD, ki je skladen z zahtevami za delovanje in preskusnimi postopki, kot so določeni v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 5 in od datumov uporabe, kot so določeni v Prilogi IV.

2.   Od datumov, določenih v točki 1.8.1 Priloge IV, so vozila (pod)kategorij L3e, L4e, L5e-A, L6e-A in L7e-A opremljena s sistemom OBD faze I, ki spremlja napake električnega tokokroga in elektronike sistema za uravnavanje emisij ter sporoča tiste napake, ki povzročajo preseganje mejnih vrednosti emisij, določenih v Prilogi VI(B1).

3.   Od datumov, določenih v točki 1.8.2 Priloge IV, so vozila (pod)kategorij L3e do L7e opremljena s sistemom OBD faze I, ki spremlja napake električnega tokokroga in elektronike sistema za uravnavanje emisij ter se sproži, ko so presežene mejne vrednosti emisij, določene v Prilogi VI(B2). Sistemi OBD faze I za te (pod)kategorije vozil sporočajo tudi sprožitev vsakega načina delovanja, ki znatno zmanjša navor motorja.

4.   Od datumov, določenih v točki 1.8.3 Priloge IV, in glede na člen 23(5) so vozila (pod)kategorij L3e, L5e-A L6e-A in L7e-A opremljena tudi s sistemom OBD faze II, ki spremlja in sporoča napake in poslabšanja sistema za uravnavanje emisij, ki povzročajo preseganje mejnih vrednosti emisij OBD, kot so določene v Priloge VI(B2).

5.   Za harmonizacijo sistema OBD, ki poroča o napakah funkcionalne varnosti ali sistema za uravnavanje emisij, ter za lažje, uspešnejše in učinkovitejše popravilo vozila, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi s podrobnimi tehničnimi zahtevami za OBD, vključno z zahtevami za delovanje OBD in preskusnimi postopki za vidike iz odstavkov 1 do 4 ter kot je navedeno v Prilogi II(C)11 in preskusom VIII iz Priloge V.

1.   Proizvajalci zagotovijo, da so vozila zasnovana, izdelana in sestavljena tako, da je tveganje poškodb potnikov in drugih udeležencev v prometu čim manjše.

2.   Proizvajalec zagotovi vzdržljivost funkcionalne varnosti vozila med običajno življenjsko dobo vozila, če se vozilo uporablja pri običajnih pogojih in servisira v skladu s priporočili proizvajalca. Proizvajalec v opisno mapo vključi izjavo, s katero potrjuje zagotavljanje vzdržljivosti sistemov, delov in opreme, ki so ključni za funkcionalno varnost, z ustreznim preskušanjem in uporabo dobre inženirske prakse.

3.   Proizvajalci zagotovijo, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote skladni z ustreznimi zahtevami iz prilog II in VIII ter izpolnjujejo zahteve preskusnih postopkov in zahteve za zmogljivost iz delegiranega akta, sprejetega na podlagi odstavka 5.

4.   Za sestavne dele vozil, katerih električne nevarnosti so zajete v delegiranih ali izvedbenih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, ne velja Direktiva 2006/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uskladitvi zakonodaje držav članic v zvezi z električno opremo, konstruirano za uporabo znotraj določenih napetostnih mej (27).

5.   Za zagotovitev, da se doseže visoka raven funkcionalne varnosti, Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 75 o posebnih zahtevah, navedenih v Prilogi II(B), za funkcionalno varnost vozil in se po potrebi opre na dodatne zahteve za funkcionalno varnost iz Priloge VIII. Prvi taki delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

6.   Komisija v drugem koraku do 31. decembra 2020 sprejme delegirani akt v skladu s členom 75 za harmonizacijo zahtev za običajno življenjsko dobo in preskusov za zagotovitev celovitosti konstrukcije vozila, kot je navedeno v Prilogi II(B)17.

7.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev predloge izjave proizvajalca. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).

1.   Proizvajalci zagotovijo, da so vozila zasnovana, izdelana in sestavljena tako, da je vpliv na okolje čim manjši. Proizvajalci zagotovijo, da homologirana vozila v skladu s prilogami II, V in VI ter v okviru števila prevoženih kilometrov za ugotavljanje trajnosti iz Priloge VII izpolnjujejo okoljske zahteve za zmogljivost.

2.   Proizvajalci zagotovijo, da vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote izpolnjujejo preskusne postopke in preskusne zahteve, opredeljene v Prilogi V, v okviru datumov uporabe, določenih v Prilogi IV, ki se določijo v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi odstavka 12 tega člena.

3.   Proizvajalci zagotovijo, da so izpolnjene homologacijske zahteve za preverjanje izpolnjevanja zahtev trajnosti. Po izbiri proizvajalca se uporabi eden od naslednjih preskusnih postopkov za ugotavljanje trajnosti, da se organu za odobritev dokaže trajnost okoljske učinkovitosti homologiranega vozila:

4.   Komisija do 1. januarja 2016 izvede obsežno študijo o vplivu na okolje. V študiji se ocenita kakovost zraka in delež onesnaževal, ki ga je mogoče pripisati vozilom kategorije L, ter zajamejo zahteve preskusov I, IV, V, VII in VIII iz Priloge V.

V študiji se tudi pregledajo in ocenijo najnovejši znanstveni podatki, izsledki znanstvenih raziskav, uporaba modelov in stroškovna učinkovitost, da se potrdi in dokončno vzpostavi standard Euro 5 iz Priloge IV ter okoljske zahteve Euro 5 iz Priloge V, Priloge VI(A2), (B2) in (C2) in Priloge VII o številu kilometrov za ugotavljanje trajnosti in faktorjih slabšanja za Euro 5 ter tako določijo dokončni ukrepi politike.

5.   Na podlagi izsledkov iz odstavka 4 Komisija do 31. decembra 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o naslednjem:

Komisija glede na to poročilo pripravi primerne zakonodajne predloge.

6.   Na podlagi rezultatov študije o vplivu na okolje Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 75, ki opredeljuje, za katere od (pod)kategorij L1e-A, L1e-B, L2e, L5e-B, L6e-B, L7e-B in L7e-C za raven Euro 5 naj velja preskušanje SHED ali preskušanje tesnjenja posode in vodov za gorivo z mejnimi vrednostmi iz Priloge VI(C2).

7.   Proizvajalci zagotovijo, da so vozila kategorije L skladna z veljavnimi preskusnimi zahtevami glede okoljske učinkovitosti za odobritev in razširitve, kot je določeno v Prilogi V(A).

8.   Pri preskusih tipa I so zadevne vrednosti emisij za motorna kolesa L3e-AxE (enduro, x = 1, 2 ali 3) in L3e-AxT (trial, x = 1, 2 ali 3) vsota vrednosti L2 (THC) in L3 (NOx) iz Priloge VI(A). Rezultati preskusa emisij (NOx + THC) so enaki tej mejni vrednosti (L2 + L3) ali manjši od nje.

9.   Vozila kategorije L4e izpolnjujejo okoljske zahteve iz Priloge V za vozila kategorije L3e, pri čemer se pri preskusih tipa I, IV, VII in VIII iz Priloge V preskusi celoten sestav osnovnega vozila z vgrajeno bočno prikolico ali samo osnovno vozilo brez bočne prikolice, kakor je ustrezno.

10.   Proizvajalci zagotovijo, da so vse nadomestne naprave za uravnavanje onesnaževanja, ki se dajo na trg ali začnejo uporabljati v Uniji, homologirane v skladu s to uredbo.

11.   Zahteve iz odstavkov 1 do 10 se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote v skladu s Prilogo II.

12.   Za zagotovitev visoke ravni varstva okolja se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi s podrobnimi tehničnimi specifikacijami za okoljske zahteve za vidike, navedene v odstavkih 1, 2, 3, 6 in 7 tega člena, vključno s preskusnimi postopki.

1.   Proizvajalec v ustreznem laboratorijskem preskusnem ciklu določi emisije CO2 (ogljikovega dioksida) in jih sporoči organu za odobritev. Poraba goriva in/ali poraba električne energije in električni doseg se izračunajo na podlagi rezultatov laboratorijskih homologacijskih preskusov ali izmerijo, pri čemer je bila prisotna tehnična služba, in sporočijo organu za odobritev.

2.   Rezultat meritve CO2, izračunana ali izmerjena poraba goriva, poraba električne energije in električni doseg se vključijo v opisno mapo, kot je opredeljeno v izvedbenem aktu iz člena 27(4), in ustrezne informacije se navedejo v certifikatu o skladnosti.

Proizvajalci poleg navedbe v certifikatu o skladnosti zagotovijo, da se podatki o emisijah CO2, porabi goriva, porabi električne energije in električnem dosegu v obliki, ki se jim zdi ustrezna, predložijo tudi kupcu pri nakupu novega vozila.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi zahtevami za preskusni postopek preskusa tipa VII o postopkih za merjenje emisij CO2 ter izračun in merjenje porabe goriva, porabe električne energije in električnega dosega.

1.   Proizvajalec lahko pri vložitvi vloge za homologacijo celotnega vozila izbere enega od naslednjih postopkov:

Poleg tega lahko proizvajalec kategorij vozil iz odstavka 5 izbere večstopenjsko homologacijo.

Za homologacijo sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot se uporablja samo postopek homologacije v enem delu.

2.   Homologacijo po delih sestavlja postopek, s katerim se postopoma zbere celoten sklop certifikatov o EU-homologaciji za sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ki so del vozila, kar na koncu vodi do homologacije celotnega vozila.

3.   Pri homologaciji v enem delu se naenkrat opravi odobritev vozila kot celote v enem koraku.

4.   Mešana homologacija je postopek homologacije po delih, pri katerem se v končni fazi odobritve celotnega vozila podelijo odobritve za enega ali več sistemov, ne da bi bilo treba zanje izdati certifikate o EU-homologaciji.

5.   Pri večstopenjski homologaciji eden ali več organov za odobritev potrdi, da glede na stanje dodelave tip nedodelanega ali dodelanega vozila izpolnjuje ustrezne upravne določbe in tehnične zahteve te uredbe.

Večstopenjska homologacija se podeli za tip nedodelanega ali dodelanega vozila, ki je skladen s podatki v opisni mapi, določeni v členu 27, in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih iz Priloge II, ob upoštevanju stopnje dodelave vozila.

6.   Homologacija za končno fazo dodelave se podeli šele, potem ko organ za odobritev preveri, da vozilo, homologirano v končni fazi, v tem trenutku izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve. To vključuje dokumentaren pregled vseh zahtev, ki so zajete v homologaciji nedodelanega vozila, izdani v večstopenjskem postopku, tudi če je izdana za drugo (pod)kategorijo vozila.

Večstopenjska odobritev iz drugega pododstavka odstavka 1 se uporablja samo za vozila podkategorij L2e-U, L4e, L5e-B, L6e-BU in L7e-CU.

7.   Izbira postopka odobritve ne vpliva na ustrezne bistvene zahteve, ki jih mora odobreni tip vozila izpolnjevati ob izdaji homologacije za celotno vozilo.

8.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi s podrobno ureditvijo homologacijskih postopkov. Prvi taki delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

1.   Proizvajalec vlogo za homologacijo vloži pri organu za odobritev.

2.   Za posamezen tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko vloži samo ena vloga v samo eni državi članici.

3.   Za vsak tip, ki ga je treba odobriti, se vloži ločena vloga.

1.   Vlagatelj organu za odobritev predloži opisno mapo.

2.   Opisna mapa vključuje naslednje:

3.   Opisna mapa se lahko predloži v papirni ali elektronski obliki, ki jo sprejema tehnična služba ali organ za odobritev.

4.   Komisija z izvedbenimi akti določi predloge opisnega lista in opisne mape. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

1.   Vlogi za homologacijo po delih se priložita opisna mapa v skladu s členom 27 in celoten sklop certifikatov o homologaciji v skladu z vsakim od aktov, navedenih v Prilogi II, ki se uporabljajo.

Pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v skladu z ustreznimi akti iz Priloge II ima organ za odobritev dostop do opisne mape sistema ali enote, dokler odobritev ni podeljena ali zavrnjena.

2.   Vlogi za homologacijo v enem delu se priloži opisna mapa, določena v členu 27 z ustreznimi informacijami v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, v povezavi z navedenimi akti, ki se uporabljajo.

3.   Pri postopku mešane homologacije se opisni mapi priloži eden ali več certifikatov o homologaciji, ki jih zahteva vsak od aktov, ki se uporabljajo, navedenih v Prilogi II, če pa se certifikat o homologaciji ne predloži, opisna mapa vsebuje ustrezne informacije v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, v povezavi z navedenimi akti, ki se uporabljajo.

4.   Brez poseganja v odstavke 1, 2 in 3 se za namene večstopenjske homologacije predložijo naslednje informacije:

Informacije iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka se lahko predložijo v skladu z odstavkom 3.

5.   Organ za odobritev lahko z obrazloženo zahtevo od proizvajalca zahteva, da predloži vse dodatne informacije, potrebne za odločitev, kateri preskusi se zahtevajo, ali za lažjo izvedbo navedenih preskusov.

1.   Organi za odobritev podelijo EU-homologacijo šele, potem ko preverijo skladnost proizvodnje iz člena 33 in skladnost tipa vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, ki se uporabljajo.

2.   EU-homologacije se podelijo v skladu s tem poglavjem.

3.   Če organ za odobritev meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z zahtevanimi določbami pomeni resno tveganje za varnost ali lahko resno škoduje okolju ali javnemu zdravju, lahko zavrne podelitev EU-homologacije. V tem primeru organom za odobritev drugih držav članic in Komisiji takoj pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri so pojasnjeni razlogi za njegovo odločitev in navedeni dokazi za njegove ugotovitve.

4.   Certifikati o EU-homologaciji se oštevilčijo po harmoniziranem sistemu, kot ga določi Komisija z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

5.   Organ za odobritev v enem mesecu po izdaji certifikata o EU-homologaciji pošlje organom za odobritev drugih držav članic izvod certifikata o EU-homologaciji vozila skupaj s prilogami za vsak tip vozila, ki ga je odobril, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek. Izvod je lahko tudi v obliki varne elektronske datoteke.

6.   Organ za odobritev takoj obvesti organe za odobritev drugih držav članic o zavrnitvi ali preklicu vsake odobritve vozila in razlogih za svojo odločitev.

7.   Organ za odobritev vsake tri mesece organom za odobritev drugih držav članic pošlje seznam EU-homologacij za sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih je podelil, spremenil, zavrnil ali preklical v predhodnem obdobju.

