18.7.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 195/24

(1)

Tretja faza ekonomske in monetarne unije (EMU) se je začela 1. januarja 1999. Svet je v sestavi voditeljev držav ali vlad 3. maja 1998 v Bruslju sprejel odločitev, da Belgija, Nemčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska in Finska izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 1999 (3).

(2)

Z Odločbo 2000/427/ES (4) je Svet sprejel odločitev, da Grčija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2001. Z Odločbo 2006/495/ES (5) je Svet sprejel odločitev, da Slovenija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2007. Z odločbama 2007/503/ES (6) in 2007/504/ES (7) je Svet sprejel odločitev, da Ciper in Malta izpolnjujeta potrebne pogoje za uvedbo eura 1. januarja 2008. Z Odločbo 2008/608/ES (8) je Svet sprejel odločitev, da Slovaška izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura. S Sklepom 2010/416/EU (9) je Svet sprejel odločitev, da Estonija izpolnjuje potrebne pogoje za uvedbo eura.

(3)

V skladu z odstavkom 1 Protokola o nekaterih določbah v zvezi z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti (Pogodba ES), je Združeno kraljestvo uradno obvestilo Svet, da 1. januarja 1999 ne namerava preiti v tretjo fazo EMU. To uradno obvestilo ostaja nespremenjeno. V skladu z odstavkom 1 Protokola o nekaterih določbah v zvezi z Dansko, ki je priloga k Pogodbi ES, in s sklepom, ki so ga decembra 1992 voditelji držav oziroma vlad sprejeli v Edinburghu, je Danska uradno obvestila Svet, da ne bo sodelovala v tretji fazi EMU. Danska ni zahtevala začetka postopka iz člena 140(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(4)

V skladu z Odločbo 98/317/ES velja za Švedsko odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU. V skladu s členom 4 Akta o pristopu iz leta 2003 (10) velja za Češko, Latvijo, Litvo, Madžarsko in Poljsko odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) Pogodbe. V skladu s členom 5 Akta o pristopu iz leta 2005 (11) velja za Bolgarijo in Romunijo odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU. V skladu s členom 5 Akta o pristopu Hrvaške (12) velja za Hrvaško odstopanje, kakor je opredeljeno v členu 139(1) PDEU.

(5)

Evropska centralna banka (ECB) je bila ustanovljena 1. julija 1998. Evropski monetarni sistem je zamenjal mehanizem deviznega tečaja, katerega vzpostavitev je bila sprejeta z resolucijo Evropskega sveta z dne 16. junija 1997 o ustanovitvi mehanizma deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (13). Postopke, predvidene za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (ERM II), določa Sporazum z dne 16. marca 2006 med ECB in nacionalnimi centralnimi bankami držav članic izven območja eura, ki določa postopke delovanja za mehanizem deviznega tečaja v tretji fazi ekonomske in monetarne unije (14).

(6)

Člen 140(2) PDEU določa postopke za odpravo odstopanj zadevnih držav članic. Najmanj enkrat vsaki dve leti ali na zahtevo države članice z odstopanjem Komisija in ECB poročata Svetu v skladu s postopkom, določenim v členu 140(1) PDEU. Latvija je 5. marca 2013 predložila uradno zahtevo za oceno konvergence.

(7)

Nacionalna zakonodaja držav članic, vključno s statuti nacionalnih centralnih bank, se po potrebi prilagodi, da se zagotovi združljivost s členoma 130 in 131 PDEU in Statutom Evropskega sistema centralnih bank ter Statutom Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: statut ESCB in ECB). Poročila Komisije in ECB podajajo podrobno oceno združljivosti zakonodaje Latvije s členoma 130 in 131 PDEU ter statutom ESCB in ECB.