8.   Če organ za odobritev druge države članice tako zahteva, mu organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, v enem mesecu od prejema navedene zahteve pošlje izvod zahtevanega certifikata o EU-homologaciji skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek. Izvod je lahko tudi v obliki varne elektronske datoteke.

9.   Če Komisija tako zahteva, organ za odobritev predloži informacije iz odstavkov 5 do 8 tudi Komisiji.

10.   Organ za odobritev pripravi opisno dokumentacijo, ki jo sestavljajo opisna mapa s priloženimi poročili o preskusih in drugimi dokumenti, ki jih opisni mapi priloži tehnična služba ali organ za odobritev med opravljanjem svojih nalog. Opisna dokumentacija vsebuje seznam njene vsebine, ustrezno oštevilčene ali drugače označene, da se jasno prepoznajo vse strani, oblika vsakega dokumenta pa je taka, da kaže evidenco zaporednih korakov upravljanja EU-homologacije, zlasti datume pregledov in dopolnitev. Organ za odobritev ohrani informacije iz opisne dokumentacije, tako da so na voljo za obdobje 10 let po koncu veljavnosti zadevne odobritve.

1.   Certifikatu o EU-homologaciji se priložijo naslednje priloge:

2.   Certifikat o EU-homologaciji se izda na podlagi predloge, določene v izvedbenih aktih Komisije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

3.   Organ za odobritev za vsak posamezen tip vozila:

Komisija z izvedbenimi akti določi predlogo obrazca rezultatov preskusov iz točke (a). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

4.   Pri EU-homologaciji, pri kateri so bile v skladu s členom 40 uvedene omejitve veljavnosti ali opuščene nekatere določbe te uredbe ali delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, se navedene omejitve oziroma opustitve navedejo v certifikatu o EU-homologaciji.

5.   Kadar proizvajalec izbere postopek mešane homologacije, organ za odobritev dopolni opisno mapo s sklicevanji na poročila o preskusih, ki jih določajo izvedbeni akti iz člena 32(1) in za katera certifikati o EU-homologaciji niso na voljo.

6.   Kadar proizvajalec izbere postopek homologacije v enem delu, organ za odobritev sestavi seznam zahtev ali aktov, ki se uporabljajo, in ta seznam doda certifikatu o EU-homologaciji. Komisija z izvedbenimi akti sprejme predlogo za tak seznam. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

1.   EU-homologacija se podeli za sistem, ki je skladen s podatki v opisni mapi in izpolnjuje tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih, navedenih v Prilogi II.

2.   EU-homologacija za sestavni del ali samostojno tehnično enoto se podeli za sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki sta skladna s podatki v opisni mapi in izpolnjujeta tehnične zahteve, določene v ustreznih aktih, navedenih v Prilogi II.

3.   Kadar sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so ali niso namenjeni za popravilo, servisiranje ali vzdrževanje, zajema tudi homologacija sistema v povezavi z vozilom, se za sestavni del ali samostojno tehnično enoto ne zahteva dodatna odobritev, razen če tako določajo ustrezni akti, navedeni v Prilogi II.

4.   Kadar sestavni del ali samostojna tehnična enota opravlja svojo funkcijo ali ima določeno lastnost le v povezavi z drugimi deli vozila in je zato skladnost z zahtevami mogoče preveriti le, ko sestavni del ali samostojna tehnična enota deluje v povezavi s temi drugimi deli vozila, se področje uporabe EU-homologacije sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ustrezno omeji.

V takih primerih se v certifikatu o EU-homologaciji določijo omejitve pri uporabi sestavnega dela ali samostojne tehnične enote in navedejo posebni pogoji za vgradnjo.

Kadar tak sestavni del ali samostojno tehnično enoto vgradi proizvajalec, se skladnost z vsemi ustreznimi omejitvami uporabe ali pogoji za namestitev preveri ob odobritvi vozila.

1.   Skladnost s tehničnimi določbami iz te uredbe in aktov, navedenih v Prilogi II, se dokazuje z ustreznimi preskusi, ki jih izvedejo imenovane tehnične službe.

Preskusni postopki iz prvega pododstavka ter posebna oprema in orodje, ki se zahtevajo za izvedbo navedenih preskusov, se določijo v ustreznih aktih, navedenih v Prilogi II.

Oblika poročil o preskusih je skladna s splošnimi zahtevami, ki jih Komisija določi z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

2.   Proizvajalec da organu za odobritev na voljo toliko vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, kolikor jih je v skladu z ustreznimi akti, navedenimi v Prilogi II, potrebnih za izvedbo zahtevanih preskusov.

3.   Zahtevani preskusi se izvedejo na vozilih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah, ki predstavljajo tip v postopku odobritve.

Vendar lahko proizvajalec v dogovoru z organom za odobritev izbere vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ki združuje številne najneugodnejše lastnosti glede na zahtevano raven delovanja, čeprav ne predstavlja tipa v postopku odobritve. V pomoč pri sprejemanju odločitev se lahko pri izbirnem postopku uporabijo virtualne preskusne metode.

4.   V dogovoru z organom za odobritev se lahko virtualne preskusne metode na zahtevo proizvajalca uporabijo kot alternativa preskusnim postopkom iz odstavka 1 za zahteve, opredeljene v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 6.

5.   Virtualne preskusne metode izpolnjujejo pogoje iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi odstavka 6.

6.   Da se zagotovi, da imajo rezultati virtualnega preskušanja enak pomen kot rezultati dejanskega preskušanja, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi z zahtevami, ki se lahko preskusijo z virtualnim preskušanjem, in pogoji za virtualno preskušanje. Pri sprejemanju teh delegiranih aktov se Komisija po potrebi opre na zahteve in postopke iz Priloge XVI k Direktivi 2007/46/ES.

1.   Organ za odobritev, ki podeli EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, po potrebi v sodelovanju z organi za odobritev drugih držav članic, da preveri, ali so bili sprejeti ustrezni ukrepi za zagotovitev, da bodo vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so v proizvodnji, odvisno od primera, skladni z odobrenim tipom.

2.   Organ za odobritev, ki izda homologacijo za celotno vozilo, z ustreznimi ukrepi preveri, ali so certifikati o skladnosti, ki jih je izdal proizvajalec, skladni s členom 38. V ta namen preveri, ali je zadostno število vzorcev certifikatov o skladnosti skladnih s členom 38 in ali je proizvajalec sprejel ustrezne ukrepe za zagotovitev točnosti podatkov v teh certifikatih.

3.   Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe v zvezi z navedeno odobritvijo, po potrebi v sodelovanju z organi za odobritev drugih držav članic, da preveri, ali so ukrepi iz odstavkov 1 in 2 še vedno ustrezni, tako da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so v proizvodnji, še vedno skladni z odobrenim tipom in so certifikati o skladnosti še vedno skladni s členom 38.

4.   Da preveri, ali je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna z odobrenim tipom, lahko organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, opravi katera koli preverjanja ali preskuse, potrebne za EU-homologacijo, na vzorcih iz prostorov proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati.

5.   Kadar organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, ugotovi, da se ukrepi iz odstavkov 1 in 2 ne izvajajo, bistveno odstopajo od dogovorjenih ukrepov in nadzornih načrtov, se ne izvajajo več ali niso več ustrezni, čeprav se proizvodnja nadaljuje, navedeni organ za odobritev sprejme potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje postopka za nadzor skladnosti proizvodnje, ali prekliče homologacijo.

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi s podrobnostmi glede skladnosti proizvodnje. Prvi taki delegirani akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

1.   Proizvajalec takoj obvesti organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, o vsaki spremembi podatkov v opisni dokumentaciji.

Navedeni organ za odobritev odloči, kateri postopek iz člena 35 je treba uporabiti.

Po potrebi lahko organ za odobritev v posvetovanju s proizvajalcem odloči, da se podeli nova EU-homologacija.

2.   Vloga za spremembo EU-homologacije se lahko vloži le pri organu za odobritev, ki je podelil prvotno EU-homologacijo.

3.   Če organ za odobritev ugotovi, da je treba zaradi spremembe ponoviti preglede ali preskuse, o tem obvesti proizvajalca.

Postopki iz člena 35 se uporabljajo le, če organ za odobritev na podlagi navedenih pregledov in preskusov ugotovi, da se zahteve za EU-homologacijo še vedno izpolnjujejo.

1.   Če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni in pregledov ali preskusov ni bilo treba ponoviti, se spremembe označijo kot „popravek“.

V takih primerih organ za odobritev po potrebi izda popravljene strani opisne dokumentacije, pri čemer vsako popravljeno stran označi tako, da sta jasno vidna narava spremembe in datum ponovne izdaje. Tej zahtevi ustreza tudi izdaja konsolidirane posodobljene različice opisne dokumentacije z izčrpnim opisom sprememb.

2.   Sprememba se označi kot „razširitev“, če so bili podatki v opisni dokumentaciji spremenjeni ter:

V primeru razširitve organ za odobritev izda posodobljen certifikat o EU-homologaciji, označen s številko razširitve, ki je za eno večja od številke zadnje podeljene razširitve. Na certifikatu o odobritvi se jasno navedeta razlog razširitve in datum ponovne izdaje.

3.   Ob vsaki izdaji popravljenih strani ali konsolidirane posodobljene različice se vedno ustrezno spremeni tudi seznam opisne dokumentacije, ki je priložen certifikatu o odobritvi, tako da je na njem naveden datum zadnje razširitve oziroma spremembe ali datum zadnje konsolidacije posodobljene različice.

4.   Če nove zahteve iz točke (c) odstavka 2 s tehničnega vidika niso veljavne za ta tip vozila ali če te zadevajo kategorije vozila, v katere to vozilo ne sodi, homologacije vozila ni treba spreminjati.

1.   Pri razširitvi se ustrezni deli certifikata o EU-homologaciji, njegove priloge in seznam opisne dokumentacije posodobijo. Posodobljen certifikat in njegove priloge se vlagatelju izdajo takoj.

2.   Pri popravku organ za odobritev vlagatelju takoj izda popravljene dokumente oziroma konsolidirano posodobljeno različico, vključno s popravljenim seznamom opisne dokumentacije.

3.   Organ za odobritev o vseh spremembah EU-homologacij obvesti organe za odobritev drugih držav članic po postopkih iz člena 29.

1.   EU-homologacije se izdajo za neomejen čas.

2.   EU-homologacija za vozila preneha veljati v katerem koli od naslednjih primerov:

3.   Kadar samo ena varianta znotraj tipa ali ena izvedenka znotraj variante ni več veljavna, EU-homologacija za zadevno vozilo preneha veljati samo za to posamezno varianto oziroma izvedenko.

4.   Kadar je proizvodnja določenega tipa vozila dokončno prenehala, proizvajalec o tem obvesti organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo za to vozilo.

Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo za vozilo, v enem mesecu od prejema obvestila iz prvega pododstavka ustrezno obvesti organe za odobritev drugih držav članic.

5.   Brez poseganja v odstavek 4 proizvajalec o primerih EU-homologacije za vozilo, ki se ji izteka veljavnost, obvesti organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo.

Organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, takoj sporoči vse ustrezne informacije organom za odobritev drugih držav članic ter tako omogoči uporabo člena 44, kadar je ustrezno.

V sporočilu iz drugega pododstavka se navedeta zlasti datum proizvodnje in identifikacijska številka zadnjega izdelanega vozila.

1.   Proizvajalec kot imetnik homologacije za vozilo izda certifikat o skladnosti, ki se kot papirni dokument priloži vsakemu vozilu, dokončanemu, nedodelanemu ali dodelanemu, ki je izdelano v skladu z odobrenim tipom vozila.

Tak certifikat o skladnosti se kupcu izda brezplačno skupaj z vozilom. Njegove izdaje se ne sme pogojevati z izrecno zahtevo ali predložitvijo dodatnih informacij proizvajalcu.

Proizvajalec vozila na zahtevo lastnika vozila v obdobju 10 let po datumu proizvodnje vozila izda dvojnik certifikata o skladnosti proti plačilu, ki ne presega stroška njegove izdaje. Na sprednji strani vsakega ponovnega izvoda je jasno vidna beseda „dvojnik“.

2.   Proizvajalec uporabi predlogo certifikata o skladnosti, kot jo je z izvedbenimi akti določila Komisija. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Certifikat o skladnosti se izdela tako, da ga ni mogoče ponarediti. V ta namen izvedbeni akti določijo, da je papir, ki se uporabi za certifikat, zaščiten z več metodami varnostnega tiskanja. Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

3.   Certifikat o skladnosti se sestavi vsaj v enem izmed uradnih jezikov Unije. Vsaka država članica lahko zahteva, da se certifikat o skladnosti prevede v njen uradni jezik oziroma jezike.

4.   Osebe, pooblaščene za podpisovanje certifikatov o skladnosti, so del organizacije proizvajalca in jih vodstvo ustrezno pooblasti za celotno izvajanje pravne odgovornosti proizvajalca glede zasnove in izdelave ali skladnosti proizvodnje vozila.

5.   Certifikat o skladnosti se v celoti izpolni in ne vsebuje omejitev glede uporabe vozila, razen tistih, ki so določene v tej uredbi ali delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe.

6.   Pri nedodelanem ali dodelanem vozilu proizvajalec na certifikatu o skladnosti izpolni samo tiste podatke, ki so bili dodani ali spremenjeni na trenutni stopnji odobritve, in certifikatu priloži vse certifikate o skladnosti, izdane na prejšnjih stopnjah.

7.   Certifikat o skladnosti za vozila, odobrena v skladu s členom 40(2), v naslovu vsebuje besedilo „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v skladu s členom 40(4) Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (začasna odobritev)“.

8.   Certifikat o skladnosti, kakor je določeno v izvedbenih aktih iz odstavka 2, za vozila, homologirana v skladu s členom 42, v naslovu vsebuje besedilo „Za dokončana/dodelana vozila, homologirana v majhnih serijah“, v neposredni bližini naslova pa letnico proizvodnje, ki ji sledi zaporedna številka med 1 in mejno vrednostjo, navedeno v preglednici iz Priloge III, ki za vsako letnico proizvodnje označuje mesto navedenega vozila v proizvodnji, določeni za zadevno leto.

9.   Brez poseganja v odstavek 1 lahko proizvajalec certifikat o skladnosti organu za registracijo katere koli države članice pošlje v elektronski obliki.

1.   Proizvajalec na vsako vozilo, izdelano v skladu z odobrenim tipom, namesti predpisano tablico z ustrezno oznako, ki se zahteva z ustreznim izvedbenim aktom, sprejetim na podlagi odstavka 3.

2.   Proizvajalec sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ne glede na to, ali je ta del sistema ali ne, vsak sestavni del ali samostojno tehnično enoto, izdelano v skladu z odobrenim tipom, označi s homologacijsko oznako, ki se zahteva z ustreznimi izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, ali ustreznim pravilnikom UNECE.

Kadar se homologacijska oznaka ne zahteva, proizvajalec namesti vsaj svojo blagovno znamko, številko tipa ali identifikacijsko številko.

3.   Predpisana tablica in oznaka EU-homologacije je v skladu z vzorcem, ki ga Komisija določi z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2). Prvi taki izvedbeni akti se sprejmejo do 31. decembra 2014.

1.   Proizvajalec lahko vloži vlogo za EU-homologacijo za tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki vključuje nove tehnologije ali tehnične rešitve, ki so nezdružljive z enim ali več akti, navedenimi v Prilogi II.

2.   Organ za odobritev podeli EU-homologacijo iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

3.   Za podelitev take EU-homologacije z izjemo za nove tehnologije ali nove tehnične rešitve je treba pridobiti dovoljenje Komisije. To dovoljenje se podeli z izvedbenim aktom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).

4.   Organ za odobritev lahko do pridobitve dovoljenja Komisije za tip vozila, za katerega je zaprošena izjema, že izda EU-homologacijo, vendar začasno, veljavno le na ozemlju te države članice. Organ za odobritev o tem takoj obvesti Komisijo in druge države članice z dokumentacijo, ki vsebuje informacije iz odstavka 2.

Začasnost in omejena ozemeljska veljavnost je razvidna v naslovu certifikata o homologaciji ter v naslovu certifikata o skladnosti. Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi usklajene predloge za certifikate o homologaciji in certifikate o skladnosti za namene tega odstavka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).

5.   Drugi organi za odobritev se lahko pisno odločijo za sprejem začasne odobritve iz odstavka 4 na svojem ozemlju.

6.   Kadar je ustrezno, Komisija v dovoljenju iz odstavka 3 navede tudi, ali je njegova veljavnost kakor koli omejena. Homologacija je v vsakem primeru veljavna najmanj 36 mesecev.

7.   Če se Komisija odloči za zavrnitev dovoljenja, organ za odobritev takoj obvesti imetnika začasne homologacije iz odstavka 4, da bo začasna odobritev v šestih mesecih po datumu zavrnitve Komisije preklicana.

Vendar je vozila, izdelana v skladu z začasno odobritvijo, pred njenim prenehanjem veljavnosti dovoljeno dati na trg, registrirati ali začeti uporabljati v kateri koli državi članici, ki je sprejela začasno odobritev.

1.   Kadar Komisija dovoli podelitev izjeme v skladu s členom 40, takoj sprejme potrebne ukrepe za prilagoditev zadevnih delegiranih ali izvedbenih aktov tehnološkemu razvoju.

Kadar se izjema v skladu s členom 40 nanaša na pravilnik UNECE, Komisija predlaga spremembo ustreznega pravilnika UNECE po postopku, ki se uporablja v skladu z Revidiranim sporazumom iz leta 1958.

2.   Takoj ko so ustrezni akti spremenjeni, se odpravijo vse omejitve iz sklepa Komisije o odobritvi izjeme.

Če potrebni ukrepi za prilagoditev delegiranih ali izvedbenih aktov niso bili sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila odobritev, s sklepom v obliki izvedbenega akta, sprejetim v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2), državi članici dovoli, da podaljša veljavnost homologacije.

1.   Proizvajalec lahko zaprosi za nacionalno homologacijo majhne serije tipa vozila znotraj letnih količinskih omejitev iz Priloge III. Te omejitve se uporabljajo za dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozil odobrenega tipa na trgu vsake države članice v določenem letu.

2.   Za tip vozil iz odstavka 1 lahko države članice opustijo eno ali več bistvenih zahtev iz enega ali več delegiranih aktov, navedenih v Prilogi II, pod pogojem, da določijo ustrezne alternativne zahteve.

„Alternativne zahteve“ pomenijo upravne določbe in tehnične zahteve, katerih cilj je zagotovitev ravni funkcionalne varnosti, varstva okolja in varnosti pri delu, ki je v največji možni meri enakovredna ravni, ki jo zagotavljajo eden ali več delegiranih aktov, navedenih v Prilogi II.

Za tip vozil iz odstavka 1 lahko države članice opustijo eno ali več upravnih določb te uredbe ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

Država članica lahko odstopi od določb tega odstavka le, če ima za to utemeljene razloge.

3.   Za nacionalno homologacijo vozil v skladu s tem členom se sprejmejo sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, homologirane v skladu z akti, navedenimi v Prilogi II.

4.   Certifikat o homologaciji za vozila, homologirana v skladu s tem členom, se sestavi v skladu s predlogo iz člena 30(2), vendar ne sme imeti naslova „Certifikat o EU-homologaciji vozila“ in v njem se navede vsebina opustitev, dovoljenih v skladu z odstavkom 2. Certifikati o homologaciji se oštevilčijo v skladu s harmoniziranim sistemom iz člena 29(4).

5.   Certifikat o homologaciji podrobno opredeli vrste odstopanj, dovoljenih v skladu s prvim in tretjim pododstavkom odstavka 2.

6.   Veljavnost nacionalne homologacije majhne serije je omejena na ozemlje države članice, katere organ za odobritev jo je podelil.

7.   Vendar se na zahtevo proizvajalca izvod certifikata o homologaciji skupaj s prilogami s priporočeno pošto ali po elektronski pošti pošlje organom za odobritev držav članic, ki jih določi proizvajalec.

8.   Organi za odobritev držav članic, ki jih določi proizvajalec, v treh mesecih po prejemu zahteve iz odstavka 7 odločijo, ali sprejmejo homologacijo ali ne. Svojo odločitev uradno sporočijo organu za odobritev, ki je podelil nacionalno homologacijo majhne serije.

9.   Organi za odobritev držav članic sprejmejo nacionalno homologacijo, razen če upravičeno domnevajo, da nacionalne tehnične zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo odobreno, niso enakovredne njihovim.

10.   Na zahtevo vlagatelja, ki želi vozilo z nacionalno homologacijo majhne serije dati na trg ali registrirati v drugi državi članici, organ za odobritev, ki je podelil nacionalno homologacijo majhne serije, izroči nacionalnemu organu druge države članice izvod certifikata o homologaciji, vključno z opisno dokumentacijo. Uporabljata se odstavka 8 in 9.

1.   Ob upoštevanju omejitev števila vozil iz zaključka serije in roka iz odstavkov 2 in 4 se vozila, skladna s tipom vozila, katerega EU-homologacija na podlagi člena 37 ni več veljavna, lahko dajo na voljo na trgu, registrirajo ali dajo v uporabo.

Prvi pododstavek se uporablja samo za vozila na ozemlju Unije, ki so ob izdelavi imela veljavno EU-homologacijo, niso pa bila dana na voljo na trgu, registrirana ali dana v uporabo, preden je navedena EU-homologacija prenehala veljati.

2.   Odstavek 1 se pri dokončanih vozilih uporablja 24 mesecev od datuma prenehanja veljavnosti EU-homologacije, pri dodelanih vozilih pa 30 mesecev od navedenega datuma.

3.   Proizvajalec, ki želi izkoristiti odstavka 1, predloži zahtevek nacionalnemu organu vsake države članice, v kateri bodo zadevna vozila dana na voljo na trgu, registrirana ali dana v uporabo. V tem zahtevku se navedejo vsi tehnični ali gospodarski razlogi, zaradi katerih ta vozila niso skladna z novimi zahtevami za homologacijo.

Zadevni nacionalni organ v treh mesecih po prejemu zahtevka odloči, ali bo dovolil registracijo navedenih vozil na svojem ozemlju in v kakšnem obsegu jo bo dovolil.

4.   Število vozil iz zaključka serije ne sme presegati 10 % števila vozil, registriranih v preteklih dveh letih, ali 100 vozil na državo članico; uporabi se število, ki je večje.

5.   V certifikat o skladnosti vozil, danih v uporabo po tem postopku, se vnese posebno poimenovanje „vozila iz zaključka serije“.

6.   Države članice zagotovijo učinkovit nadzor nad številom vozil, ki so dana na voljo na trgu, se registrirajo in začnejo uporabljati po postopku iz tega člena.

7.   Ta člen se uporablja samo za ustavitev proizvodnje zaradi prenehanja veljavnosti homologacije v primeru iz točke (a) člena 37(2).

1.   Sestavni deli ali samostojne tehnične enote se smejo dati na voljo na trgu ali dati v uporabo, le če so skladni z zahtevami ustreznih aktov, navedenih v Prilogi II, in pravilno označeni v skladu s členom 39.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so posebej izdelani ali zasnovani za nova vozila, ki jih ta uredba ne zajema.

3.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice dovolijo dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so bili izvzeti iz ene ali več določb te uredbe na podlagi člena 40 ali so namenjeni za vgradnjo v vozila v okviru odobritev iz člena 42, ki se nanašajo na zadevni sestavni del ali samostojno tehnično enoto.

4.   Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice, če v tej uredbi ali delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, ni določeno drugače, dovolijo dajanje na voljo na trgu ali začetek uporabe sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, namenjenih za vgradnjo v vozila, za katera se v tej uredbi ali Direktivi 2002/24/ES ob dajanju na voljo na trgu ali začetku uporabe homologacija ni zahtevala.

1.   Kadar organi za tržni nadzor ene države članice ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 ali utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota iz te uredbe pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, organ za odobritev, ki je podelil odobritev, oceni, ali zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo z organi za odobritev in/ali z organi za tržni nadzor.

Kadar organ za odobritev, ki je podelil odobritev, pri tej oceni ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, da sprejme vse ustrezne korektivne ukrepe za uskladitev vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z navedenimi zahtevami oziroma vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, sorazmernem z naravo tveganja.

Za ukrepe iz drugega pododstavka tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.

2.   Kadar organi za odobritev menijo, da neskladnost ni omejena na ozemlje države članice, Komisijo in druge države članice obvestijo o rezultatih ocene in ukrepih, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta.

3.   Gospodarski subjekt zagotovi, da se vsi ustrezni korektivni ukrepi izvedejo za vsa neskladna vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih je dal na trg, registriral ali dal v uporabo v Uniji.

4.   Kadar gospodarski subjekt v roku iz drugega pododstavka odstavka 1 ne izvede ustreznih korektivnih ukrepov, nacionalni organi sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi prepovedo ali omejijo dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na nacionalnem trgu, jih umaknejo s tega trga ali odpokličejo.

5.   Nacionalni organi o ukrepih iz odstavka 4 nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.

Predložene informacije vključujejo vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsto domnevne neskladnosti in tveganja ter vrsto in trajanje sprejetih nacionalnih ukrepov ter argumente zadevnega gospodarskega subjekta. Organi za odobritev zlasti navedejo, ali je neskladnost posledica:

6.   Države članice v enem mesecu obvestijo Komisijo in druge države članice o vseh sprejetih ukrepih in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa predložijo svoje ugovore.

7.   Kadar druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejetju informacij iz odstavka 6 tega člena ne predložijo ugovora glede ukrepa, ki ga je sprejela država članica, ukrep oceni Komisija v skladu s členom 47.

8.   Države članice zagotovijo izvajanje ustreznih omejevalnih ukrepov v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto, kot je takojšen umik vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s trga.

1.   Kadar se med postopkom iz člena 46(3) in (4) predložijo ugovori proti ukrepu države članice ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija po posvetovanju z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom oziroma subjekti nemudoma oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov te ocene in v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2) odloči, ali se nacionalni ukrep šteje kot upravičen ali ne.

Komisija svojo odločitev sporoči vsem državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

2.   Če Komisija nacionalni ukrep oceni kot upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s trga in o tem obvestijo Komisijo. Če se nacionalni ukrep oceni kot neupravičen, zadevna država članica prekliče ali prilagodi ukrep v skladu z odločitvijo iz odstavka 1.

3.   Kadar se nacionalni ukrep oceni kot upravičen in kot posledica pomanjkljivosti te uredbe oziroma delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, Komisija predlaga ustrezne ukrepe:

1.   Kadar država članica po izvedbi ocene iz člena 46(1) ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, čeprav so skladni z ustreznimi zahtevami ali so pravilno označeni, pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo okolje ali javno zdravje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, da sprejme vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pri dajanju na trg, registraciji ali začetku uporabe ne pomeni več navedenega tveganja, oziroma da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno enoto umakne s trga ali odpokliče v razumnem roku, sorazmernem z naravo tveganja. Dokler proizvajalec vozila ne sprejme vseh ustreznih ukrepov, lahko država članica zavrne registracijo takih vozil.

2.   Pri vozilih, sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah iz odstavka 1 gospodarski subjekt zagotovi, da se korektivni ukrepi izvedejo za vsa taka vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so bili dani na trg, registrirani ali dani v uporabo v Uniji.

3.   Država članica iz odstavka 1 v enem mesecu obvesti Komisijo in druge države članice o vseh razpoložljivih podrobnostih, zlasti podatkih, potrebnih za identifikacijo zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, njihovem poreklu in dobavni verigi, vrsti tveganja ter vrsti in trajanju sprejetih nacionalnih ukrepov.

4.   Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti in zlasti z organom za odobritev, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Na podlagi navedene ocene Komisija odloči, ali se nacionalni ukrep iz odstavka 1 šteje kot upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe.

5.   Komisija svoj sklep naslovi na vse države članice in ga nemudoma predloži državam članicam in zadevnemu gospodarskemu subjektu oziroma subjektom.

1.   Kadar nova vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jim je priložen certifikat o skladnosti ali so opremljene z oznako o odobritvi, niso skladne z odobrenim tipom, organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme potrebne ukrepe, vključno s preklicem homologacije, da zagotovi, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji uskladijo z odobrenim tipom.

2.   Za namene odstavka 1 se odstopanja od podatkov v certifikatu o EU-homologaciji ali opisni dokumentaciji štejejo kot neskladnost z odobrenim tipom.

3.   Če organ za odobritev dokaže, da nova vozila, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so opremljeni s certifikatom o skladnosti ali oznako o odobritvi iz druge države članice, niso skladni z odobrenim tipom, lahko od organa za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, zahteva, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji še vedno skladni z odobrenim tipom. Po prejemu take zahteve organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, potrebno preverjanje opravi čim prej oziroma najpozneje v treh mesecih od datuma zahteve.

4.   Organ za odobritev od organa za odobritev, ki je sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelil EU-homologacijo, zahteva, da sprejme potrebne ukrepe in tako zagotovi, da se vozila v proizvodnji ponovno uskladijo z odobrenim tipom, v naslednjih primerih:

5.   Po prejemu take zahteve zadevni organ za odobritev sprejme potrebne ukrepe čim prej oziroma najpozneje v treh mesecih od datuma zahteve, po potrebi v sodelovanju z organom za odobritev, ki je ukrepe zahteval.

6.   Kadar je ugotovljena neskladnost, organ za odobritev države članice, ki je sistemu, sestavnemu delu, samostojni tehnični enoti ali nedodelanemu vozilu podelila EU-homologacijo, sprejme ukrepe iz odstavka 1.

Organi za odobritev se v enem mesecu medsebojno obvestijo o vsakem preklicu EU-homologacije in razlogih zanj.

7.   Če organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, oporeka neskladnosti, o kateri je bil obveščen, si zadevne države članice prizadevajo razrešiti spor. O tem obvestijo Komisijo, ki po potrebi pripravi ustrezna posvetovanja za rešitev spora.

1.   Deli ali oprema, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost, se ne dajejo na trg, registrirajo ali začnejo uporabljati in jih je treba prepovedati, razen če jih je dovolil organ za odobritev v skladu s členom 51(1) in (4).

2.   Da se zagotovi enotna uporaba odstavka 1, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, da se pripravi seznam takih delov ali opreme na podlagi informacij, ki so na voljo, in zlasti informacij, ki so jih posredovale države članice, in sicer v zvezi z:

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).

3.   Odstavek 1 se ne uporablja za originalne dele ali opremo ter za dele ali opremo, ki so homologirani v skladu s katerim koli aktom, navedenim v Prilogi II, razen kadar se odobritev nanaša na vidike, ki niso zajeti v odstavku 1.

Odstavek 1 se ne uporablja za dele ali opremo, proizvedeno izključno za dirkalna vozila, ki niso namenjena uporabi na javnih cestah. Če so deli ali oprema s seznama, sestavljenega na podlagi izvedbenega akta iz odstavka 2, namenjeni tako dirkalnim avtomobilom kot cestnim vozilom, jih ni dovoljeno dati na voljo širši javnosti za uporabo v cestnih vozilih, razen če ustrezajo zahtevam iz tega člena. Kadar je ustrezno, Komisija sprejme določbe za določanje delov ali opreme iz tega odstavka.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati deli in oprema iz odstavka 1 tega člena.

Te zahteve lahko temeljijo na aktih, navedenih v Prilogi II, ali zajemajo primerjavo delov ali opreme z okoljsko učinkovitostjo ali varnostjo delovanja prvotnega vozila ali katerega koli od njegovih delov, kakor je ustrezno. V vsakem primeru se z zahtevami zagotovi, da deli ali oprema ne oslabijo delovanja sistemov, ki so bistveni za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost.

1.   Za namene člena 50(1) proizvajalec delov ali opreme organu za odobritev predloži vlogo, skupaj s poročilom o preskusu, ki ga sestavi imenovana tehnična služba in potrjuje, da so deli ali oprema, za katere se zahteva dovoljenje, v skladu z zahtevami iz člena 50(4). Proizvajalec lahko za isti tip in del vloži samo eno vlogo pri samo enem organu za odobritev.

Če tako zahteva pristojni organ druge države članice, organ za odobritev, ki je izdal homologacijo, v roku enega meseca od prejema te zahteve pošlje pristojnemu organu izvod zahtevanega potrdila o soglasju, skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek. Izvod certifikata je lahko tudi v obliki varne elektronske datoteke.

2.   Vloga zajema podrobnosti o proizvajalcu dela ali opreme, tipu, identifikaciji in številki dela ali opreme, ime proizvajalca vozila, tip vozila in po potrebi leto izdelave ali katere koli druge informacije, ki omogočajo identifikacijo vozila, v katerega naj bi se deli ali oprema vgradili.

Ko organ za odobritev na podlagi poročila o preskusu in drugih dokazov ugotovi, da zadevni deli ali oprema ustrezajo zahtevam iz člena 50(4), dovoli, da se deli ali oprema dajo na trg in začnejo uporabljati ob upoštevanju drugega pododstavka odstavka 4 tega člena.

Organ za odobritev proizvajalcu nemudoma izda certifikat.

3.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi se določi predloga in sistem številčenja certifikatov iz tretjega pododstavka odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).

4.   Proizvajalec nemudoma obvesti organ za odobritev, ki je izdal dovoljenje, o kakršni koli spremembi, ki vpliva na pogoje, pod katerimi je bilo izdano. Ta organ za odobritev odloči, ali je treba dovoljenje ponovno preučiti ali na novo izdati in ali so potrebni dodatni preskusi.

Proizvajalec zagotovi, da so deli ali oprema izdelani in se še naprej izdelujejo pod pogoji, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano.

5.   Organ za odobritev pred izdajo dovoljenja preveri obstoj ustreznih mehanizmov in postopkov za zagotovitev učinkovitega nadzora skladnosti proizvodnje.

Kadar organ za odobritev ugotovi, da pogoji za izdajo dovoljenja niso več izpolnjeni, od proizvajalca zahteva, da sprejme potrebne ukrepe in tako spet zagotovi skladnost delov ali opreme. Če je potrebno, prekliče dovoljenje.

6.   Organi za odobritev iz različnih držav članic o vsakem nesoglasju v zvezi z dovoljenjem iz drugega pododstavka odstavka 2 obvestijo Komisijo. Komisija po posvetovanju z organi za odobritev sprejme ustrezne ukrepe za razrešitev nesoglasja, vključno z zahtevo po preklicu dovoljenja, kadar je to potrebno.

7.   Dokler se ne določi seznam iz člena 50(2), lahko države članice ohranijo nacionalne določbe o delih ali opremi, ki lahko vplivajo na pravilno delovanje sistemov, bistvenih za varnost vozila ali njegovo okoljsko učinkovitost.

1.   Kadar mora proizvajalec, ki mu je bila podeljena EU-homologacija za celotno vozilo, v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 odpoklicati vozila, ki so že bila dana na trg, registrirana ali za začetek uporabe katerih je bil odgovoren proizvajalec, ker sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, vgrajeni v vozilo, kljub morebitni ustrezni odobritvi v skladu s to uredbo pomeni resno tveganje za varnost, javno zdravje ali varstvo okolja, ali del, za katerega ne veljajo posebne zahteve v skladu z zakonodajo o homologaciji, pomeni resno tveganje za varnost, javno zdravje ali varstvo okolja, navedeni proizvajalec takoj obvesti organ za odobritev, ki je podelil odobritev za vozilo.

2.   Kadar mora proizvajalec sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki mu je bila podeljena EU-homologacija, v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 odpoklicati sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so že bili dani na trg ali za začetek uporabe katerih je bil odgovoren proizvajalec, ker kljub morebitni ustrezni odobritvi v skladu s to uredbo pomenijo resno tveganje za varnost, varnost pri delu, javno zdravje ali varstvo okolja, o tem takoj obvesti organ za odobritev, ki je podelil odobritev.

3.   Proizvajalec organu za odobritev predlaga sklop ustreznih popravnih ukrepov za odpravo resnega tveganja iz odstavkov 1 in 2. Organ za odobritev predlagane ukrepe takoj sporoči organom za odobritev drugih držav članic.

Organi za odobritev zagotovijo, da se popravni ukrepi učinkovito izvajajo v zadevnih državah članicah.

4.   Če zadevni organi za odobritev menijo, da so ukrepi nezadostni ali niso bili izvedeni dovolj hitro, o tem takoj obvestijo organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo.

Nato organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, o tem obvesti proizvajalca. Če proizvajalec ne predlaga in ne izvaja učinkovitih popravnih ukrepov, organ za odobritev, ki je podelil EU-homologacijo, sprejme vse potrebne zaščitne ukrepe, vključno s preklicem EU-homologacije. V primeru preklica EU-homologacije organ za odobritev v enem mesecu od takega preklica s priporočenim pismom ali v enakovredni elektronski obliki obvesti proizvajalca, organe za odobritev drugih držav članic in Komisijo.

1.   Ob vseh odločitvah, sprejetih na podlagi te uredbe, in vseh odločitvah, ki vključujejo zavrnitev ali preklic EU-homologacije ali zavrnitev registracije, prepoved ali omejitev dajanja na trg, registracije ali začetka uporabe vozila ali zahtevajo umik vozila s trga, se podrobno navedejo razlogi zanje.

2.   Vsaka taka odločitev se uradno sporoči zadevni strani, ki se hkrati obvesti o pravnih sredstvih, ki so ji na voljo po veljavnih zakonih zadevne države članice, in rokih, ki veljajo za taka pravna sredstva.

1.   Pravilniki UNECE ali njihove spremembe, za katere je glasovala Unija ali h katerim je pristopila Unija in so navedeni v tej uredbi ali delegiranih aktih, sprejetih na podlagi te uredbe, so del zahtev za EU-homologacijo vozila.

2.   Organi za odobritev držav članic sprejmejo odobritve, podeljene v skladu s pravilniki UNECE iz odstavka 1, in, kadar je ustrezno, zadevne oznake o odobritvi namesto ustreznih odobritev in oznak o odobritvi, podeljenih v skladu s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe.

3.   Kadar je Unija glasovala za pravilnik UNECE ali njegove spremembe za EU-homologacijo vozil, Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 75, da pravilnik UNECE ali spremembe pravilnika postanejo obvezni in da se ustrezno spremeni to uredbo ali delegirane akte, sprejete na podlagi te uredbe.

V tem delegiranem aktu se določijo datumi obvezne uporabe pravilnika UNECE ali sprememb pravilnika ter, kadar je ustrezno, prehodne določbe.

Komisija sprejme ločene delegirane akte, ki kažejo na obvezno uporabo pravilnikov UNECE.

1.   Proizvajalec ne sme dati na voljo tehničnih informacij v zvezi s podatki iz te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki se razlikujejo od podatkov, ki jih je odobril organ za odobritev.

2.   Kadar delegirani ali izvedbeni akt, sprejet na podlagi te uredbe, tako določa, proizvajalec da uporabnikom na voljo vse pomembne informacije in potrebna navodila, ki opisujejo posebne pogoje ali omejitve pri uporabi vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote.

3.   Informacije iz odstavka 2 se dajo na voljo v uradnem jeziku oziroma jezikih države članice, v kateri bo vozilo dano na trg, registrirano ali dano v uporabo. Potem ko jih organ za odobritev sprejme, se navedene informacije objavijo v navodilih za uporabo.

1.   Proizvajalec vozila da proizvajalcem sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na voljo vse podatke, ki so potrebni za EU-homologacijo sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ali za pridobitev dovoljenja v skladu s členom 50, kadar je ustrezno vključno z risbami iz delegiranih in izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

Proizvajalec vozila lahko od proizvajalcev sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot zahteva sklenitev zavezujoče pogodbe o varstvu zaupnosti informacij, ki niso javno dostopne, vključno z informacijami v zvezi s pravicami intelektualne lastnine.

2.   Proizvajalec sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot kot imetnik certifikata o EU-homologaciji, ki v skladu s členom 31(4) vključuje omejitve uporabe ali posebne pogoje za vgradnjo ali oboje, proizvajalcu vozil predloži vse podrobne informacije o tem.

Kadar delegirani akt, sprejet na podlagi te uredbe, to določa, proizvajalec sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot proizvedenim sestavnim delom ali samostojnim tehničnim enotam priloži navodila v zvezi z omejitvami uporabe ali posebnimi pogoji za vgradnjo ali oboje.

1.   Proizvajalci neodvisnim izvajalcem na spletnih mestih v standardizirani obliki zagotovijo neomejen dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil; tak dostop mora biti tudi nezapleten in hiter. Zlasti pa mora biti ta dostop nediskriminatoren glede na sredstva ali dostop, ki je zagotovljen pooblaščenim trgovcem in serviserjem. Ta obveznost se ne uporablja, če je bilo vozilo odobreno kot vozilo majhne serije.

2.   Dokler Komisija ne sprejme skupnega standarda, se informacije iz odstavka 1 zagotovijo dosledno in tako, da jih neodvisni izvajalci lahko obdelajo z razumnimi prizadevanji.

Proizvajalci dajo neodvisnim izvajalcem ter pooblaščenim trgovcem in vzdrževalcem na voljo tudi učno gradivo.

3.   Informacije iz odstavka 1 vključujejo najmanj naslednje:

4.   Pooblaščeni trgovci ali serviserji v distribucijskem sistemu določenega proizvajalca vozil se za namen te uredbe obravnavajo kot neodvisni izvajalci v obsegu, v katerem izvajajo popravila ali vzdrževanje vozil, za katera niso člani distribucijskega sistema proizvajalca.

5.   Informacije o popravilu in vzdrževanju so vedno na voljo, razen ko se opravlja vzdrževanje informacijskega sistema.

6.   Za namene proizvodnje in servisiranja nadomestnih ali servisnih delov, združljivih s sistemi OBD, ter diagnostičnih orodij in preskusne opreme proizvajalci vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu ali serviserju sestavnega dela, diagnostičnega orodja ali preskusne opreme brez razlikovanja zagotovijo ustrezne informacije o sistemih OBD ter o popravilu in vzdrževanju vozil.

7.   Proizvajalci za namene oblikovanja in proizvodnje avtomobilske opreme za vozila na alternativna goriva zagotovijo ustrezne informacije o OBD ter o popravilu in vzdrževanju vozil na nediskriminatorni osnovi vsakemu zainteresiranemu proizvajalcu, vgrajevalcu ali vzdrževalcu opreme za vozila na alternativna goriva.

8.   Pri vložitvi vloge za EU-homologacijo proizvajalec organu za odobritev predloži dokaz o skladnosti s to uredbo v zvezi z informacijami, zahtevanimi po tem členu.

V primeru, da take informacije v tistem trenutku niso na voljo ali niso skladne s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, jih proizvajalec pri vložitvi vloge za EU-homologacijo zagotovi v šestih mesecih od dne podelitve homologacije.

Komisija lahko sprejeme izvedbene akte, s katerimi določi predloga certifikata o dostopu do OBD v vozilu ter do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, s katerimi se dokazuje skladnost organu za odobritev. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 73(2).

9.   Če se dokaz skladnosti ne zagotovi v obdobju iz drugega pododstavka odstavka 8, organ za odobritev sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev skladnosti.

10.   Proizvajalec na svojih spletnih mestih objavi spremembe in dopolnila k informacijam o popravilu in vzdrževanju vozil hkrati, ko jih da na voljo pooblaščenim serviserjem.

11.   Kadar proizvajalec vozila vodi evidenco o popravilu in vzdrževanju vozila v centralni zbirki podatkov ali se ta vodi v njegovem imenu, se neodvisnim serviserjem omogoči brezplačen dostop do take evidence ter vnos informacij o popravilu in vzdrževanju, ki so ga izvedli.

12.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 v zvezi z določitvijo podrobnosti zahtev glede dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju, zlasti tehničnih specifikacij o načinu zagotavljanja informacij o popravilu in vzdrževanju.

1.   Pri homologaciji po delih ali večstopenjski homologaciji je za sporočanje informacij o popravilu za določen sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto ali določeno stopnjo končnemu proizvajalcu in neodvisnim izvajalcem odgovoren proizvajalec, odgovoren za zadevno homologacijo.

2.   Končni proizvajalec je odgovoren za zagotavljanje informacij o celotnem vozilu neodvisnim izvajalcem.

1.   Proizvajalci lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil iz te uredbe zaračunajo primerne in sorazmerne pristojbine. Pristojbina ni primerna ali sorazmerna, če zaradi neupoštevanja obsega uporabe neodvisnega izvajalca odvrača od dostopa.

2.   Proizvajalci dajo informacije o popravilu in vzdrževanju vozil na voljo na dnevni, mesečni in letni osnovi, pri čemer so pristojbine za dostop do takih informacij odvisne od obdobja, za katero se zagotovi dostop.

1.   Organi za odobritev, pristojni za imenovanje, zagotovijo, da pred imenovanjem tehnične službe v skladu s členom 63 ta tehnična služba izpolnjuje zahteve iz odstavkov 2 do 9 tega člena.

2.   Brez poseganja v člen 64(1) se tehnična služba ustanovi kot pravna oseba v skladu z nacionalno zakonodajo države članice.

3.   Tehnična služba je tretji organ, neodvisen od procesov zasnove, proizvodnje, dobave, ali vzdrževanja vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki jih ocenjuje.

Organ, ki je del poslovnega združenja ali strokovne zveze, ki zastopa podjetja, vključena v zasnovo, proizvodnjo, dobavo, sestavljanje, uporabo ali vzdrževanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje, preskuša ali pregleduje, lahko, če se dokažeta njegova neodvisnost in odsotnost navzkrižja interesov, šteje kot organ, ki izpolnjuje zahteve iz prvega pododstavka.

4.   Tehnična služba, njeno vodstvo na najvišji ravni in osebje, odgovorno za izvajanje kategorij dejavnosti, za katere je imenovano v skladu s členom 63(1), niso načrtovalci, proizvajalci, dobavitelji ali vzdrževalci vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjujejo, niti predstavniki sodelujočih strani. To ne izključuje uporabe ocenjenih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot iz odstavka 3 tega člena, potrebnih za delovanje tehnične službe, ali uporabe takih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot v zasebne namene.

Tehnična služba zagotovi, da dejavnosti njenih hčerinskih družb ali podizvajalcev ne vplivajo na zaupnost, objektivnost ali nepristranskost kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana.

5.   Tehnična služba in njeno osebje izvaja kategorije dejavnosti, za katere je bila imenovana, in sicer z največjo strokovno neoporečnostjo in zahtevano tehnično usposobljenostjo na določenem področju brez pritiskov in spodbud, zlasti finančnih, ki bi lahko vplivali na njihovo presojo ali rezultate njihovih dejavnosti ocenjevanja, zlasti s strani oseb ali skupin oseb, za katere so rezultati navedenih dejavnosti pomembni.

6.   Tehnična služba je zmožna izvajati vse kategorije dejavnosti, za katere je bila imenovana v skladu s členom 63(1), če organu za odobritev, ki je pristojen za imenovanje, dokaže, da ima:

Poleg tega dokaže organu za odobritev, ki je pristojen za imenovanje, da izpolnjuje standarde, določene v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 65, ki zadevajo kategorije dejavnosti, za katere je imenovana.

7.   Zagotovi se nepristranskost tehnične službe, njenega vodstva na najvišji ravni in osebja, ki izvaja ocenjevanje. Tehnična služba ne sodeluje pri nobenih dejavnostih, ki bi lahko nasprotovale njeni neodvisni presoji in neoporečnosti v zvezi s kategorijami dejavnosti, za katere je imenovana.

8.   Tehnične službe sklenejo zavarovanje odgovornosti v zvezi z njihovimi dejavnostmi, razen če odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo ali če je država članica sama neposredno pristojna za ugotavljanje skladnosti.

9.   Osebje tehnične službe je zavezano k poklicni molčečnosti v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo ali katero koli izvedbeno določbo nacionalne zakonodaje, razen pred organom za odobritev, pristojnim za imenovanje, ali če to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja. Lastninske pravice so zaščitene.

1.   Tehnične službe lahko sklenejo pogodbo s podizvajalci za nekatere od svojih dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 63(1), ali izvedbo teh dejavnosti prenesejo na hčerinsko podjetje samo s soglasjem njihovega organa za odobritev, pristojnega za imenovanje.

2.   Kadar tehnična služba za določene naloge, povezane s kategorijami dejavnosti, za katere je bila imenovana, sklene pogodbo s podizvajalci ali jih prenese na hčerinsko podjetje, zagotovi, da podizvajalec ali hčerinsko podjetje izpolnjuje zahteve iz člena 61, ter o tem ustrezno obvesti organ za odobritev, pristojen za imenovanje.

3.   Tehnične službe prevzamejo polno odgovornost za naloge, ki jih izvajajo njihovi podizvajalci ali hčerinska podjetja, ne glede na njihov sedež podjetja.

4.   Tehnične službe za organ za odobritev, pristojen za imenovanje, hranijo zadevne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali hčerinskega podjetja ter nalogami, ki jih izvajajo.

1.   Tehnične službe so imenovane za eno ali več od naslednjih kategorij dejavnosti, odvisno od njihovega področja pristojnosti:

2.   Organ za odobritev je lahko imenovan za tehnično službo za eno ali več dejavnosti iz odstavka 1.

3.   Tehnične službe tretjih držav, razen tistih, ki so bile imenovane v skladu s členom 64, se lahko priglasijo za namene člena 67, vendar le, če tako sprejetje tehnične službe zagotavlja dvostranski sporazum med Unijo in zadevno tretjo državo. Tehnični službi, ustanovljeni po nacionalnem pravu države članice v skladu s členom 61(2), to ne preprečuje ustanavljanja hčerinskih podjetij v tretjih državah, če ta hčerinska podjetja neposredno upravlja in nadzira imenovana tehnična služba.

1.   Akreditirana interna tehnična služba proizvajalca je lahko imenovana le za dejavnosti kategorije A v zvezi s tehničnimi zahtevami, pri katerih je samopreskušanje dovoljeno v delegiranem aktu, sprejetem na podlagi te uredbe. Ta tehnična služba je ločen in samostojen del podjetja in ne sme sodelovati pri zasnovi, proizvodnji, dobavi montaži ali vzdrževanju vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih ocenjuje.

2.   Akreditirana interna tehnična služba ustreza naslednjim zahtevam:

3.   Akreditirane interne tehnične službe ni treba priglasiti Komisiji za namene člena 67, vendar podjetje, ki mu pripada, ali nacionalni akreditacijski organ na zahtevo predloži informacije o njeni akreditaciji organu za odobritev, pristojnemu za imenovanje.

1.   Organ za odobritev, pristojen za imenovanje, sestavi poročilo o oceni, ki dokazuje, da je bila tehnična služba, ki kandidira, ocenjena glede na njeno skladnost z zahtevami iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe. To poročilo lahko vključuje certifikat o akreditaciji, ki ga izda akreditacijski organ.

2.   Ocena, na podlagi katere se izdela poročilo iz odstavka 1, se izvede v skladu z določbami iz delegiranega akta, sprejetega na podlagi člena 65. Poročilo o oceni se pregleda vsaj vsaka tri leta.

3.   Poročilo o oceni se na zahtevo predloži Komisiji. V teh primerih in kadar certifikat ne temelji na certifikatu o akreditaciji, ki ga je izdal nacionalni akreditacijski organ in potrjuje, da tehnična služba izpolnjuje zahteve te uredbe, organ za odobritev, pristojen za imenovanje, Komisiji predloži dokumentarna dokazila o usposobljenosti tehnične službe in ukrepih, s katerimi se zagotavlja reden nadzor tehnične službe, ki ga izvaja organ za odobritev, pristojen za imenovanje, in da izpolnjuje zahteve iz te uredbe in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe.

Organ za odobritev, ki namerava biti imenovan kot tehnična služba v skladu s členom 63(2), evidentira skladnost z oceno, ki jo opravijo ocenjevalci, neodvisni od dejavnosti, za katero se izvaja ocena. Ti ocenjevalci lahko pripadajo isti organizaciji, če so z vidika upravljanja ločeni od osebja, ki izvaja ocenjevano dejavnost.

4.   Akreditirana interna tehnična služba izpolnjuje ustrezne določbe tega člena.

1.   Države članice za vsako tehnično službo, ki so jo imenovale, ter vse morebitne kasnejše spremembe teh imenovanj Komisiji priglasijo ime, naslov, elektronski naslov, imena odgovornih oseb in kategorijo dejavnosti. V priglasitvi se navede, za katere vidike iz Priloge II so bile tehnične službe imenovane.

2.   Tehnična služba lahko izvaja dejavnosti iz člena 63(1) v imenu organa za odobritev za imenovanje, ki je pristojen za homologacijo, le če je bila Komisiji predhodno priglašena v skladu z odstavkom 1 tega člena.

3.   Isto tehnično službo lahko imenuje več organov za odobritev, pristojnih za imenovanje, in priglasi več držav članic, v katerih se ti organi za odobritev za imenovanje nahajajo, ne glede na kategorijo ali kategorije dejavnosti, ki jih bo ta tehnična služba izvajala v skladu s členom 63(1).

4.   Komisijo se obvesti o vseh ustreznih naknadnih spremembah imenovanja.

5.   Kadar je treba z uporabo akta iz Priloge II imenovati posebno organizacijo ali pristojni organ, ki izvaja dejavnost, ki ni vključena v dejavnosti iz člena 63(1), se priglasitev opravi v skladu s tem členom.

6.   Komisija na svojem spletnem mestu objavi seznam in podrobnosti o tehničnih službah, priglašenih v skladu s tem členom.

1.   Kadar organ za odobritev, pristojen za imenovanje, ugotovi ali je obveščen, da tehnična služba, ki jo je imenoval, ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe ali da ne izpolnjuje svojih obveznosti, organ za odobritev, pristojen za imenovanje, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje ob upoštevanju obsega neizpolnjevanja navedenih zahtev ali nespoštovanja navedenih obveznosti. Država članica, ki je priglasila tako tehnično službo, o tem ustrezno nemudoma obvesti Komisijo. Komisija ustrezno spremeni informacije, objavljene v skladu s členom 67(6).

2.   V primeru omejitve, začasne razveljavitve ali preklica imenovanja ali kadar tehnična služba preneha opravljati dejavnost, organ za odobritev, pristojen za imenovanje, sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev, da spise navedene tehnične službe obdela druga tehnična služba ali da so na zahtevo na voljo organu za odobritev, pristojnemu za imenovanje, ali organom za tržni nadzor.

1.   Komisija razišče vse primere, pri katerih dvomi o usposobljenosti tehnične službe ali njenem stalnem izpolnjevanju zahtev in obveznosti ali je o takih dvomih obveščena.

2.   Država članica organa za odobritev, pristojnega za imenovanje, Komisiji na zahtevo predloži vse informacije v zvezi s podlago za imenovanje ali vzdrževanje imenovanja zadevne tehnične službe.

3.   Komisija zagotovi, da so vse občutljive informacije, pridobljene med preiskavo, obravnavane zaupno.

4.   Kadar Komisija ugotovi, da tehnična služba ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več zahtev za imenovanje, o tem obvesti državo članico organa za odobritev, pristojnega za imenovanje, z namenom, da v sodelovanju z državo članico določi potrebne korektivne ukrepe in od nje zahteva, da jih izvede, po potrebi celo s preklicem imenovanja.

1.   Tehnične službe izvajajo kategorije dejavnosti, za katere jih je imenoval organ za odobritev, pristojen za imenovanje, in v skladu s postopki za ugotavljanje skladnosti ter postopki preskusov iz te uredbe in aktov, navedenih v Prilogi II.

Tehnične službe nadzirajo ali same izvajajo preskuse, zahtevane za odobritev, ali preglede iz te uredbe ali enega od aktov, navedenih v Prilogi II, razen kadar so dovoljeni alternativni postopki. Tehnične službe ne opravljajo preskusov, ocen ali pregledov, za katere jih ni ustrezno imenoval organ za odobritev.

2.   Tehnične službe vedno:

3.   Kadar tehnična služba ugotovi, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz te uredbe, to sporoči organu za odobritev, pristojnemu za imenovanje, z namenom, da organ za odobritev, pristojen za imenovanje, od proizvajalca zahteva, naj sprejme ustrezne korektivne ukrepe in naj zato ne izda certifikata o homologaciji, razen če organ za odobritev meni, da so bili sprejeti ustrezni korektivni ukrepi.

4.   Kadar tehnična služba, ki deluje v imenu organa za odobritev, pristojnega za imenovanje, pri nadzoru skladnosti proizvodnje po izdaji certifikata o homologaciji ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni več skladna s to uredbo, to sporoči organu za odobritev, pristojnemu za imenovanje. Organ za odobritev sprejme ustrezne ukrepe, kot je določeno v členu 33.

1.   Tehnične službe svoj organ za odobritev, pristojen za imenovanje, obveščajo o:

2.   Na zahtevo organa za odobritev, pristojnega za imenovanje, tehnične službe zagotovijo informacije o dejavnostih v okviru njihovega imenovanja ter o vseh drugih opravljenih dejavnostih, vključno s čezmejnimi dejavnostmi in sklepanjem pogodb s podizvajalci.

1.   Komisiji pomaga Tehnični odbor za motorna vozila, ustanovljen s členom 40 Direktive 2007/46/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne da mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 18(3), člena 20(2), člena 21(5), člena 22(5) in (6), člena 23(6) in (12), člena 24(3), člena 25(8), člena 32(6), člena 33(6), člena 50(4), člena 54(3), člena 57(12), člena 65 in člena 74 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 22. marca 2013.

3.   Pooblastilo iz člena 18(3), člena 20(2), člena 21(5), člena 22(5) in (6), člena 23(6) in (12), člena 24(3), člena 25(8), člena 32(6), člena 33(6), člena 50(4), člena 54(3), člena 57(12), člena 65 in člena 74 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5.   Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 18(3), členom 20(2), členom 21(5), členom 22(5) in (6), členom 23(6) in (12), členom 24(3), členom 25(8), členom 32(6), členom 33(6), členom 50(4), členom 54(3), členom 57(12), členom 65 in členom 74, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1.   Države članice določijo kazni za gospodarske subjekte, ki kršijo to uredbo ter delegirane ali izvedbene akte, sprejete na podlagi te uredbe. Sprejmejo tudi vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje kazni. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo obvestijo o navedenih določbah do 23. marca 2015 in jo nemudoma obvestijo o vseh naknadnih spremembah, ki vplivajo na te določbe.

2.   Vrste kršitev, ki se kaznujejo, vključujejo:

1.   Brez poseganja v ostale določbe te uredbe ta uredba ne razveljavlja nobene EU-homologacije, podeljene za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote pred 1. januarjem 2016.

2.   Razen kadar je drugače določeno, EU-homologacije, podeljene vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojnim tehničnim enotam v skladu z akti iz člena 81(1), ostanejo veljavne do datumov iz Priloge IV za obstoječe tipe vozil.

3.   Z odstopanjem od te uredbe se novi tipi vozil kategorij L1e, L2e in L6e ali novi sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, namenjeni za te tipe vozil, še naprej homologirajo v skladu z Direktivo 2002/24/ES do 31. decembra 2016.

4.   Organi za odobritev še naprej podeljujejo razširitve odobritev za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote iz odstavka 1 v skladu z Direktivo 2002/24/ES in katero koli direktivo iz člena 81(1). Vendar se te odobritve ne uporabljajo za namene pridobivanja homologacije celotnega vozila v skladu s to uredbo.

5.   Z odstopanjem od Direktive 2002/24/ES se homologacija do 31. decembra 2015 podeli tudi vozilom, ki so skladna s to uredbo in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, o okoljskih zahtevah in zahtevah glede pogona iz Priloge II(A).

V takem primeru nacionalni organi ne prepovejo, omejijo ali preprečijo registracije, dajanja na trg ali začetka uporabe vozil, ki so skladna z odobrenim tipom.

1.   Države članice do 31. decembra 2020 obvestijo Komisijo o uporabi homologacijskih postopkov iz te uredbe.

2.   Komisija na podlagi informacij iz odstavka 1 Evropskemu parlamentu in Svetu do 31. decembra 2021 predloži poročilo o uporabi te uredbe. Poročilo zlasti upošteva, ali bi bilo na podlagi izkušenj, pridobljenih ob uporabi te uredbe, primerno v poglavje X vključiti določbe o EU-homologaciji za majhne serije. Komisija predstavi predlog za to, če meni, da je to potrebno.

1.   Komisija do 31. decembra 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo.

2.   To poročilo preuči obvezno vgradnjo protiblokirnega zavornega sistema in dodatnega kombiniranega zavornega sistema po izbiri proizvajalca v podkategorijo motornih koles L3e-A1. Poročilo temelji na oceni tehnične izvedljivosti te zahteve, analizi stroškovne učinkovitosti, analizi prometnih nesreč in posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Upošteva tudi veljavne evropske in mednarodne standarde na tem področju.

3.   Za namene poročila iz odstavka 2 države članice Komisiji do 31. decembra 2017 posredujejo statistiko prometnih nesreč zadevnih motornih koles za prejšnja štiri leta, ki temelji na razvrstitvi vozil iz Priloge I in tipu vgrajenega naprednega zavornega sistema.

4.   Komisija na podlagi rezultatov poročila razmisli o predložitvi zakonodajnega predloga o obvezni vgradnji naprednega zavornega sistema v zadevne kategorije vozil.

1.   Komisija do 31. decembra 2022 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o vidikih iz odstavka 3.

2.   Poročilo temelji na posvetovanju z ustreznimi zainteresiranimi stranmi, v njem pa so upoštevani veljavni evropski in mednarodni standardi na tem področju.

3.   Države članice do 31. decembra 2021 Komisiji poročajo o:

4.   Kadar je ustrezno, so poročilu priloženi zakonodajni predlogi, poročilo pa preuči tudi vključitev posamičnih odobritev v to uredbo na podlagi usklajenih zahtev.

1.   Brez poseganja v člen 77 te uredbe se Direktiva 2002/24/ES, kakor tudi direktive 93/14/EGS, 93/30/EGS, 93/33/EGS, 93/93/EGS, 95/1/ES, 97/24/ES, 2000/7/ES, 2002/51/ES, 2009/62/ES, 2009/67/ES, 2009/78/ES, 2009/79/ES, 2009/80/ES in 2009/139/ES razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2016.

2.   Sklicevanja na razveljavljene direktive pomenijo sklicevanja na to uredbo in se za Direktivo 2002/24/ES razlagajo po korelacijski tabeli iz Priloge IX.

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Uporablja se od 1. januarja 2016.

Od 22. marca 2013 nacionalni organi ne zavrnejo podelitve EU-homologacije ali nacionalne homologacije za nove tipe vozil ali prepovejo registracije, dajanja na trg ali začetka uporabe novega vozila, če je zadevno vozilo skladno s to uredbo ter delegiranimi in izvedbenimi akti, sprejetimi na podlagi te uredbe, če to zahteva proizvajalec.

PRILOGA I

Klasifikacija vozil

Kategorija	Ime kategorije	Skupna merila za razvrstitev
L2e	Trikolesni moped	(4) tri kolesa in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter (5) delovna prostornina motorja ≤ 50 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila motor z notranjim izgorevanjem na prisilni vžig, ali delovna prostornina motorja ≤ 500 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila motor z notranjim izgorevanjem na kompresijski vžig, in (6) največja konstrukcijsko določena hitrost vozila ≤ 45 km/h in (7) največja nazivna trajna ali neto moč (1) ≤ 4 000  W in (8) masa v stanju, pripravljenem na vožnjo, ≤ 270 kg in (9) opremljen z največ dvema sedežema, vključno s sedežem za voznika, in
Podkategoriji	Ime podkategorije	Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
L2e-P	Trikolesni moped za prevoz potnikov	(10) vozilo L2e razen tistih, ki izpolnjujejo posebna merila za razvrstitev kot vozilo L2e-U.
L2e-U	Trikolesni moped za prevoz blaga	(10) zasnovan izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto, pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje naslednja merila: (a) L0602013SL12910120120613SL0003.000113111399Protokolo pomislekih irskega naroda o Lizbonski pogodbiKRALJEVINA BELGIJA,REPUBLIKA BOLGARIJA,ČEŠKA REPUBLIKA,KRALJEVINA DANSKA,ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,REPUBLIKA ESTONIJA,IRSKA,HELENSKA REPUBLIKA,KRALJEVINA ŠPANIJA,FRANCOSKA REPUBLIKA,ITALIJANSKA REPUBLIKA,REPUBLIKA CIPER,REPUBLIKA LATVIJA,REPUBLIKA LITVA,VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,MADŽARSKA,MALTA,KRALJEVINA NIZOZEMSKA,REPUBLIKA AVSTRIJA,REPUBLIKA POLJSKA,PORTUGALSKA REPUBLIKA,ROMUNIJA,REPUBLIKA SLOVENIJA,SLOVAŠKA REPUBLIKA,REPUBLIKA FINSKA,KRALJEVINA ŠVEDSKA,ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,v nadaljnjem besedilu: VISOKE POGODBENICE, so se –OB SKLICEVANJU na Sklep voditeljev držav ali vlad 27 držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta 18. in 19. junija 2009, o pomislekih irskega naroda o Lizbonski pogodbi,OB SKLICEVANJU na izjavo voditeljev držav ali vlad, ki so se 18. in 19. junija 2009 sestali v okviru Evropskega sveta, da bodo ob sklenitvi naslednje pristopne pogodbe določbe navedenega sklepa vključili v protokol, ki bo v skladu z ustavnimi pravili držav članic priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,OB UGOTOVITVI, da so visoke pogodbenice podpisale Pogodbo med visokimi pogodbenicami in Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji –DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki bodo priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:NASLOV IPRAVICA DO ŽIVLJENJA, DRUŽINA IN IZOBRAŽEVANJEČlen 1Lizbonska pogodba, ki podeljuje Listini Evropske unije o temeljnih pravicah pravni status, ali določbe te pogodbe v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice v ničemer ne vplivajo na področje uporabe in uveljavljanje varstva pravice do življenja iz člena 40.3.1, 40.3.2 in 40.3.3, varstva družine iz člena 41 in varstva pravic do izobraževanja v členih 42 ter 44.2.4 in 44.2.5 irske ustave.NASLOV IIOBDAVČITEVČlen 2Lizbonska pogodba v ničemer in za nobeno državo članico ne spreminja obsega ali uveljavljanja pristojnosti Evropske unije v zvezi z obdavčitvijo.NASLOV IIIVARNOST IN OBRAMBAČlen 3Dejavnosti Unije na mednarodnem prizorišču temeljijo na načelih demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter na spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.Skupna varnostna in obrambna politika Unije je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike ter Uniji zagotavlja operativne zmogljivosti za misije zunaj njenih meja za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov.Ne posega v varnostno in obrambno politiko držav članic, vključno z Irsko, niti v obveznosti držav članic.Lizbonska pogodba ne vpliva na irsko tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti niti vanjo ne posega.Države članice, vključno z Irsko, bodo v duhu solidarnosti in brez poseganja v tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti določile vrsto pomoči ali podpore posamezni državi članici, na katero je izvršen teroristični napad ali je žrtev oboroženega napada na njeno ozemlje.Vsako odločitev o prehodu na skupno obrambo bo moral soglasno sprejeti Evropski svet. Države članice, vključno z Irsko, se bodo v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in svojimi zadevnimi ustavnimi pravili odločile, ali bodo sprejele skupno obrambo ali ne.Ta naslov v ničemer ne vpliva na stališče ali politiko katere koli druge države članice o varnosti in obrambi niti v to stališče ali politiko ne posega.Prav tako se vsaka država članica v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in svojimi notranjepravnimi zahtevami sama odloči, ali bo sodelovala v stalnem strukturnem sodelovanju ali Evropski obrambni agenciji.Lizbonska pogodba ne predvideva ustanovitve evropske vojske ali nabora za kakršno koli vojaško formacijo.Ravno tako ne vpliva na pravico Irske ali katere koli druge države članice, da določi naravo in obseg svoje obrambe ter sredstev, ki jih nameni za varnost, in naravo svojih obrambnih zmogljivosti.Irska oziroma vsaka država članica bo v skladu s svojimi notranjepravnimi zahtevami sama odločila, ali bo sodelovala v kateri koli vojaški operaciji.NASLOV IVKONČNE DOLOČBEČlen 4Protokol bo na voljo za podpis visokim pogodbenicam do 30. junija 2012.Visoke pogodbenice in Republika Hrvaška, v primeru, če ta protokol še ne začne veljati na dan pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, ratificirajo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Italijanske republike.Ta Protokol, če je to mogoče, začne veljati 30. junija 2013, če so bile deponirane vse listine o ratifikaciji, sicer pa prvi dan meseca, ki sledi deponiranju listine o ratifikaciji zadnje države članice.Člen 5Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vladam drugih držav članic.Ko postane Republika Hrvaška v skladu s členom 2 Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške zavezana s tem protokolom, se hrvaško besedilo tega protokola, ki je enako verodostojno kot besedila iz prvega odstavka, prav tako deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vsem vladam drugih držav članic.V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.Съставено в Брюксел на тринадесети юни две хиляди и дванадесета година.Hecho en Bruselas, el trece de junio de dos mil doce.V Bruselu dne třináctého června dva tisíce dvanáct.Udfærdiget i Bruxelles den trettende juni to tusind og tolv.Geschehen zu Brüssel am dreizehnten Juni zweitausendzwölf.Kahe tuhande kaheteistkümnenda aasta juunikuu kolmeteistkümnendal päeval Brüsselis.Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα τρεις Ιουνίου δύο χιλιάδες δώδεκα.Done at Brussels on the thirteenth day of June in the year two thousand and twelve.Fait à Bruxelles, le treize juin deux mille douze.Arna dhéanamh sa Bhruiséil, an tríú lá déag de Mheitheamh an bhliain dhá mhíle agus a dó dhéag.Fatto a Bruxelles, addì tredici giugno duemiladodici.Briselē, divi tūkstoši divpadsmitā gada trīspadsmitajā jūnijā.Priimta du tūkstančiai dvyliktų metų birželio tryliktą dieną Briuselyje.Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenkettedik év június havának tizenharmadik napján.Magħmul fi Brussell, fit-tlettax-il jum ta’ Ġunju tas-sena elfejn u tnax.Gedaan te Brussel, de dertiende juni tweeduizend twaalf.Sporządzono w Brukseli dnia trzynastego czerwca roku dwa tysiące dwunastego.Feito em Bruxelas, em treze de junho de dois mil e doze.Întocmit la Bruxelles la treisprezece iunie două mii doisprezece.V Bruseli dňa trinásteho júna dvetisícdvanásť.V Bruslju, dne trinajstega junija leta dva tisoč dvanajst.Tehty Brysselissä kolmantenatoista päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattakaksitoista.Som skedde i Bryssel den trettonde juni tjugohundratolv.Voor het Koninkrijk BelgiëPour le Royaume de BelgiqueFür das Königreich BelgienDeze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallone, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.За Република БългарияZa Českou republikuFor Kongeriget DanmarkFür die Bundesrepublik DeutschlandEesti Vabariigi nimelThar cheann Na hÉireannFor IrelandΓια την Ελληνική ΔημοκρατίαPor el Reino de EspañaPour la République françaisePer la Repubblica italianaΓια την Κυπριακή ΔημοκρατίαLatvijas Republikas vārdā –Lietuvos Respublikos varduPour le Grand-Duché de LuxembourgMagyarország részérőlGħal MaltaVoor het Koninkrijk der NederlandenFür die Republik ÖsterreichW imieniu Rzeczypospolitej PolskiejPela República PortuguesaPentru RomâniaZa Republiko SlovenijoZa Slovenskú republikuSuomen tasavallan puolestaFör Republiken FinlandFör Konungariket SverigeFor the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland ali (b) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, ki se uporablja za montažo strojev in/ali opreme, ter (c) zasnovan z nakladalno površino, ki je s togo pregrado jasno ločena od prostora za potnike, in (d) nakladalna površina lahko nosi najmanj prostornino, ki ustreza kocki s stranico 600 mm.

Kategorija	Ime kategorije	Skupna merila za razvrstitev
L5e	Trikolesnik na motorni pogon	(4) tri kolesa in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter (5) masa v stanju, pripravljenem na vožnjo, ≤ 1 000  kg in (6) trikolesno vozilo, ki ga ni mogoče razvrstiti kot vozilo L2e, in
Podkategoriji	Ime podkategorije	Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
L5e-A	Trikolesnik	(7) vozilo L5e razen tistih, ki izpolnjujejo posebna merila za razvrstitev kot vozilo L5e-B, in (8) z največ petimi sedeži, vključno s sedežem za voznika.
L5e-B	Gospodarski trikolesnik	(7) zasnovan kot vozilo za gospodarsko rabo, ki ga označuje zaprt vozniški in potniški prostor, dostopen z največ treh strani, in (8) opremljen z največ dvema sedežema, vključno s sedežem za voznika, in (9) zasnovan izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto, pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje naslednja merila: (a) L0602013SL12910120120613SL0003.000113111399Protokolo pomislekih irskega naroda o Lizbonski pogodbiKRALJEVINA BELGIJA,REPUBLIKA BOLGARIJA,ČEŠKA REPUBLIKA,KRALJEVINA DANSKA,ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,REPUBLIKA ESTONIJA,IRSKA,HELENSKA REPUBLIKA,KRALJEVINA ŠPANIJA,FRANCOSKA REPUBLIKA,ITALIJANSKA REPUBLIKA,REPUBLIKA CIPER,REPUBLIKA LATVIJA,REPUBLIKA LITVA,VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,MADŽARSKA,MALTA,KRALJEVINA NIZOZEMSKA,REPUBLIKA AVSTRIJA,REPUBLIKA POLJSKA,PORTUGALSKA REPUBLIKA,ROMUNIJA,REPUBLIKA SLOVENIJA,SLOVAŠKA REPUBLIKA,REPUBLIKA FINSKA,KRALJEVINA ŠVEDSKA,ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,v nadaljnjem besedilu: VISOKE POGODBENICE, so se –OB SKLICEVANJU na Sklep voditeljev držav ali vlad 27 držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta 18. in 19. junija 2009, o pomislekih irskega naroda o Lizbonski pogodbi,OB SKLICEVANJU na izjavo voditeljev držav ali vlad, ki so se 18. in 19. junija 2009 sestali v okviru Evropskega sveta, da bodo ob sklenitvi naslednje pristopne pogodbe določbe navedenega sklepa vključili v protokol, ki bo v skladu z ustavnimi pravili držav članic priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,OB UGOTOVITVI, da so visoke pogodbenice podpisale Pogodbo med visokimi pogodbenicami in Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji –DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki bodo priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:NASLOV IPRAVICA DO ŽIVLJENJA, DRUŽINA IN IZOBRAŽEVANJEČlen 1Lizbonska pogodba, ki podeljuje Listini Evropske unije o temeljnih pravicah pravni status, ali določbe te pogodbe v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice v ničemer ne vplivajo na področje uporabe in uveljavljanje varstva pravice do življenja iz člena 40.3.1, 40.3.2 in 40.3.3, varstva družine iz člena 41 in varstva pravic do izobraževanja v členih 42 ter 44.2.4 in 44.2.5 irske ustave.NASLOV IIOBDAVČITEVČlen 2Lizbonska pogodba v ničemer in za nobeno državo članico ne spreminja obsega ali uveljavljanja pristojnosti Evropske unije v zvezi z obdavčitvijo.NASLOV IIIVARNOST IN OBRAMBAČlen 3Dejavnosti Unije na mednarodnem prizorišču temeljijo na načelih demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter na spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.Skupna varnostna in obrambna politika Unije je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike ter Uniji zagotavlja operativne zmogljivosti za misije zunaj njenih meja za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov.Ne posega v varnostno in obrambno politiko držav članic, vključno z Irsko, niti v obveznosti držav članic.Lizbonska pogodba ne vpliva na irsko tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti niti vanjo ne posega.Države članice, vključno z Irsko, bodo v duhu solidarnosti in brez poseganja v tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti določile vrsto pomoči ali podpore posamezni državi članici, na katero je izvršen teroristični napad ali je žrtev oboroženega napada na njeno ozemlje.Vsako odločitev o prehodu na skupno obrambo bo moral soglasno sprejeti Evropski svet. Države članice, vključno z Irsko, se bodo v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in svojimi zadevnimi ustavnimi pravili odločile, ali bodo sprejele skupno obrambo ali ne.Ta naslov v ničemer ne vpliva na stališče ali politiko katere koli druge države članice o varnosti in obrambi niti v to stališče ali politiko ne posega.Prav tako se vsaka država članica v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in svojimi notranjepravnimi zahtevami sama odloči, ali bo sodelovala v stalnem strukturnem sodelovanju ali Evropski obrambni agenciji.Lizbonska pogodba ne predvideva ustanovitve evropske vojske ali nabora za kakršno koli vojaško formacijo.Ravno tako ne vpliva na pravico Irske ali katere koli druge države članice, da določi naravo in obseg svoje obrambe ter sredstev, ki jih nameni za varnost, in naravo svojih obrambnih zmogljivosti.Irska oziroma vsaka država članica bo v skladu s svojimi notranjepravnimi zahtevami sama odločila, ali bo sodelovala v kateri koli vojaški operaciji.NASLOV IVKONČNE DOLOČBEČlen 4Protokol bo na voljo za podpis visokim pogodbenicam do 30. junija 2012.Visoke pogodbenice in Republika Hrvaška, v primeru, če ta protokol še ne začne veljati na dan pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, ratificirajo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Italijanske republike.Ta Protokol, če je to mogoče, začne veljati 30. junija 2013, če so bile deponirane vse listine o ratifikaciji, sicer pa prvi dan meseca, ki sledi deponiranju listine o ratifikaciji zadnje države članice.Člen 5Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vladam drugih držav članic.Ko postane Republika Hrvaška v skladu s členom 2 Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške zavezana s tem protokolom, se hrvaško besedilo tega protokola, ki je enako verodostojno kot besedila iz prvega odstavka, prav tako deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vsem vladam drugih držav članic.V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.Съставено в Брюксел на тринадесети юни две хиляди и дванадесета година.Hecho en Bruselas, el trece de junio de dos mil doce.V Bruselu dne třináctého června dva tisíce dvanáct.Udfærdiget i Bruxelles den trettende juni to tusind og tolv.Geschehen zu Brüssel am dreizehnten Juni zweitausendzwölf.Kahe tuhande kaheteistkümnenda aasta juunikuu kolmeteistkümnendal päeval Brüsselis.Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα τρεις Ιουνίου δύο χιλιάδες δώδεκα.Done at Brussels on the thirteenth day of June in the year two thousand and twelve.Fait à Bruxelles, le treize juin deux mille douze.Arna dhéanamh sa Bhruiséil, an tríú lá déag de Mheitheamh an bhliain dhá mhíle agus a dó dhéag.Fatto a Bruxelles, addì tredici giugno duemiladodici.Briselē, divi tūkstoši divpadsmitā gada trīspadsmitajā jūnijā.Priimta du tūkstančiai dvyliktų metų birželio tryliktą dieną Briuselyje.Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenkettedik év június havának tizenharmadik napján.Magħmul fi Brussell, fit-tlettax-il jum ta’ Ġunju tas-sena elfejn u tnax.Gedaan te Brussel, de dertiende juni tweeduizend twaalf.Sporządzono w Brukseli dnia trzynastego czerwca roku dwa tysiące dwunastego.Feito em Bruxelas, em treze de junho de dois mil e doze.Întocmit la Bruxelles la treisprezece iunie două mii doisprezece.V Bruseli dňa trinásteho júna dvetisícdvanásť.V Bruslju, dne trinajstega junija leta dva tisoč dvanajst.Tehty Brysselissä kolmantenatoista päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattakaksitoista.Som skedde i Bryssel den trettonde juni tjugohundratolv.Voor het Koninkrijk BelgiëPour le Royaume de BelgiqueFür das Königreich BelgienDeze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallone, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.За Република БългарияZa Českou republikuFor Kongeriget DanmarkFür die Bundesrepublik DeutschlandEesti Vabariigi nimelThar cheann Na hÉireannFor IrelandΓια την Ελληνική ΔημοκρατίαPor el Reino de EspañaPour la République françaisePer la Repubblica italianaΓια την Κυπριακή ΔημοκρατίαLatvijas Republikas vārdā –Lietuvos Respublikos varduPour le Grand-Duché de LuxembourgMagyarország részérőlGħal MaltaVoor het Koninkrijk der NederlandenFür die Republik ÖsterreichW imieniu Rzeczypospolitej PolskiejPela República PortuguesaPentru RomâniaZa Republiko SlovenijoZa Slovenskú republikuSuomen tasavallan puolestaFör Republiken FinlandFör Konungariket SverigeFor the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland ali (b) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, zasnovana za montažo strojev in/ali opreme, in (c) zasnovan z nakladalno površino, ki je s togo pregrado jasno ločena od prostora za potnike, in (d) nakladalna površina lahko nosi najmanj prostornino, ki ustreza kocki s stranico 600 mm.

Kategorija	Ime kategorije	Skupna merila za razvrstitev
L6e	Lahki štirikolesnik	(4) štiri kolesa in motorni pogon v skladu s členom 4(3) ter (5) največja konstrukcijsko določena hitrost vozila ≤ 45 km/h in (6) masa v stanju, pripravljenem za vožnjo, ≤ 425 kg in (7) delovna prostornina motorja ≤ 50 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila PI-motor, ali delovna prostornina motorja ≤ 500 cm3, če je del konfiguracije pogona vozila CI-motor, in (8) opremljen z največ dvema sedežema, vključno s sedežem za voznika, in
Podkategoriji	Ime podkategorije	Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
L6e-A	Lahko cestno štirikolo	(9) vozilo L6e, ki ne izpolnjujejo posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L6e-B, in (10) največja nazivna trajna ali neto moč (1) ≤ 4 000  W.
L6e-B	Lahki „kvadrimobil“	(9) zaprt vozniški in potniški prostor, dostopen z največ treh strani, in (10) največja nazivna trajna ali neto moč (1) ≤ 6 000  W in
Podpodkategoriji	Ime podpodkategorije	Merila za razvrstitev v podpodkategorije ob merilih za razvrstitev v podkategorijo vozila L6e-B
L6e-BP	Lahki „kvadrimobil“ za prevoz potnikov	(11) vozilo L6e-B, v glavnem zasnovano za prevoz potnikov, in (12) vozilo L6e-B, ki ne izpolnjuje posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L6e-BU.
L6e-BU	Lahki „kvadrimobil“ za prevoz blaga	(11) zasnovan izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto, pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje naslednja merila: (a) L0602013SL12910120120613SL0003.000113111399Protokolo pomislekih irskega naroda o Lizbonski pogodbiKRALJEVINA BELGIJA,REPUBLIKA BOLGARIJA,ČEŠKA REPUBLIKA,KRALJEVINA DANSKA,ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,REPUBLIKA ESTONIJA,IRSKA,HELENSKA REPUBLIKA,KRALJEVINA ŠPANIJA,FRANCOSKA REPUBLIKA,ITALIJANSKA REPUBLIKA,REPUBLIKA CIPER,REPUBLIKA LATVIJA,REPUBLIKA LITVA,VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,MADŽARSKA,MALTA,KRALJEVINA NIZOZEMSKA,REPUBLIKA AVSTRIJA,REPUBLIKA POLJSKA,PORTUGALSKA REPUBLIKA,ROMUNIJA,REPUBLIKA SLOVENIJA,SLOVAŠKA REPUBLIKA,REPUBLIKA FINSKA,KRALJEVINA ŠVEDSKA,ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,v nadaljnjem besedilu: VISOKE POGODBENICE, so se –OB SKLICEVANJU na Sklep voditeljev držav ali vlad 27 držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta 18. in 19. junija 2009, o pomislekih irskega naroda o Lizbonski pogodbi,OB SKLICEVANJU na izjavo voditeljev držav ali vlad, ki so se 18. in 19. junija 2009 sestali v okviru Evropskega sveta, da bodo ob sklenitvi naslednje pristopne pogodbe določbe navedenega sklepa vključili v protokol, ki bo v skladu z ustavnimi pravili držav članic priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,OB UGOTOVITVI, da so visoke pogodbenice podpisale Pogodbo med visokimi pogodbenicami in Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji –DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki bodo priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:NASLOV IPRAVICA DO ŽIVLJENJA, DRUŽINA IN IZOBRAŽEVANJEČlen 1Lizbonska pogodba, ki podeljuje Listini Evropske unije o temeljnih pravicah pravni status, ali določbe te pogodbe v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice v ničemer ne vplivajo na področje uporabe in uveljavljanje varstva pravice do življenja iz člena 40.3.1, 40.3.2 in 40.3.3, varstva družine iz člena 41 in varstva pravic do izobraževanja v členih 42 ter 44.2.4 in 44.2.5 irske ustave.NASLOV IIOBDAVČITEVČlen 2Lizbonska pogodba v ničemer in za nobeno državo članico ne spreminja obsega ali uveljavljanja pristojnosti Evropske unije v zvezi z obdavčitvijo.NASLOV IIIVARNOST IN OBRAMBAČlen 3Dejavnosti Unije na mednarodnem prizorišču temeljijo na načelih demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter na spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.Skupna varnostna in obrambna politika Unije je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike ter Uniji zagotavlja operativne zmogljivosti za misije zunaj njenih meja za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov.Ne posega v varnostno in obrambno politiko držav članic, vključno z Irsko, niti v obveznosti držav članic.Lizbonska pogodba ne vpliva na irsko tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti niti vanjo ne posega.Države članice, vključno z Irsko, bodo v duhu solidarnosti in brez poseganja v tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti določile vrsto pomoči ali podpore posamezni državi članici, na katero je izvršen teroristični napad ali je žrtev oboroženega napada na njeno ozemlje.Vsako odločitev o prehodu na skupno obrambo bo moral soglasno sprejeti Evropski svet. Države članice, vključno z Irsko, se bodo v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in svojimi zadevnimi ustavnimi pravili odločile, ali bodo sprejele skupno obrambo ali ne.Ta naslov v ničemer ne vpliva na stališče ali politiko katere koli druge države članice o varnosti in obrambi niti v to stališče ali politiko ne posega.Prav tako se vsaka država članica v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in svojimi notranjepravnimi zahtevami sama odloči, ali bo sodelovala v stalnem strukturnem sodelovanju ali Evropski obrambni agenciji.Lizbonska pogodba ne predvideva ustanovitve evropske vojske ali nabora za kakršno koli vojaško formacijo.Ravno tako ne vpliva na pravico Irske ali katere koli druge države članice, da določi naravo in obseg svoje obrambe ter sredstev, ki jih nameni za varnost, in naravo svojih obrambnih zmogljivosti.Irska oziroma vsaka država članica bo v skladu s svojimi notranjepravnimi zahtevami sama odločila, ali bo sodelovala v kateri koli vojaški operaciji.NASLOV IVKONČNE DOLOČBEČlen 4Protokol bo na voljo za podpis visokim pogodbenicam do 30. junija 2012.Visoke pogodbenice in Republika Hrvaška, v primeru, če ta protokol še ne začne veljati na dan pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, ratificirajo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Italijanske republike.Ta Protokol, če je to mogoče, začne veljati 30. junija 2013, če so bile deponirane vse listine o ratifikaciji, sicer pa prvi dan meseca, ki sledi deponiranju listine o ratifikaciji zadnje države članice.Člen 5Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vladam drugih držav članic.Ko postane Republika Hrvaška v skladu s členom 2 Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške zavezana s tem protokolom, se hrvaško besedilo tega protokola, ki je enako verodostojno kot besedila iz prvega odstavka, prav tako deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vsem vladam drugih držav članic.V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.Съставено в Брюксел на тринадесети юни две хиляди и дванадесета година.Hecho en Bruselas, el trece de junio de dos mil doce.V Bruselu dne třináctého června dva tisíce dvanáct.Udfærdiget i Bruxelles den trettende juni to tusind og tolv.Geschehen zu Brüssel am dreizehnten Juni zweitausendzwölf.Kahe tuhande kaheteistkümnenda aasta juunikuu kolmeteistkümnendal päeval Brüsselis.Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα τρεις Ιουνίου δύο χιλιάδες δώδεκα.Done at Brussels on the thirteenth day of June in the year two thousand and twelve.Fait à Bruxelles, le treize juin deux mille douze.Arna dhéanamh sa Bhruiséil, an tríú lá déag de Mheitheamh an bhliain dhá mhíle agus a dó dhéag.Fatto a Bruxelles, addì tredici giugno duemiladodici.Briselē, divi tūkstoši divpadsmitā gada trīspadsmitajā jūnijā.Priimta du tūkstančiai dvyliktų metų birželio tryliktą dieną Briuselyje.Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenkettedik év június havának tizenharmadik napján.Magħmul fi Brussell, fit-tlettax-il jum ta’ Ġunju tas-sena elfejn u tnax.Gedaan te Brussel, de dertiende juni tweeduizend twaalf.Sporządzono w Brukseli dnia trzynastego czerwca roku dwa tysiące dwunastego.Feito em Bruxelas, em treze de junho de dois mil e doze.Întocmit la Bruxelles la treisprezece iunie două mii doisprezece.V Bruseli dňa trinásteho júna dvetisícdvanásť.V Bruslju, dne trinajstega junija leta dva tisoč dvanajst.Tehty Brysselissä kolmantenatoista päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattakaksitoista.Som skedde i Bryssel den trettonde juni tjugohundratolv.Voor het Koninkrijk BelgiëPour le Royaume de BelgiqueFür das Königreich BelgienDeze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallone, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.За Република БългарияZa Českou republikuFor Kongeriget DanmarkFür die Bundesrepublik DeutschlandEesti Vabariigi nimelThar cheann Na hÉireannFor IrelandΓια την Ελληνική ΔημοκρατίαPor el Reino de EspañaPour la République françaisePer la Repubblica italianaΓια την Κυπριακή ΔημοκρατίαLatvijas Republikas vārdā –Lietuvos Respublikos varduPour le Grand-Duché de LuxembourgMagyarország részérőlGħal MaltaVoor het Koninkrijk der NederlandenFür die Republik ÖsterreichW imieniu Rzeczypospolitej PolskiejPela República PortuguesaPentru RomâniaZa Republiko SlovenijoZa Slovenskú republikuSuomen tasavallan puolestaFör Republiken FinlandFör Konungariket SverigeFor the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland ali (b) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, ki omogoča montažo strojev in/ali opreme, ter (c) zasnovan z nakladalno površino, ki je s togo pregrado jasno ločena od prostora za potnike, in (d) nakladalna površina mora biti sposobna nositi najmanj prostornino, ki ustreza kocki s stranico 600 mm.

Podkategorija	Ime podkategorije	Dodatna merila za razvrstitev v podkategorije
L7e-C	Težki „kvadrimobil“	(7) vozilo L7e, ki ne izpolnjuje posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L7e-B, in (8) največja trajna nazivna ali neto moč (1) ≤ 15 kW in (9) največja konstrukcijsko določena hitrost vozila ≤ 90 km/h in (10) zaprt vozniški in potniški prostor, dostopen z največ treh strani, in
Podpodkategoriji	Ime podpodkategorije	Merila za razvrstitev v podpodkategorije ob merilih za razvrstitev kot vozilo L7e-C
L7e-CP	Težki „kvadrimobil“ za prevoz potnikov	(11) vozilo L7e-C, ki ne izpolnjuje posebnih meril za razvrstitev kot vozilo L7e-CU, in (12) največ štirje sedeži, ki nimajo oblike sedla, vključno s sedežem za voznika.
L7e-CU	Težki „kvadrimobil“ za prevoz blaga	(11) zasnovan izključno za prevoz blaga z odprto ali zaprto, pretežno ravno in vodoravno nakladalno površino, ki izpolnjuje naslednja merila: (a) L0602013SL12910120120613SL0003.000113111399Protokolo pomislekih irskega naroda o Lizbonski pogodbiKRALJEVINA BELGIJA,REPUBLIKA BOLGARIJA,ČEŠKA REPUBLIKA,KRALJEVINA DANSKA,ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,REPUBLIKA ESTONIJA,IRSKA,HELENSKA REPUBLIKA,KRALJEVINA ŠPANIJA,FRANCOSKA REPUBLIKA,ITALIJANSKA REPUBLIKA,REPUBLIKA CIPER,REPUBLIKA LATVIJA,REPUBLIKA LITVA,VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,MADŽARSKA,MALTA,KRALJEVINA NIZOZEMSKA,REPUBLIKA AVSTRIJA,REPUBLIKA POLJSKA,PORTUGALSKA REPUBLIKA,ROMUNIJA,REPUBLIKA SLOVENIJA,SLOVAŠKA REPUBLIKA,REPUBLIKA FINSKA,KRALJEVINA ŠVEDSKA,ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,v nadaljnjem besedilu: VISOKE POGODBENICE, so se –OB SKLICEVANJU na Sklep voditeljev držav ali vlad 27 držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta 18. in 19. junija 2009, o pomislekih irskega naroda o Lizbonski pogodbi,OB SKLICEVANJU na izjavo voditeljev držav ali vlad, ki so se 18. in 19. junija 2009 sestali v okviru Evropskega sveta, da bodo ob sklenitvi naslednje pristopne pogodbe določbe navedenega sklepa vključili v protokol, ki bo v skladu z ustavnimi pravili držav članic priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,OB UGOTOVITVI, da so visoke pogodbenice podpisale Pogodbo med visokimi pogodbenicami in Republiko Hrvaško o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji –DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki bodo priložene Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije:NASLOV IPRAVICA DO ŽIVLJENJA, DRUŽINA IN IZOBRAŽEVANJEČlen 1Lizbonska pogodba, ki podeljuje Listini Evropske unije o temeljnih pravicah pravni status, ali določbe te pogodbe v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice v ničemer ne vplivajo na področje uporabe in uveljavljanje varstva pravice do življenja iz člena 40.3.1, 40.3.2 in 40.3.3, varstva družine iz člena 41 in varstva pravic do izobraževanja v členih 42 ter 44.2.4 in 44.2.5 irske ustave.NASLOV IIOBDAVČITEVČlen 2Lizbonska pogodba v ničemer in za nobeno državo članico ne spreminja obsega ali uveljavljanja pristojnosti Evropske unije v zvezi z obdavčitvijo.NASLOV IIIVARNOST IN OBRAMBAČlen 3Dejavnosti Unije na mednarodnem prizorišču temeljijo na načelih demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanju človekovega dostojanstva, načelih enakosti in solidarnosti ter na spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.Skupna varnostna in obrambna politika Unije je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike ter Uniji zagotavlja operativne zmogljivosti za misije zunaj njenih meja za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine Združenih narodov.Ne posega v varnostno in obrambno politiko držav članic, vključno z Irsko, niti v obveznosti držav članic.Lizbonska pogodba ne vpliva na irsko tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti niti vanjo ne posega.Države članice, vključno z Irsko, bodo v duhu solidarnosti in brez poseganja v tradicionalno politiko vojaške nevtralnosti določile vrsto pomoči ali podpore posamezni državi članici, na katero je izvršen teroristični napad ali je žrtev oboroženega napada na njeno ozemlje.Vsako odločitev o prehodu na skupno obrambo bo moral soglasno sprejeti Evropski svet. Države članice, vključno z Irsko, se bodo v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in svojimi zadevnimi ustavnimi pravili odločile, ali bodo sprejele skupno obrambo ali ne.Ta naslov v ničemer ne vpliva na stališče ali politiko katere koli druge države članice o varnosti in obrambi niti v to stališče ali politiko ne posega.Prav tako se vsaka država članica v skladu z določbami Lizbonske pogodbe in svojimi notranjepravnimi zahtevami sama odloči, ali bo sodelovala v stalnem strukturnem sodelovanju ali Evropski obrambni agenciji.Lizbonska pogodba ne predvideva ustanovitve evropske vojske ali nabora za kakršno koli vojaško formacijo.Ravno tako ne vpliva na pravico Irske ali katere koli druge države članice, da določi naravo in obseg svoje obrambe ter sredstev, ki jih nameni za varnost, in naravo svojih obrambnih zmogljivosti.Irska oziroma vsaka država članica bo v skladu s svojimi notranjepravnimi zahtevami sama odločila, ali bo sodelovala v kateri koli vojaški operaciji.NASLOV IVKONČNE DOLOČBEČlen 4Protokol bo na voljo za podpis visokim pogodbenicam do 30. junija 2012.Visoke pogodbenice in Republika Hrvaška, v primeru, če ta protokol še ne začne veljati na dan pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, ratificirajo ta protokol v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se deponirajo pri vladi Italijanske republike.Ta Protokol, če je to mogoče, začne veljati 30. junija 2013, če so bile deponirane vse listine o ratifikaciji, sicer pa prvi dan meseca, ki sledi deponiranju listine o ratifikaciji zadnje države članice.Člen 5Ta protokol, sestavljen v enem izvirniku v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku, pri čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vladam drugih držav članic.Ko postane Republika Hrvaška v skladu s členom 2 Akta o pogojih pristopa Republike Hrvaške zavezana s tem protokolom, se hrvaško besedilo tega protokola, ki je enako verodostojno kot besedila iz prvega odstavka, prav tako deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala overjeno kopijo vsem vladam drugih držav članic.V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci podpisali ta protokol.Съставено в Брюксел на тринадесети юни две хиляди и дванадесета година.Hecho en Bruselas, el trece de junio de dos mil doce.V Bruselu dne třináctého června dva tisíce dvanáct.Udfærdiget i Bruxelles den trettende juni to tusind og tolv.Geschehen zu Brüssel am dreizehnten Juni zweitausendzwölf.Kahe tuhande kaheteistkümnenda aasta juunikuu kolmeteistkümnendal päeval Brüsselis.Έγινε στις Βρυξέλλες, στις δέκα τρεις Ιουνίου δύο χιλιάδες δώδεκα.Done at Brussels on the thirteenth day of June in the year two thousand and twelve.Fait à Bruxelles, le treize juin deux mille douze.Arna dhéanamh sa Bhruiséil, an tríú lá déag de Mheitheamh an bhliain dhá mhíle agus a dó dhéag.Fatto a Bruxelles, addì tredici giugno duemiladodici.Briselē, divi tūkstoši divpadsmitā gada trīspadsmitajā jūnijā.Priimta du tūkstančiai dvyliktų metų birželio tryliktą dieną Briuselyje.Kelt Brüsszelben, a kétezer-tizenkettedik év június havának tizenharmadik napján.Magħmul fi Brussell, fit-tlettax-il jum ta’ Ġunju tas-sena elfejn u tnax.Gedaan te Brussel, de dertiende juni tweeduizend twaalf.Sporządzono w Brukseli dnia trzynastego czerwca roku dwa tysiące dwunastego.Feito em Bruxelas, em treze de junho de dois mil e doze.Întocmit la Bruxelles la treisprezece iunie două mii doisprezece.V Bruseli dňa trinásteho júna dvetisícdvanásť.V Bruslju, dne trinajstega junija leta dva tisoč dvanajst.Tehty Brysselissä kolmantenatoista päivänä kesäkuuta vuonna kaksituhattakaksitoista.Som skedde i Bryssel den trettonde juni tjugohundratolv.Voor het Koninkrijk BelgiëPour le Royaume de BelgiqueFür das Königreich BelgienDeze handtekening verbindt eveneens de Vlaamse Gemeenschap, de Franse Gemeenschap, de Duitstalige Gemeenschap, het Vlaamse Gewest, het Waalse Gewest en het Brussels Hoofdstedelijk Gewest.Cette signature engage également la Communauté française, la Communauté flamande, la Communauté germanophone, la Région wallone, la Région flamande et la Région de Bruxelles-Capitale.Diese Unterschrift bindet zugleich die Deutschsprachige Gemeinschaft, die Flämische Gemeinschaft, die Französische Gemeinschaft, die Wallonische Region, die Flämische Region und die Region Brüssel-Hauptstadt.За Република БългарияZa Českou republikuFor Kongeriget DanmarkFür die Bundesrepublik DeutschlandEesti Vabariigi nimelThar cheann Na hÉireannFor IrelandΓια την Ελληνική ΔημοκρατίαPor el Reino de EspañaPour la République françaisePer la Repubblica italianaΓια την Κυπριακή ΔημοκρατίαLatvijas Republikas vārdā –Lietuvos Respublikos varduPour le Grand-Duché de LuxembourgMagyarország részérőlGħal MaltaVoor het Koninkrijk der NederlandenFür die Republik ÖsterreichW imieniu Rzeczypospolitej PolskiejPela República PortuguesaPentru RomâniaZa Republiko SlovenijoZa Slovenskú republikuSuomen tasavallan puolestaFör Republiken FinlandFör Konungariket SverigeFor the United Kingdom of Great Britain and Northern Ireland ali (b) nakladalna površina, kot je opredeljena zgoraj, zasnovana za montažo strojev in/ali opreme, in (c) zasnovan z nakladalno površino, ki je s togo pregrado jasno ločena od prostora za potnike, in (d) nakladalna površina mora biti sposobna nositi najmanj prostornino, ki ustreza kocki s stranico 600 mm, in (12) največ dva sedeža, ki nimata oblike sedla, vključno s sedežem za voznika.

Opomba: Pojasnila prilog so na koncu Priloge VIII.

PRILOGA II

Izčrpen seznam zahtev za EU-homologacijo vozila (3)