(8)

V skladu s členom 1 Protokola št. 13 o konvergenčnih merilih iz člena 140 PDEU merilo stabilnosti cen iz prve alinee člena 140(1) PDEU pomeni, da ima država članica trajno stabilne cene in povprečno stopnjo inflacije, zabeleženo v enem letu pred pregledom, ki ne presega za več kakor eno in pol odstotne točke stopnje inflacije največ treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Pri merilu stabilnosti cen se bo stopnja inflacije merila z usklajenimi indeksi cen življenjskih potrebščin (HICP), določenimi v Uredbi Sveta (ES) št. 2494/95 z dne 23. oktobra 1995 o harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin (15). Za oceno izpolnjevanja merila stabilnosti cen se inflacija v državah članicah meri z odstotno razliko med aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov in aritmetično sredino 12 mesečnih indeksov iz prejšnjega obdobja. Komisija in ECB sta v svojih poročilih upoštevali referenčno vrednost, izračunano tako, da se navadni aritmetični sredini stopenj inflacije treh najuspešnejših držav članic glede stabilnosti cen prišteje 1,5 odstotne točke. V enoletnem obdobju do konca aprila 2013 je bila referenčna vrednost inflacije izračunana na 2,7 odstotka, pri čemer so bile Švedska, Latvija in Irska tri najuspešnejše države članice glede stabilnosti cen, njihove stopnje inflacije pa so znašale 0,8 %, 1,3 % in 1,6 %.

Iz najuspešnejših držav članic glede stabilnosti cen je upravičeno izključiti države, katerih stopnja inflacije se ne bi mogla obravnavati kot pomembno referenčno merilo za druge države članice. Države s takimi odstopanji so bile v preteklosti opredeljene v konvergenčnih poročilih iz let 2004 in 2010. V tem trenutku je iz najuspešnejših držav članic glede stabilnosti cen upravičeno izključiti Grčijo, ker njena stopnja in profil inflacije znatno odstopata od povprečja euroobmočja, kar odraža predvsem velike potrebe po prilagoditvi in izjemne razmere v grškem gospodarstvu, zato bi se s vključitvijo Grčije pretirano vplivalo na referenčno vrednost in s tem na poštenost merila (16).

(9)

V skladu s členom 2 Protokola št. 13 pomeni merilo proračunskega položaja iz druge alinee člena 140(1) PDEU, da v času preverjanja za državo članico Svet ni sprejel sklepa o čezmernem primanjkljaju, sprejete na podlagi člena 126(6) PDEU.

(10)

V skladu s členom 3 Protokola št. 13 merilo o sodelovanju v mehanizmu deviznega tečaja Evropskega monetarnega sistema iz tretje alinee člena 140(1) PDEU pomeni, da je država članica brez hujših napetosti vsaj zadnji dve leti pred preverjanjem upoštevala normalne meje nihanj, ki jih predpisuje mehanizem deviznega tečaja (ERM) Evropskega monetarnega sistema. Država članica v tem času zlasti ni na lastno pobudo devalvirala dvostranskega osrednjega tečaja svoje valute glede na euro. Od 1. januarja 1999 ERM II zagotavlja okvir za ocenjevanje izpolnjevanja merila deviznega tečaja. Pri ocenjevanju izpolnjevanja tega merila sta Komisija in ECB v svojih poročilih preverili ustreznost za dveletno obdobje do 16. maja 2013.

(11)

V skladu s členom 4 Protokola št. 13 merilo konvergence obrestnih mer iz četrte alinee člena 140(1) PDEU pomeni, da ima država članica v enem letu pred pregledom tako povprečno dolgoročno nominalno obrestno mero, ki ne presega za več kakor dve odstotni točki dolgoročne obrestne mere v največ treh državah članicah z najboljšimi doseženimi rezultati glede stabilnosti cen. Za namen merila konvergence obrestnih mer so bile uporabljene primerljive obrestne mere za primerljive 10-letne državne obveznice. Da bi ocenili izpolnjevanje merila obrestnih mer, poročili Komisije in ECB upoštevata referenčno vrednost, izračunano tako, da se navadni aritmetični sredini nominalnih dolgoročnih obrestnih mer treh najuspešnejših držav članic glede stabilnosti cen prištejeta dve odstotni točki. Po tem izračunu je referenčna vrednost za obdobje enega leta do aprila 2013 znašala 5,5 %.

(12)

V skladu s členom 5 Protokola št. 13 podatke, uporabljene za ocenjevanje izpolnjevanja konvergenčnih meril, zagotovi Komisija. Za pripravo tega sklepa je podatke zagotovila Komisija. Proračunske podatke je Komisija zagotovila na podlagi poročil, ki so jih države članice predložile do 1. aprila 2013 v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 (17) o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(13)

Na podlagi poročil, ki sta jih predstavili Komisija in ECB o napredku, ki ga je Latvija dosegla pri izpolnjevanju svojih obveznosti glede uresničevanja ekonomske in monetarne unije, je ugotovljeno naslednje: